Sl \m aY / čJc«j<,j ^T-eL-m~iC# Zff ^ £• •* . ZG *5/$*«i* *5 T P€>ssi»ièiifa ciievIlVi»iß vlemiirie^ leto 'irP *£f» « €iilrf'leta listu: . . K 50— . i a 26' “ a 13'-2öH«j Jugoslavije! «ö Wo . , f 68.— fsmwezas stsviìke m M*€» tóraaeh 60 e. .Sffužaikvo hupramištvo: MiWfkor, Koroška ulica Si, i. — Telefon št 220, S®««l¥toe» j*«li*iè«*sa Ms» s» «toveaMb« Und«f». lasera ti alf ezaanfla se računajo po K I Ji od enoredne petftwsto pri večkratnih oznanMb •*- popust rr »Straža" izhaja v ponči el j ek, sredo in petek. Rokopisi se ne vračajo, Z uredništvom s« mon govoriti vsak daa oi il. do 12. ure dopoldne. 122 Maribor, tine 8< novembra 1920.' Letnik XII i imiiMii mmmim Dr. Korošec in Jugoslov. klujb v boju proti krivičnim davkom in za kmetske koristi. Demokratie in njihovi otroci samostojneži hočejo dokazati ljudstvu, da 30 zanj vsaj neka j dosegli . Toda lastnih zaslug nimajo, zato kradejo zasluge drugim in jih pripisujejo sebi. Sami so gledali le za svoje žepe, ipvili se za državna korita in pri tem zanemarjali ljudstvo. Ali se spominjate, kako je dosedanji naš poslanec prof. Vesenjak zabrusil dr. Kukovcu kot ministru ia socijalno skrbstvo v obraz, da še prav nifi ni brigal do sedaj kot minister, ki ima to posebno nalogo, za naše revne kraje in revne sloje, posebej pa še za naše viničarje?! Vesenjak je povdarjal, kako je po irebno gradivo zbrano in opozarja! je ministra Ku -kovca na njegovo dolžnost. Sedaj pfihaja še druga, ravno tako huda, č: na še hujša obdolžite v in javna obtožba dr. Kukovca iTa mož, ki je bil naš prvi poverjenik za finance, k bi torej ihtel priliko in dolžnost poznati naše s!atw gospodarsko stanje, ni odprl v obrantbo plovetfei davkoplačevalcev v odločilni ministrski seji v Beo gradu niti ust, ko je naš voditelj dr. Korošec bimbi slovenj:« kinetsko ljudstvo pt-ed pepritoernimi davki katere njun je .naprtil demokrat Stojanovi S. In takšn ■ ljudje,vkT,se hočejo samo prikupit', ki hočejo samoido bera za svoje zaščitnike in zagovornike? mislite, vgg. Kukovec, Špindler in drugi, da .imdftaš' ljudstvo slamo v glavi? Velika jè vaša predrznost, za to jo bo ljudstvo tudi primerno zavrnilo! Ako bo naš Ubogi trpin nesel zadnje groše za visoko zacarinano sol, ako bo nesla uboga ženica še svojo zadnje vinarje ne za kavo, temveč za kavine nadomestke, spomnite se, da so liberalni velikaši u-peljali ta davek in da liberalni dr. Kukovec niti za zdehal ni, da bi ljudstvu olajšal, bremena. Naš „Jugoslovanski kitife“ še jé trdno in krepke potegoval za ljudske koristi in ljudske potrebe ir ?.e njemu in njegovemu voditelju gre hvala, da so s« odvrnila vsaj nekatera največja bremena. Demokratski minister Stojanovič nam je naprti štirikratne direktne davke. Kmetska zveza s sv/Bjim poslanci je dosegla, da se to ne uresniči. Demokratski finančni minister je hotel še Kuj| in občutnejši vinski davek, kakor nam ga je protipo | stavno vsili! nekdanji nemški graški deželni odbor Dr. Kukovec ni proti temu zinil niti ene besede, p:; dr. Korošec in Jugoslovanski klub je izvojeval popol no izpremembo tega davka, da ne bo zadel produ centa. Demokratie so hoteli obdavčiti tudi sadjevec -hruškovec in jabolčnik - in v proračunu je bil ti predlog, toda dr. Korošec in Kmetska zveza je s svo inai poslanci to preprečila. Hoteli so nam obdavčiti luč, s posebnim davkom so hoteli onemogočiti razvoj električne industrije ter onemogočiti kmetskemu ljudstvu napeljavo in uporabi električno luči. Kmetska zveza je po svojih poslancih id preprečila. Posebno se je v vseh teh zadevah tru-nil v finančnem odboru naš zastopnik poslanec prof. Vesenjak. Demokratskih poslancev navadno ni bilo dol v Beograd ih njihovi ministri so samo politično intrigirali in delali krize, da bi sebe in Svoje spravili k koritom. Ko je bilo treba in primerno, da bi za ljudstvo odprli usta,i pa so molčali; ‘ker so jim bolj pri srcu korita in ministrski stolci, kakor pa ljudstvo s svojimi potrebami in težavami. Ako bi jrlr. Kukovec z isto vnemo kukal v ministrskem svetu ' vselej za ljudske koristi, kakor kuka sedaj proti samoupravi za Slevfe-ifljO, bi se lahkd še več doseglo. Toda tam doli so si mislili : saj ni tako hiiko našemu ljudstvu, ker demokratski poslanci molče in Ž njimi vred tudi demokratski slovenski minister dr. Kukovec. Dr. Korošec bi se le rad prikupil svojim Slovencem. Vi volile!, dobro premislite,ko sé odločite, komu zaupate, ali Svojemu najboljSému branitelju dr. Korošcu in svoji'Slo-venski 'kmetski zvezi, ali pa dr. Kukovcu in Žerjavovim liberalnim iaži-samosiojnežem. Jugoslovanski klub je dosegel z dolgotrajnimi' posvetovanji a ministrom dr. Ninčičem izvoz sadja za neznatno carino; posebej sta zato fečkrat posredovala poslanca prof. Vesenjak ih Pišefcl* * : Ravnoisto je bilo z izvozom vina. Dve deputaciji sta se prišli v Beograd pokazat, da sta od Ninčiča izvedeli, da se je na našo zahtevo in posebej na zahtevo dr. Koroščevo v ministrstvu sklenila, izpre -memba. Za izvoz živine se je posebej trudil in zanimal poslanec in bivši minister Roškar. Ko je on odšel*, se je njegovo delo nadaljevalo z vso doslednostjo od čla* nov Jugoslovanskega kluba. Hude težave so bile zaradi izvoza čebule ir krompirja ter zelenjave. V tej zadevi je v imenu Sl kmetske zveze dregal po ministrstvih dr. Hohnjec in prof. Vesenjak. Tako bomo našteli še lahko celo vrsto zadev , kjer so zastopniki Kmetske zveze vsi brez izjeme vestno in zvesto stali na braniku za ljukske pravice m . oristi. Ako bi razmeroma malo njihovo Starih nagle primerno razumevanje pri drugih, ki so jim Sole te in druge ljudske zadeve deveta briga, bi bilo že mar sikaj pri nas boljše kakor pa je. Le v Kmetski zvezi im» naše ljudstvo pravo zastopstvo, le njej zaupaj! Pogajanja med Jugoslavijo S n Italijo &e pričnejo 7. i. m. v Rapallu pri Genovi, Naša vlada je dobila od italijanske poziv, za obnovitev pogajanj. Regent se še ni vrnil iz Aten, kjer so nastale glede grškega prestola velike zmede, Regento -vem potovanju na Grško pripisujejo, beograjski - poM -ti čni krogi veliko važnost, • vv Francij«,. Tajna p o g o d b a med Francijo in Ogrsko preklicana, ker angleška vlada ni hotela priznati te pogodbe. ‘ -'.uit « Angleška. Rudarska š t a v k a na Angleškem je Čisto končala. Rudarji pričnejo z delom 5. in. Stavkaj trajala 17 dni. 's-nv&v. Po pogrebu kr al ja Aleksandra se je sestal grški parlament, da si izvoli novega kralja. Po otvoritvi zbornice je naznanil ministrski predsednik Venizeioš smrt kralja Aleksandra, za katerim pripade grški prestol po ustavi edino le princu Pavlu , katerega pa ni v državi. Do prihoda princa Pavla se mora izvoliti regent. Za regenta je btl nato izvoljen grški admiral Konduriotis s 137 glasovi od 140. Busija. Rusi napenjajo sedaj vse sile, da bi u-ničili generala Wrangla, proti kateremu so vrgli 32 LISTEK. B. B-Oj I Mariborske glaiiaPšA«. j (Shakespeare, „Sen kresne noči“. Bajka v treh de - j janjih. Glasbo zložil J. Mendelssohn-Bartholdy, — j Vojnovič, „Smrt majke Jugoviča“, Dramska pjesma % | tri pjevanja,), _ ? Sekspir je bil za naše občinstvo senzacija. Pr- Ì va repriza .je napolnila gledališče prav tako kakor | premijera. Videli smo enkrat polne lože, kar je treba j posebej zabeležiti v anale mariborske slovenske Ta- j liie. Kaj je bila senzacija: ali že sama vprizoritev Sekspirja, ali pa ne glede na Sekspirja vprizoritev z godbo? Kolikor poznamo naše občinstvo, menimo , da je bila godba veliko bolj privlačna moč, kakor pa manom „neumrjoöemu“ geniju — dramatiku — veli -kanu William« Shakespeareju, ki je stopil prvič na mariborski slov. oder, kakor ga je s ponosom predstavil g. Nučič v 2. štev. „Zrnja“. Torej godba, nove dekoracije in šele na tretjem mestu Sekspir in i-gralci ! Sama na sebi spada bajka „Sen kresne noči“ med slabša Sekspirjeva dela. Ce bi |jo kdo gledal na odru brez lepih dekoracij, brez dobre godbe in ne vede, da je njen avtor Sekspir, bi prištej to bajko med medle začetniške poskuse, ki se včasih viihota -pijo tudi na boljše odre. V „Snu kresne goči“ je dal Sekspirjev genij širokih koncesij duhu svoje dobe. „Sen kresne noči“ so igrali ob kraljevi' poroki. Veliki avtor je hotel s svojo bajko ugoditi okusu dvora, navadam sodobnih odrov in zahtevam umetnosti. Kom promis s prvim je napravil v 1. in 3. dejanju, z u -metnostjo pa v 2 dejanju, M Je pravzaprav samosto- jen del, prava bajka o kresni noči. Navade takratnega odra pa se kažejo v pretiravanju komičnih prizorov, v težnji za močnimi efekti, v tem, da se sodobni dogodki prelože v davno preteklost itd. Te tri nas -protujoča si struje so napravile iz „Sna kresne noči“ dramo, Id mnogo pove in nič ne pove; bajko, ki je bajka in ni bajka; dstebe, ld so ljudje in niso ljudje; dejanja, ki se dogajajo in se ne dogajajo. Zmes na_ vadnega šarlatanstva in genijalne umetnosti, življenja m sna, preteklosti in sedanjosti, možnosti jin ne -možnosti, to je „Sen kresne noči“, čarobni sen, pretkan z divnimi glasovi Mendelssolinove glasbe,. Najtežjo nalogo pri vprizoritvi te bajke je imel režiser, zakaj z režijo stoji in pade ves uspeh, Režija je tu tako mnogostranska in zahteva toliko moči od režiserja, da lahko trdimo, da režiser igra glavno vlogo, tudi če ne spregovori niti besedice na odru. To glavno vlogo je tedaj imel g, Nučič, Priznati moramo da jo je rešil dobro ih da je s svojo režijo sjtoril največ, kar je v danih razmerah mogelj storiti. V „Snu kresne noči“ ne vplivajo toliko besede igralcev, kolikor njih nastopi in kretnje, kolikor dekoracija in godba. Ta bajka ne zaposli duha gledalcev, napne pa do najvišje mere njihove oči in ušesa. Radi tega moramo pohvalno omeniti lepe dekoracije, dobre kostum me in precej posrečeno iluminacijo (če ne štejemo v zlo malh euer a z tobačnico pri premijeri!}, ki’ so z godbo vred pripomogli k uspehu te vprižoritve. V splošnem lahko trdimo o igralcih, da so so vedeli poko -riti posebnim zahtevam Sekspirjeva bajke in so razen malih izjem s spreeej spretno plavali med snom in re sničnostjo, kakor je to zasnoval veliki avtor v svoji intuiciji. G, Grom bi lahko odigral Tezeja z manjšim patosom in brez klepetavosti, dati bi mu moral več ponosa in prave atenske oblastnosti. Tako pa je skupaj z gdc. Voukovo (Hipolita. kraljica, amazonska) preslabo povdaril vojvodski, tiranski ugled, ki ga 1- mata oba med ostalimi smrtniki. Lisander (g. Železnik) in Demetrij (g. Mikulič) sta bila precej dobra v Vlogah zaljubljencev; isto lahko trdimo o Hermiji (gdč. Kraljeva) in Heleni (ga. Setinska},. dasiravno bi gledalec zahteval zlasti od Hermije več toplote v izražanju ljubavnih čustev; nji se je prev’eö poznalo, da igra in ne da živi; Helen a i se je v tem oziru 0-svobodila začetniške nesigurnosti in je jačje izticala zavest, da je neljubljena, kakor Hermija, da je lju -bijena. Dober je bil tokrat g. Velušček v vlogi Egeja, Oberon (g. Nučič) in Titanija (g. Ož’egovičeva) sta bila popolnoma na mestu. G, Nučič je imel tudi kol vilinski kralj več kraljevskih gest, kakor pa g. Grom kot atenski Tezej. Od atenskih meščanov omenimo v prvi vrsti g. Povheta, ki je bil kot tkalec Klobčič izmed vseh najboljši in najsigurnejŠi v svojem komičnem nastopu. Ostali so nekoliko pretiravali, plesne kretnje so bile podobne onim v Lahovem „Pepeluhu“. Omeniti moramo še Spaka (pseudonim Irma Jelen -čeva). Vloga je težka m nehvaležna za dobrega igral ca tembolj za začetnika. Gdč. Jelenčeva je pokazala vso dobro voljo, njene zmožnosti se kažejo že v tem, da je hotela napraviti iz Spaka kar najbolj resnično bitje. Toda sama dobra volja je pn nerazvitih zrno. žnosti m spričo tako težke vloge premala. Njeno skakanje te bilo premalo pravljično in preveč — resnično. Večkrat jfe v kretnjah in skoku dosegla tisto točko,, kjer začenja — karikatura, Spak ni po Sekspirju samo smešna prikazen, temveč dull gozda, ki uganja smešnosti. Pri premijeri je gdč, Jelenčeva s svojim vpitjem kvarila pravljično sliko in nekoliko prehlajen glas je kazal, da smo blizu novembra, Sicer pa ve -lja tudi za njo: pot do izpopolnitve je pot izkušenj in truda! — O plesnih evolucijah se ne moremo izraziti preveč pohvalno. Pri premijeri je bil ples palčkov boljši kot pri reprizi; lahko pa bil mnogo boljši, če sa ne bi kretnje pretiravale in iz elastičnih ogibov Sira» 2. S T R A Ž A 3„ novembra l#iö» divtzij pod poveljstvom Kamenjova. Boljševik! v moči : Ž 40.000 mož so napadli Wrangla, ki se je moral orna- j kosti za črto Perekop. Bolj še viški napadi nat Wrangla j «bDnjepru so bili brezuspešni, boljševičke čete niso ’ mogle prekoračiti Dnjepra. Amerika. O d 520 volilnih mož iz posameznih državs ki so bili izvoljeni pri indirektnih volitvah, je 360 republikancev, ki bodo vsi volili Hardinga novim predsednikom Zedinjenih držav. Po dosedanjih poročilih n! nobenega dvoma, da bo prodrl z znatno večino kot novi predsednik republikanec Harding. 0@mača politika. Tono zvezda, tone . . . Pod naslovom: „Koro-tčeva zvezda zahaja“ javka „Nova doba“ melanholično za dr. Korošcem. Leta 1918 je stal ves slovenski narod za njim. A danes? Vse ga zapušča. Pri volit vab ne dobi niti enega glasu. Zakaj vse to? „Nove doba“ pravi, da se je vrnil ,dr, Korošec na pot dr Šušteršiča in sicer samo iz jeze, ker so tudi demo krat j 8 dobili znaten vpliv na državno politiko. Same jeza, same zavist ga je natirala na pota, ki ga danes vodijo v neizogibno pogubo. Da je tako daleč prišel je kriv sam, ker je pustil bivšega ministra-izvozni-Carja dr. Kramerja redno na cedilu, kadarkoli je dr Kramer v ministrskem svetu stavil predloge, ki so s* fikali Slovenije. Dr. Kramer je hotel najširšo avto nomijo, dr. Korošec strog centralizem. Dr. Kr. Kra mei ji zahteval, naj se zamenja dinar v razmerju 1 1, dr. Korošec 1:10, Kramer j bil za splošno žen skö volilno pravico, a dr. Korošec samo za mestne irajle Izvozničar dr. Kramer je zahteval davek ne vojne dobičke, a dr. Korošec je to preprečil. Tako je nesrečna politika spravila dr. Korošca in njegove stranko v pogubo. Dr. Koroščeva zvezda zahaja. Na nebu pa vstaja nova zvezda, zvezda liberalnih poli žičnih agro-merkurjev. Dr. Koroščeva zveeda dela hude skrbi politikom krog „Nove dobe ! Prihaja in prihaja, toda ugasniti je ne morejo ; vedno se neljuba zvezda na novo prikaže. Ti gospodje naj vedo, da se dr» Korošec ne bori za svojo čast, in naša stranka ne gre v boj za osebe, ampak za načela, za blaginjo ljudstva, za resnico in pravico. Ia upamo, da bodo take zvezde prijazno in trajno sijale na jugosl- vanskem nebu. Zato pa gremo veselo v volilni boj S Pisal sem že: . . . „Straža“ je pred kratkim o-pozorila slovensko javnost na politično korifejo pri aeljski „Novi dobi“ — na nekega J—na. On piše v „Novo dobo“ članke, o katerih se mora reči, da so aktualni. On piše 28. oktobra o glavnih krivcih koroške nesreče. On piše, da so klerikalci krivi leg-: nesrečnega plebiscita. On piše, da je prof. Cvijič takoj spoznal, da je pogrešno povsod tiščati v ospredje duhovnike, ki se ga malokje tako sovraži, kakor baS na Koroškem. On piše, da je prof. Cvijič spoznal, *<8 je vse izgubljeno, ako ostanejo duhovniki na čelu s.o-venske agitacije. On piše in sicer z debelimi črka rt piše, da je dr. Brejc najnesimpatičnejša figura, kat se jih je kedaj pojavilo v slovenski politiki. On p.šc-da bi slovenska socijalno-demokratična stranka goto vo rešila plebiscit nam v korist, a da so klerikale nahujskali socijalne demokrate za Nemško Avstrijo On piše, da so slovenski klerikalci proti agrarni reformi in sicer zato, ker jim je Cerkev bližja, kakor narod. On piše, z debelimi črkami piše, da mera izkušenj s koroškim porazom še ni polna. On piše, da izgubimo našo krasno Gorenjsko, Bled, Bohinjsko Bistrico, Jesenice. On piše in odprto piše, da mi Slo-vengi.boljše usode niti vredni njgmo. On piše. da si kderaOTer bčito žele nazaj pod T^šbdrŽane. On pi ■ še’^đS ifibrajo liberalci, če še hbŽSjS*Živeti, glasovati proti separatizmu, to se pravi, proti avtonomiji. Oi piše nazadnje, da se mora vsak trenotek skregati : pametjo. Zato molče trobental bo : Koroška nam je ve lik memento. Recept. Kdor uinsas prilike, brati „Novo dobo“, pazi zdaj ! Vzemi besede ; Rim, sioreuski klerikalci, brezdomovinitvo, Šušteršič, Srbe na vrbe, Habsburžani, separatizem in đr. Korošec ! Te besede različao prestavljaj, in imel boš vsebino „Nove dobe“ za dve leti naprej ia in nazaj ! Tako si prihraniš dosti časa in denarja, ker ti ni treba lista naročiti. Id«alai minister dr. fekcvec je izrekel na svojem shodu zaupnikov, ds treba kandidirati idealne može, ki so od nekdaj in nesebično stali v sredi političnega dela. Ko je izrekel g. minister te ne premišljene besede, menda ni mislil sebe? Pri znamo, da dr. Kukovec stoji že dokaj časa pri JDS političnem kolovratu, a presneto sebično, ker je politični kapitalist in svojih že skoraj pozabljenih, moralno prekobicnjeaih kozolcev vendar ne bo porinil med ideale, četudi je naš minister Kukovec dokaj obsežna luč demokratstva in svobodomiselstva. Voglarjema zaupnica. JDS zbor zaupnikov je izrekel g. Voglarju zaupnico za njegovo poslani-ško molčanje v beograjskem parlaménti!. Ta zaupnica g. poslancu Voglarju je bila tako odkritosrčna, da naš g. Voglar ne bo nikdar več videl Beograda v dostojanstvu kot narodni poslao.ee. Take eo liberalne zaupnice, da rodoljuba in „politika“, kot prof. Voglar, postavijo za politični vogel Voglar se bo držal odslej mesto politike — šolniške meštrije, katere se je učil salamensko dolgo. Manjšino za klerikalizem po volitvah je zahteval minister dr. Kukovec na zboru zaupnikov v G. JDS ministru se večkrat kaj zareče v n e preudarjen osti svojega govora, gotovo je tudi tokrat zamenjal klerikalizem z liberalizmom, fear je tu ! di vsaj prav uganil v svoji govorniški maniji. Agrara« riformo hoće Samostojna poveriti svo jemo. kandidata, inženerju in veleposestniku Paherniku, Kadar bo on parcelira! med Pohorce svoje gozdove na Veliki in Mali kapi, kateri znašajo na tisoče oralov, bomo verjeli, da Samostojna ni liberalna ia da nima ljudi za norce. delali skoki. V splošnem je bila primijera boljša _ka- kor pa pzva repriza. Dokaz, da preveliko zaupanje v enkrat naučeno* vlogo ni nikdar umestno. Vojnovičeva „Smrt majke Jugoviča“ je gledališče vprizorilo v proslavo narodnega praznika. Menda Je to vzrok, da nisms videli v gledališču ne zastopnikov narodnih oblasti, ne narodnih dam, ne narodnih veljakov. Menda zadostuje, če se v praznem gledališču narodno igra. „Smrt majke Jugoviča“ se je igrala v srbohrvaščini. Drama je dovolj znana. Opeva tragedijo na Kosovem polju. Iz matere Jugovičev, ki je žrtvovala za carstvo devet sinov, in še je „tvrda .srca bila, da od srca suze ne pustila“, je izklesal dramatik Vojnovič osebo, ki jo je plastično podal samo Meštrovič. Ali je bila kosovska tragedija, po tragediji na Gosposvetskem polju umestna ali ne, o tem se ne bomo prerekali. Dovolj je, če povemo, da je bila ta vprizoritev ena najboljših. Mati Jugovičev (ga, Dragutinovičeva) je bila nad povprečnostjo igralske rutini Z globokim razumevanjem in oži vij en jem vseh svojih zmožnosti je dala ga. Dragutinovičeva materi kosovskih junakov pravo jugoslov. herojstvo in, potegnila za seboj vse ostale vloge. Pomanjkanje prostora nam žal ne dopušča, da bi se poglobili v pri. -zoritev te resne in lepe jugoslov. tragedije na našem odru. Scenerija je bila dobra, vloge srečno razdeljene. Nučičeva režija je tudi tu pokazala dober okus, in široko umevanje. Angjelijo je igrala ga. Setinska, Domjana g. Nučič in slepca g. Rasberger, Okoli teh oseb so vrste druge. Obeležje,t ki so ga dale vprizo-ritvi štiri glavne osebe, je bilo povsem povoljno. Želimo si več takih predstav in upamo, da bo tudi narodni Maribor mogoče privabiti k narodnim dogod -kom na našem odru. Izšla je 3. Štev. „Zrnja“ s sledečo vsebino: Framo Roš, Zena (verzi). Nučič, „Slov. narodno gledališče“ v Mariboru (članek). „Smrt majke Jugoviča“ ir. „Kosovska djevojka“ (nar. pesmi v izvirniku). Po-lenčan, „Razdobja jugoslov, književnosti (članek). Berger-Skrbinšek „Povest o malem Janezu in njegovem velikem življenskem načrtu“. Repertoire. Volilno gibanie. Hrv. zajednica je tudi obelodanila svojo kandidatno listo, na kateri se nahaja tudi ban dr. Lagin-ja kot kandidat za virovitičko županijo. Sfeup ;8 na-top: Hrvatska Zajedat-a je imela v Osjeku dae 29. okt. velik shod, kjer so postavljali kandidate za to okrožje. Bila je selo pisana družba, ki je nastopala r Bau Laginja, istrski narodnjak iz starih časov, dr Lorkovič, voditelj hr aških svobodomiselcev, pater Kerub Šegvič, dalmatinski frančiškan ia bud nasprotnik katoliške ljudske stranke, dr. Papratovis, bivši vodja Madžaronov in dr. Rittiig, katoliški župnik. Neki vodja zajednice je zahteval, naj sp ej nejo med kandidate tudi dva kmeta, ad odgovorilo se mu je, da je to nemogoča, kar stranka nima v celem okraju nobenega pristaša kmeta. Program patra Šegviea. Najagilnejši med voditelji takozvane hrvatske zajednice je frančiškanski pater Kerub Segviö. Hodi od shoda do shoda in razglaša program te stranke, ki je zelo enostaven. Najprej je treba urediti državo na federativni podlag1 , Srb za se, Hrvati za)se, Slovenci za se, tri držalo V eni državi. „Vsa druga vprašanja pa prepusti »>o posameznim zborom. Vsi posamezni gospodarski, Kulturni, socijalni in verski programi pridejo po ironili-tuanti, ko bo izvršen federalizem. Naj bodo izvidi složni pri izdelovanju ustave na federativni podlagi a vse drugo se bo naredilo samo po sebi v posanez-nni zborih.“ — To je torej program Zajednice in to je seveda silno malo. S takim programom mora propasti stranka. Muto ..... Zagrebu ni šlo, govorilo se je da si poišče kotiček v daljni Hercegovini, a ni bilo mogoče. V Dalmaciji še manj. Sedaj pa poročajo časniki, da je vendar na-šei svoj okraj v Osjeku v Slavoniji. Osi ek je mesto v Slovoniji, kjer so od nekdaj gospodarili Judje in Nem ci m te med vsemi okraji imelo najmanj narodne zavednosti. V tem okraju so bili v prejšnjih časih ved- no izvoljeni madžarski kandidati, kakoršne j» hotela, vlada. Čudno, da se mora sedaj načelnik hrvatske* narodne vlade zateči v, ta najmanj narodni okraj. Biiši öaa Mihailovič. Radikalci kaadidlrajo v Zagrebu Mihaioviča, bivšega hrvaškega baaa ob času prevrata. Sedaj so objavili tudi liberalci in samostojn svoji kandidatni listi. Kandidatna lista naših štajerskih liberaleev (Demokratska stranka) je sledeča:! Dr. Kukovec, minister, nosilec liste; ivan Rebek,, ključavničarski mojster v Celju; Ivan Prekoršek, u-pravitelj javne bolnice v Celju; Vilko Weiil, trgovec u papirjem v Mariboru; Ivan Raušel, posestnik v O-brežju pri Središču ; Anton Gnus, nadučitelj w Dobu pri Hrastniku; Ivan Kejžar, narodni poslanec v Mariboru; Peter Mravljak, posestnik v Vuhredu; Fran Petelinšek, kolar v Oplotnici; Konrad Elsbacher, trgovec v Laškem; Karl Kveder, ravnatelj meščanske šole v Ptuju; Vekoslav Špindler, urednik „Nove dobe“ v Celju; Ivan Kiiak, obratni vodja v Rogatcu; Josip Sabati, nadučitelj v Gornji Polskavi. Kvalifiei-I rani kandidati so: Dr. Gustav Gregorin iz Trsta, I član Jugoslovanskega odbora in Jadranskega zbora; : dr. .Vladimir Sernee, odvetnik v Mariboru; dr. Eras i Kalan, odvetnik v Celju; Franc Mravljak, profesor v ; Cehu: dr. Ljudevit Pivko, profesor v Mariboru. Na-: meslmki: Fran Voglar, narodni poslanec v Maribo-1 tu; dr. Vinko Železnikar, zdravnik v Slovenjgradeu; j dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju; dr. Avgust Reis-i man, odvetniški kandidat v Mariboru; dr. Jože Tav-Ì čar, zdravnik v Središču. Od vseh teh gospodov kan-I didatov pride v najboljšem slučaju v poštev le eden, i vsi drugi so samo tiskani kandidati in da pridejo vsaj i enkrat v življenju njihova imena v Časopis in na ob-; činsko desko. — Samostojna pa kandidira sledeče veh ; može za štajersko volilno okrožje: Nosilec liste je: : Urek Ivan iz Globokega, Drofenik Josip iz St. Juri-; ja, Mrmolja Ivan iz Pesnice, Kirbiš Ivan iz Prepolj, ; Nemec Jakob iz Okoslavcev, Jiršič Konrad iz Misli-i n j a, za Prekmurje se še določi, Jesen ek Blaž iz Dra-! melj, Goričan Blaž iz Vojnika, Lipovšek Jakob is Grušove, Premelč -Viktor iz Bizeljskega, Stern Ivan ia Planice, Kolarič Josip od Sv. Bolfenka, Robek Josip iz Blance, Drev Anton iz St. Janža pri Velenju I Toplak Simon iz Most pri Ptuju. Kvalificirani kandi datje so: dr. Vošnjak Bogumil iz Gorice, Dobnik St. ; iz Zlatoličja pri Ptuju, inženir in veleposestnik Frar ! Pahernik iz Vuhreda, Zavernik Josip, živinozdravml ; v Murski Soboti in Vizjak Janko, živinozdravnic Brežicah. Dr. Kukovec bo začel strašiti po štajerskih mestih in večjih trgih, začenši s 7, novembrom. Njegovo najnovejše volilno bojno kopje je nekaka samouk uprava za štajersko, prekmursko in koroško volilno* okrožje, kar je zasnovano prav po nepremišljenem vzorcu dr. Kukovca, kot nemška samouprava za Celovec. Upamo, da bo tokrat naš minister Lojze zadnjič lovil politično slepe miši po naših mestih in po naših trgih. P I ttčr.a jtakoissia zveza med Samostojno in mladimi liberalci se kaže posebno v kandidatskih listah. Kvalificirani samostojoeži so vai brez izjeme najožji somišljeniki Žerjavovi. Vedež Bogumil Vošnjak ravno tako kakor kravja babica Vizjak ia akadenvčrii mlinar Dobnik. Socijalisti imaj ona vseh treh volilnih okrožjih v Sloveniji skupnega nosilca kandidatne liste* ki je Etbia Kristan. G sodra j prof Fa ri si je vzel dopust, da se bo lotil kot kandidat socialistov ali komunistov? volilnega boja. li^a ir« dne k^ndidriorc? Ko smo pregledovali: listo liberalnih kandidatov, smo »se začu tili, da &ism-> našli na njej zabeleženih kandidatskih imen:: dr Kramer, Ribnikar ia štajerski obsežni demokrat dr. Koderman. Sedaj pa se jo zvedelo, da bodo ti gospodje kot posebno vneti cent alisti in skoz in skoz ujedinjeni demokrati se pognali kot demokratski kandidati v volilni boj in sicer: dr. Koderman nastopi kot kandidat med Arna t krog Dibre, Ribnikar in dr. Kramer pa bosta poskusila svojo politično srečo nekje v Makedoniji. Komentarja vreden tak demokratizem. Volil i slsod delavske «veze v Carib i n se je vršil ob lepi udeležbi v veliki dvorani Narodnega doma dne 31. oktobra. Shod je otvorit predsednik delavske z eze Krepek, ki je najprej v krajšem govoru razložil pomen volitavo Za njim je nastopil delavski kandidat Keše, rudar iz Trbovelj* ki je govoril o glavnih delavskih zaht-vah. Za tem je kandidat Krepek v daljšem govoru pojasni! stališča raznih strank ki se potegujejo za glasove ljudstva. Prof. Vesenjak se je posebno toplo zavzel za uboge viničarja in povdat-jal potrebu resno študirati socijalni program naše stranke, kakor ga je zarisal v svojil delih nesmrtni dr. Krek. Dr. Capuder je razli žil ... ogram SLS z ozirom na konštifcnanto. na držav samo» pokrajine (avtonomijo) uradništvo ia narodno vprašanje. Vsem izvajanjem so nav?oči volile! z. velikim zanimanjem sledili ia pritrjevali. Na -protro ko v ni bilo opaziti, samo eakrat se je nekdo čutil bolj občutno prizadetega ia jo je od kuril. Shod Je dokazal, da ima SLS tudi v Mariboru lepo iterilo pristašev, ki hočejo delati in glasovati za njo, kot, edino pravo, vse sloje ljudstva obsegajočo in za spomaum med stanovi delujočo fcrščansko-«»eijarino stranko. Ljudstvo je sito hajskarij stanu prsti stanu, ona ne mara razred-a ega boja ia zato sledi SLS. Dnevne vesti. C, g« v«|öi saperi«r H. Rant, doslej dodeljen našemu domačemu pešpolku štev. 45, je imenovan Članom jugoslovanske vojne misij® na Dunaju. častita® o! Kako ja aa Kwofckem? Naša železniška uprava na Koroškem je že izročila v ko železnice v A coni avstrijski upravi. Večina uradov je že tudi prevzetih od Avstrijcev potom plebiscitne komisije. Celotna naša politična uprava in orožništvo pa zapustita A pas 5. novembra. Od 5. novembra naprej bo upravljana plebiscitna cona po avstrijski zakonodaji, a še ved zio pod nadzorstvom plebiscitne komisije, kar bo še nadaljno varstvo za osebno varnost naših koroških Slovencev. Šlfaistrcke solze „Tabor“ je sporočil tužno vest, da je na zboru JDS zaupnikov v celjskem Narodnem domu 28. t. m. g. minister dr. Lojze Kukovec jokal, ko je govoril svojim naj ožjim pristašem. Te ministrske soize, ki so res nekaj demo kratskega, razlaga sedaj javnost različno. Nekateri, so mnenja : g. ministru je rosilo njegovo idealno oko, ker gre bojevat volilni JDS boj kot Črtomir ;— brez upa zmage. Drugi pa zopet pravijo : g. minister „Krjavelj“ se je cmerigal, ker mu njegova JDS Urška, s katero je živel precej let, ne bo samo pobegnila, ampak mu jo bodo na Štajerskem pokopali po volitvah. . . . Politično ženko mu bodo pokopali, ah, kako je to hudo . I .1 Mi pa menimo: če pred vstopom v volitve jokajo še pred kratkem tako bahavi ministri, kako bo še le neki tulil za političnim voglom g. Voglar ! Pa bodimo resni, upoštevajmo solze dr. Kukovca, ki so rosa kesanja, ker je porinil v nemško malto o Radgono in delil prehitro ter preveč po jugoslovanskem recepta Ce | iovčaabm nemško samoupravo. Naj bo, kakcr | hoče : Ministru dr. Kukovcu naše sožalje ! I Or. Kukovec in štajersko-prekmurska samo- | stojnost, Maš minister dr. Kukovec se zaveda, da 1 tboz volitvami dogoapodaril v Beogradu m'.bo j ■moral zapustiti politično mast ter ss lotiti advo jj katere. Ker je pa politično in osobito min isterski | kruh bolj masten in težji od advokatskega,, bi si j .rad ta gospod na vsak način zasigural političen f 'kot, če že ne v Beogradu ali v Ljnblj ni, pač pa f v Maribora. Štajersko prekmurska samostojnost, f katero so začeli sedaj oznanjevati liberalci in ! samostojni je le zavetišče za dr. Kukovca, ki bo j moral iz Beograda, za katerim se je že solzil na f .JDS shodu v.. Celju. ,,Nori dahi “ ni povolji, da se kat? bet v šoli j strogo ravna po predpisih šolskih zakonov. Vsa- | kem n učitelju mora biti znan § 78. državnega j -šolskega zakona, ki je še vedno v veljavi, Učaa- j cem ni dovoljeno, da nosijo znake kakošajekoli \ vrste. Po mnenju „Nove dobe“ pa za sokoliće I ne velja ta odlok. Oni lahko mirno izzivajo s j svojimi sokolskimi znaki Sokolićem se sploh ni $ treba držati nobenih predpisov. Saj se dosledno vzgajajo v svobode miselnem duhu. Jagodova s à la JO S Parolo ! Sloviti velenemec laške krvi, Pascolo v Sveč*ni, je v občinah svo f jega okoliša vlagal za Nemce in nemškutarje volilne reklamacije kot „Jože Paskolo, posestnik In zaupnik jugoslov. demokratske stranke “ — -Eviva JDS adiajl ! Nemštotastra v bajni rasti Iz gornje Dravske goìffiQ so nam poroča: Vsled nesrečnega izida ljudskega glasovanja na Koroškem postajajo naši nemškutarji tako drzni, kakor bi bili nekje tam gori nad Gradcem. Naši župani ali gerenti se ne marajo zameriti raznim Nemcem in nemškutarjem, ■da bi jih bili izbacnili is volilnih imenikov. Občini Radeč breg In Receujak imata za občinskega taj- : n ka še vedao zloglasnega Mogge a, bivšega vo •djo šentlovreaških nemškutarjev. On komandira vse, župana teh dveh občin sta samo slamnata moža. Občina Sv. Lovreac nad Mariborom ima za geraata še vedno nemškutarjem zalo naklonjenega Pernata, ki nemškutarju prav gotovo me bo skrivil nobenega lasu. Gecent občine Činžat je pa napram nemškutarjem tako rahločuten, da je e©lo pr! cerkvi razglasil, da se morajo prš župa a vti zaradi volitev zglasiti vsi Nemci. Ganljivo nežna skrb za naša usmikutarje, ki bodo gotovo j r vsakem oziru tem našim županom ia gerentom | zelo hvaležni. j I Simpatije. Gospoda Špindler in J u v „Novi dobi“ j j sta zadnjič iznašla novo sredstvo, da „uničita“ j tiste, ki jima niso po volji. Vsak človek namreč, I ki ni z nji^; marita, da je „neump^.pn“. j Gospodoma svetujemo, naj se ne dasta preveč voditi od simpatij, zlasti ne do dr. Žerjava in Pribičeviča. Kajti čustvo rado vara. In gg. Špindler ia J u sta vendar tako nežnočutnn ! Trboveljski rudarji zahtevajo 184% povišanja plač in povišanje nabavnega prispevka. Ako sì bode tem zahtevam ugodilo, se bo povišal meterski sten premoga za 27 K. Nova ravnatelja. Na novoustanovljeni meščan skl šoli v Šoštanju je imenovan za ravnatelja g. Fr Hribernik, na meščanski šoti v Slovenjgradcu pa g Ferdo Šentjure. Čsdea slamai. V Osjeka j® bil postavljen za kandidata aa listi zajed ličarske stranke Pajo Č&čiaovič, ki je pa še istega dne, komaj da so ga postavili za kandidata, umrl. Trafikaitje pozor ! Tobačna glavna zaloga v Maribora opozarja vse trafikante, da, vplačajo zopet najpozneje do 5. nov. 1.1. za prihodnji dobav, ker se na poznejša predplačila ne bode nikakor oziralo. Češke šole sa Dunaja. Na Dunaju se js prijovilo 9009 tisoč otrok za češke šole, za katere je potrebno 200 razredov. Dunajčani pa se sedaj zopet izgovarjajo, da nimajo za toliko novih razredov niti zadostno possstev, niti učiteljskih moči. Te isgovorore bo Dunajčanom izpodbila mirovna pogodba, ki določa varstvo manjšin. Krst ftrve češke ladje v Trstu. Prva češka ladja, ki je bila krščena zadnje dni minulega meseca v Trstu, se imenjue „Legle“, je bila prej japonska last in ima 8000 ton. Pri krstu sta go- j vorila češki konzul in italjanski guverner Mosconi. To priliko porablja italjsmsko časopisje, da naglaša prijateljstvo med Čehoslovaško in Italijo. Karteg afski zavod bo otvoril v Beogradu profesor Vlado Marinkovič, ki že ima tozadevno dovoljenje prosvetnega ministrstva. Dunajska itestri) ara ,$u>kete“ je zabranjena v Jugoslaviji, ker ja preveč blatila ter smešila našo državo v ilustraciji In tisku. Gosp 'darsko konferenco Srednje Evrope name- 1 ravajo sklicat; v Bratislavo. Te konference se ude | ležijo: Poljska, Cehoslovaška, Jugoslavija, Italija, f Avstrija, Madjsrska (v slučaju ratifikacije mirovne j pogodbe), Romunija, m Nemčija. Anglija, Amerika j in Francija bi naj bile zastopana samo s posveto- 1 vatoim glasom. Pri tej priliki bodo srednjeevrop j rake države sama odločevale o: uvozu in izvoza, ’ .tozadevnih cenah in železniških tarifib, denarnem j in čekovnem prometu, o poštnih ter brzojavnih ■ vprašanjih Vsaka od zgoraj imenovanih držav j pošlje na to konferenco 1 zastopnika za trgovino, i 1 za promet, 1 za finance, 2 za veleindustrijo in , 1 bančnega stroko vojaka. 0’ Annunzio ša Ljenia Časniki so poročali, da se ja d’ Aanaazio obrali na ruske boljševike „za denarno“ in moralno pomoč ia da je Ljeaia tudi uslišal njegovo prošajo. Na prvi pogled bi se ta sveža med bpljševiki in laškimi imperijalisti mogla zdeti čudna. Razumljiva pa postane, ako se pomisli, da je d’ Annunzio Jud in ta li ruski boljševizem vodjo Judje Judje drže vedno scopaj, samo . k šef ti, katere delajo, so različni. | ifcbp ovaojs jugoslovanskih gostilničarjev. Dìnas se ža skušajo v Jugoslaviji ujed niti ia «kann organizirati vsi stanovi, prišli so tudi na d SHS gostilničarji na idejo skupnega kongresa; ki se bo vršil v Beogradu 12. in 16 novembrra. Ta gostilničarski kongres bo obravnaval o obrtnem, točarskem in vinskem zakonu ter o ustanovitvi zasebnih gostilničarskih zbornic. Na daavai red prid» tadi vprašanje strokovnih šol, go-itilaičar-skh in kavarniškega naraščaja. Zborovalci si bodo izvolili poseben odbor, ki bo izbral skupne nazive jedilom (Gotovo bo ta točka jedna najpametnejših iz tega gostilničarskega kongresa. Op. ored.) Falsifikati. V naši državi so se pojavili ponarejeni 20dinarski bankovci. Značilni znaki falziiika-iov so sledeči: 1. Splošna barva falzifikatov je bolj svitla in njih temeljna barva oranže, dočim je pravi bankovec v temeljpi barvi rosa. 2. Slika orača z, v -prego ni tako izrazita, nego na originalu in so zlasti temnejšo barve äolj medla, kakor na originalu. Tudi je trojezični in trovrstni napis med obema dvajseti-cama na falzilikatu vse manj izrazit in napis ne pride tako do veljave nego na originalu. 3. Na drugi strani je trikotni oblačni venec podan nekako v rujiavi barvi (ziegelrot), dočim je na originalu rdeč. 4. Žitna snopa na obeh straneh sta, ker je na falzifjka- tu temeljna barva bolj vodna in oranže, vse bolj iz-* razita in prihajata izdatno čistejša do veljave, nego na originalu, ki je roša temeljne barve. Tako se o-oesn dozdevata da falzilikatu oba snopa nekako zelenkasta, dočim sta na originalu modre barve. a. Na zadnji strani je na originalu označena številka 2 iz dveh skoraj paralelnih črt, ki sta zvezani v sredini številke s poševno črtico, dočim se na falzilikatu tamkaj križati. Iste velja tudi za črko S v besedi Dinars. Na sploh pa je lalzifikat izredno dobro izdelan m je opreznost tembolj priporočljiva-. Dolgovi Bolgarske našita ddavljaaora. Po mirovni pogodbi z Bolgarsko Ima naša država pravico odrediti, kako je plačati dolgove, kateri obstoje iz časa pred ratifikacijo mirovne pogodbe z Bolgarsko, to je iz časa pred 9. avgustom 1929. Trgovska in obrtniška zbornica želi dobiti pregled e terjatvah, ki obstoje v Sloveniji proti Bolgarski iz časa 9. avgusta 1920. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poziva zategadelj osebe, ki imajo terjatve proti bolgarskim podanikom iz časa pred 9. avgustom 1920, da ji čim prej spo-roče ime svojega dolžnika v Bolgariji, dolgovano vsoto, kdaj je terjatev nastala in iz kakšnega razloga. h fllaribor*. Mariborska razmejitvena komisija. Jujtri obišče razmejitvena komisija Kokošnjak, da pregleda že dovršeno tehnično delo, Japonec in Anglež od te komisije se mudita v Gradcu; Italjan Calma pa je od-» šel na dopust za 14 dni. Velia Martin i« večer v prid koroškim dijakom-beguncem priredi Dijaška kuhinja v Mariboru dne 13. novembra v koncertni dvorani mestnega gledališča (bivši kazinski prostori) ter v vseh stranskih prostorih. Na programu je vojaška godba, petje Glasbene matice ter učifceljiščaikov in učiteljiščnis državnega moškega učiteljišča, članov in članic mestnega gledališča itd. Jestvine in pijače bodo prvovrstne. Podrebno3ti o tem velikem Martinovem večeru slede. Na državni realni gimnaziji v Mariboru pou* čuje profesor P., ki deluje na vseh poljih. Njegova najvažnejša naloga je, da propagira med dijaštvom svobodomiselno sokolstvo. On hoče vse šole sokolizi-rati. Njegov delokrog sega tudi v notranje cerkvene razmere. Službo božjo hoče preurediti in celo kaplane prestavljati. Takega vsestransko delavnega moža treba res priporočati. 0 koroškem plebiscita bode v petek 5. t. m. v dvorani SSZ v Splavarski ulici govoril dr. L. Lenard. Predavanje bo ob 8 ih (20 ih) zvečer. Pridite. Vriiko ta imanje vlada v našem mestu za plastični balet raške umetnice gospe Klavdije Isačeuko. Opozarjamo ša enkrat na ajea umetniški večer, ki ga priredi danes 3. nov. v Götz-ovi dvorani. Gospa Isačenko podaja v eni 3vojih ruskih razprav sledečo karakteristiko svojega plastičnega baleta: Balerina-se p>s!užuje umetnin najslavnejših glasbenikov, da izraža na tej podlagi ps hoioška stanja ia razpoloženja, ki so vodila komponiste pri ustvarjanju. Ta stanja skuša izraziti na plastičea način, ki sicer podaja subjektivno tolmačenje, plesal kino intuitivno razlago, ki pa v naravnem estet'ćnim zakonom odgovarjajočem gibanju celega telesa ustvari do aajvišje možnosti verea plastični odtl3 tistega, kar izraža godba z zvoki. $a ib usui p li »jski kom ra ij^t posluje odslej v že novih prostorih na Slomškovem trgu. V fi, da se je „Jugoslovanska obrtna zva :a“ premestila iz d »sedanjih prostorov v Solai alici št. 11 v Pražakovo ulico št 3. Ravno tako se je premestilo ureiaistvo la upravaištvo gasila „ Ta gosi ovanski O >rtnik“. Občiastvo, ki bi se v b>doča obračalo bodisi na Jugoslovansko ob duo z e ;o kot aa glasilo „Jugoslovanski Obrtni«“, prosimo, naj bare reti upoštevati to premestitev. J igo slovanska obrtna zveza. Trgovska in obrtna zbornica naznanja, na bo uradovala tudi v četrtek, dne 4. novembra dopo dan od G. do 12. Tire v gremijalnih prostorih v Jutoičesi ulici 8 in nujno prosi vse interesente, ki imajo gledo carinske službe v Mariboru še kake želje, oziroma pritožbe ali predloge, da jim to blagovolijo nazn.unt’, ker pride v četrtek, dne 4. novembra, iz Ljubljane n-ierministerijalna carinska komisija v Maribor, da na ucu mesta prouči razmere pri .zacarinjevanju. Pouk v pomožni šoli se prične jutri v četrtek ob 9 uri. S T K Ä' Ž Ä . 5. »evamfrp* W8ß Mariborska fslomptna banka f Maribora je o pravi iena izdajati Čeke. akreditive in nakazila na. inozemstvo v smislu zadnje naredbe financ nega minister st va o reguliranju premeta z devi sanai in valutami. Udje ribarskejpa okrajnega društva „Dravska dolina“ se vabijo na mesečno zborovanje, ki so vrši ▼ četrtek 4. novembra v prostori!» gostilne Halbvridl, Vetrinjska ulica. Depisi. Pazvarje. Sliši se, da se poteguje za gereut stvo naše občine znani Peter Trinko. Ker je imenovani gospod bil nekdaj goreč član društva „Südmark“, za katerega si je pridobil marsikako zaslugo, mu svetujemo dobrohotno, da naj o pusti Bouamo misel na gereatstvo. Upamo, da bodo te-ie vrstice odvrnile g. Trink a od svojih j prizadevanj. Ribnica r a Pob»?ja. (Poštno ravnateljstvo). Pri tukajšnji pošti smo napredovali, da imamo govo ritnico — telefon; smo pa v dragem ozira pin pošti zelo nazadovali» Poprej je Mia vsakdanja pošta, a zdaj čaka pošta dva, tri in več dni, äu sé je kdo usmili im jo ponese ali pelje na Brezno j ter drugo dobimo. Pridejo nujne reči, a pr št a \ zakrivi, da se ne debi pravočasno v roke. Nek j lesni trgovec ima vsled tega občutno škodo j Pravijo da je vzrok, ker ravnateljstvo ne plača j zadosti. Ako se lahko zvišajo poštne pristojbine, bi se gotovo tudi lahko primerno plačalo in na* šel bi se naš državljan, ki bi pošto nosil. Vožnja bi zadostovala dvakrat na teden. — Prosimo slavno ravnateljstvo, naj blagohotno uredi tukaj šnje poštne razmere. Ofou ž, Kmečko delavsko stranko za Ormo S in okoliš ustanavlja znani „birt“ Zabavnik v Or možu, nekdanji najstrastnejši socialdemokrat. Ob času prevrata je mož govoril čudne stvari o Ju goslaviji. Pred meseci pa je mož v svoji gostilni vsiljeval neki ženski pojme o zakonski zvestobi. V tej zadevi je govorila že sodnija, opozorimo še glavarstvo, da ge prepriča, če je Zabavnik za „birt»4‘ še sploh mogoč, Jurij eh jul* jel. Blag. gospod Dr. Josip Povalej iz Maribora je naklonil ubožcem obč. oko lica St. Jurij ob juL žel. 250 K in ubožcem obč. trg Šentjur ob juž| žel. pa 150 K. Oba obč. zastopa se za velikodušen dar tem potom prav prisrčno zahvaljujeta. Iraško. Kdo je ugotovil? V „Jutru“ od 23. t. m. v brezimni dopisnik iz Laikéga, dà Jé „tehatìf g. Krnic imenoval prisednike okrajnfega zastopa, kakor se je to svojčas javno ugotovilo.“ Vprašam brezimne*1 ga dopisnika, kje se je to javno ugotovilo? Ali na vso zadnje, misli, da je bil dopis V „Slov. Narodu“ z one 5. avgusta t. 1. pod naslovom „Davkoplačevalcem laškega okraja“ ta ugotovitev? V tem dopisu se dolži dr. Verstovšek, da je napisal na akt, zadevajoč okr. zasfop laški: „V izjavo preč. g. dr. Kruljou, nadžupniku v Laškem.“ Takoj m to obdolžitvijo pa pravi: „Kako ga je ta rešil; kaže razglas poverjeništva m-nolianje zadeve.“ Torej uradni akt naj bi bil v mojih' rokah V tem dopisu se mi očita potem nedostoin* obnašanje proti kuharici, mesto se glasi: „Kakor s» igra dekan za fižolčke s svojo kuharico.“ Dopisnik „jutra“ iz Laškega, ako se sklicuješ kot na „javo# ugotovitev“ glede okrajnega zastopa na Laškem, m označeni dopis v „Narodu“, ali veš, kak žig pristop P'savi, kjer se iz grma brezimnosti napada oseba — brez dokaza? Vedi in znaj: Dokler se mi ne dokaže, da sem imel jaz v rokah in rešil uradni akt, zađe -vijoč okrajni zastop na Laškem, in dokler se mi n* dokaže kakoršnegakoli nedostojnega obnašanja probi J moji kuharici, ki je vrhutega moja lastna sestra, i~ I menujem takšen dopis podli' barabski napad, M nik-I dar ne more prihajati od možarpoštenjaka. — Lašk*. I 25 oktobra 1920. — Dr. Franc Kralje, dekan. l[p[lìlIII!iOir.gtóiMa filili Sredo, 3. novembra: Gostovanje t Ptuju. »» Betajnovi. Izven abon. Četrtek, 4. novembra: Ples v operi. Ab©»t A4. Soboto, 0. novembra: Morala -gosp® Batah». I»*»» abon. Nedeljo, 7. novembra: popoldne: Z©mJja. Ljudska predstava. Znižane cene; zvečer:’ Smrt majkt Jugoviča, Izven abon. Pondeljek, 8, novembra : Gostovanje v Ptuju : Španska muha. Torek, !). novembra: Ples v operi. Abon. B-7. Sredo, 10. novembra: Sen kresne noči. Abon. C 6. Četrtek, 11. novembra: Smrtni ples, I, del, 'Abon Ä-8. Petek, 12. novembra: Smrtni ples, II. dol |Vampir1,: Abon. A-8. Izdtfuj» i» raq»»M!j« v vaški OMAžirii star» ratest, tvrdka ee vršijo dne 6. novembra v Maribora (velika dvorana Götz) in dne 7. novembra v Celju (Union). Vstopnice v predprodaji v trgovini Höfer, Šolska ulica 2, Maribor. ms dokclšnic« (gamaše) IWRIUl! ° parilo SOLIDNI ttMftKSU rasno ulani fislsio tar w*l is prava Si otte pile Napite naicanaia pri Jakobu Lab» Maribor 6LAVM TRG 2. s» krojaška «krt in kanfakoBJa mi Marker, Volpili jaka uu 07 priporoča večjo zalogo izgotovljenih deških oblek, površnikov za gospode, ter finega blaga za obleke po meri. Cene solidne. Postrežba točna. Ekonom JÜ5ÄS meine siažbs bs vinogradniško posestvo. Nastop glaäfc* posse;*. Naslov poi „Ekonom*, Sli saie» pri Maribor 5. 888 f 884 veletrgovina j Plemenska kobila težka, 5 let stara, se zameaja sa težkega kos ja. Kibiška ulica 9, Muri bor. 870 Viničarja, r&sume ts» dela v fino gradu im »a sadoBoeniku, «prejme Sander S osmanhufcer, Varaždinske Toplice. 887 Maffepšf izlet da s« v veleirgofiai msaoisMaraega blaga Iir«l*8 Wer$(he! w Mm 11? pr m, G® spe dite ulice dobiva vsakovrstno manufakturno blago v naiv tin l^fearl po n$|nt itili cenah Dražba lova. Lovska prati c a t kraje ni občini Oradiška se da potom dcsžbe za ostalo zakupno dobo t. j. do dna 70. junija 192 v zakup. Ta dražba ee v rži v sredo, dne 10. nov. 1920 ob 10. nri predpoldne pri okrajnem glavarstva v Mariboru _ sobi St. 14. 891 pri vsakem vrameaa popeldaa la zvečer ja do vite „ALiWIES“ v Lajtanahepgu. 1 Viro po 16, 20, 24, 23, 32 ia 50 K liter. Btffera kabiaj» : ja v nedeljo godba. 864 GOSTILNA KÜDL ia v aedeljo godbe. KREMA KUPUJEMO PO mm$M DNiVN (ENI „ FIŽOL ih LECC « <*■ OBUVALO cisti« siali in konzervira feel© PROIZVAJA: „SLAVIM” teornfra Rrolivodov d. d. 7 A 601 c 8 ILICA 213; BraoJuvS: „CEMIA" v mèM mneilRi ter prosima p©fttfdh® Ra Alito n Tenete šn drug e» MARI&GR ; ümsnai Jabolk»,T* tSuS pridelke kupeje :Henri k !Senekovič Maribor, Urbanova ul 34. 8 8 Zimsko blago za obleke in perilo si po celo «Sokih eejufc preskrbite * nor «n&ktnmi trgovini Franjo Bojar, «Briber, Glavni trg 9. Povod« «H»l im&ü-üs izr. SUKNO haste, U»t..iaa, »htto MI. i. bravano, posteljne odeje, koee, sndce ia blaže v vsak vrstah itd. se dobiva po niški osai v m»- " 1 .''i ! ÜÜL .1 : y -o tmt 'VMP****' vsake vrste Be8PreiDM»° v popravilo. ^ Zaloga nr flamine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba točna. SSU ICMAfll MADiRAD SötW R^iBwwrf BomSg ■»■šffaaBtlR aa «mfHUnevgnda (Bara). I Ombre, postelje, 1 nožne omralee in drugo pohihvo, solidno napravljene in lepo lakirano ima na prodaj Aloja Bojka mirar v Maribora, Vojaška ni. t, blisn starega mosta. 878 I JOSIP MARTINC 1 Slu Ab« i ü>Aia? u bi z* ; JklVJIŠvj trgovino, dobi stal-! no delo. Naslov v upravi. 873