oglašajte v najboljšem slovenskem časopisu T v * Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EIIIFA1.IT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commerical Printing of All Kinds XXXVIL—LETO XXXVII. pOKTORAT FILOZOFIJE CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 29, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 186 - Louis Pierce 15. septembra so se vršili obredi Western Re-. ® univerze, ob kateri priliki svoj doktorat filozofije T fierce, sin Mr. in Mrs. Angela Pire iz 539 Е. tud' ^^Gnem je Louis prejel i enoletno štipendijo na zna-ton ^&fvard univerzo v Bos-gy ^^ss., kjer bo nadaljeval dar^ v kemiji. Poleg na- študij, pa je tudi na g u Univerze in bo poučeval. j,o?^®3o mlado ženo, Geraldine, Ustar, ki je poklicna bol-odpotovala v Bos-Veh '^^budnemu mlademu Slo-kakor tudi njegovim star-ђ. ; so upravičeno ponosni v 3> čestitamo na uspehu ter mu nadaljnega napredova-^ izbranem poklicu. odpravo 99 ov je angleška beseda, s jg JG mišljeno bivališče, ki da v razpadlo in zapuščeno, odgovarja niti najniž-Cjg standardu dostojnosti. V se nahajajo taka bi-° največ na vzhodni strani ^ kjer so naseljeni skoro črnci. Predvsem so to So„.®,5®^ E. 33 in E. 40 St. in !%esta. ice ђд ! Woodland Ave. Mest-ја g se že dalj časa ukvar-se vsa ta ^^liš morali nevarna bi- cifji^^ podrla, nakar bi se finan-novih stanovanj-tudi Prošena je bila inaggj^®^®lna vlada, da bi po-ђепд ^ uresničenju tozadev-Па Predlog, da mest- Od to delo izvrši, je bil %dai volilcev že odobren, ^ PJ'ihaja vest iz Washing-fedeL,® i® bila tudi prošnja za Mjen fonde odobrena. Do-?2,2g2 f J® bUa v ta namen vsota Od oziroma dve tretjini Plac^ ki je potrebna, da se da^gg zemljo, na kateri se ti "slumi," in pa da 2a ' podere] o. Prva ovi-mesta tega neza-torp^^ "slumskega" okrožja ^6 ^ premagana, in z delom kmalu lahko začelo. čl; j® slovo REPUBLIKANCI NAJSLABŠI TAM, Ш RABIJO NAJVEČ GLASOV! WASHINGTON, 28. septembra—Poleg splošnih skrbi, ki jih ima republikanska stranka glede izida november-skih volitev, gre tudi za več ali manj krajevna vprašanja, ki so za republikansko stranko lahko usodna. Gre za države New England in za države zapadne obale. Tam so republikanski kandidatje v popolni negotovosti in priznavajo, da jim vsaka, četudi še tako mala sprememba političnega mišljenja volilcev, lahko spodnese stol. Kar bo šlo republikancem v njihovo škodo, to je sedaj goto- stranka je pri primarnih volit vo dejstvo, so tile momenti: Naraščanje brezposelnosti od leta 1952 dalje; zmanjšani kmetijski Trdi se, da je sedanji obupni po-dohodki, d očim so stroški pre- ložaj McCarthya odvrnil mnogo življanja danes na višini. V kra jih kjer je vprašanje črnega in belega plemena aktualno, bo šlo sedanje trenje ko gre za šole in za javne lokale, na škodo stranki, ki je na vladi, konkretno vzeto republikancem. Visoki davki, negotovost v zunanji politiki. Trenje med republikanci Republikanski voditelji po občinah in državah zamerijo Beli hiši, da se za nje ne zmeni. Eisenhower se je obdal le s krogom gotovih republikancev, navzdol na deželo pa ne gleda. Ti krajevni republikanci zamerijo Eisenhower ju, da jih ni nikdar povabil v Belo hišo. Za notranje trenje med stranko samo je značilni dvoboj med podpredsednikom Richardom Nixonom ter senatorjem Wil-liamom Knowlandom. Oba sta iz Calif orni je, oba hočeta tam v Calif orni j i igrati prvo violino. Ločita se tudi po političnem programu. Nixon se hoče prikazati javnosti kot pristaš liberalnega političnega programa, senator Knowland pa naj prevzame vlogo, ki jo je imel v republikanski stranki pokojni Ohijec Robert Taft. Knowland naj bi torej vodil konservativno krilo republikanske stranke. Premog naj pomaga Harold Stassen je upravnik ameriških fondov, iz katerih dobiva tujina ameriško pomoč. Države Illinois, Pennsylvania, Kentucky, West Virginia so v premogovni krizi. Rudarji so brezposelni. Stassen je predlagal, da se nakupi deset milijonov ton premoga za vrednost $150,-000,000, premog pa bi šel v tujino kot ameriška pomoč. S temi $150,000,000 naj bi se oživila pre-mogokopna industrija in za.po-slilo vsaj nekaj več rudarjev, v ah dobila najvišje število glasov in pobila rekord iz leta 1912, njegovih osebnih prijateljev od republikanske stranke, pa tudi one, ki se sicer izdajajo za neodvisne, pa so šli poprej e z Mc-Carthyem. Dokument o Jalti Republikan o grozili, da bodo objavili n. sredno pred volitvami tajne Uugovore, ki jih je na konferenci na Jalti sklenil pokojni Franklin Roosevelt s pokojnim Josipom Stalinom, šlo je za povojno Evropo. Republikanci so se sedaj premislili in se sprašujejo, ali bi objava teh dokumentov koristila ali pa škodila republikanski stranki. Ali bo potem še obstala dvotirna zunanja politika? JOE IZGUBLJA TLA! Tajnik za delo pri federalni vladi James Mitchell jena konvenciji ^iJsktričarjev v Miami Beach, Fla., CIO dejal, da je ta delavska unija vodila borbo proti ameriškim komunistom dolgo prej kot pa je senator Joe McCarthy sploh slišal, da so v Ameriki komunisti. Tajnik Mitchell je seveda republikanec, kar je pač znamenje, da senator Joe hitro izgublja tla. V bolnišnici Mrs. Mary Kletecky iz 320 Walworth Ave. se nahaja v Eu-clid-Glenville bolnišnici, soba št. 406, kjer se zdravi radi zlomljene noge. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo čimprejšnjo okrevanje. v St. Alexis bolnišnici se nahaja poznana Mrs. Pauline Debe-vec, 1287 E. 169 St., tajnica društva Carniola Hive št. 493 TM. Podvreči se je morala operaciji. Njen oče je Mr. John Tavčar, tajnik S.N.D. na St. Clair Ave. Upa- _____mo, da se kmalu zdrava vrne kar bi po mnenju Stassena vpli- domov v krog svoje družine. valo tudi na volitve. -- Ubogi McCarthy! Včeraj je bila odpeljana v St. Republikanci so nezadovoljni Alexis bolnišnico Mrs. Gersin iz z izidi primarnih volitev v drža- 18530 Underwood Ave. Za pre-vi Wisconsin, katero zastopa v voz je skrbela ambulanca Mary senatu McCarthy. Demokratska A. Svetek. '»rovg ® društva St. Clair ^ so prošene, da ^ogfeh ob osmih v Zeletov izkažejo zad-članici Jennie ^ih krožka št. 2 Progresiv-^ocoj se prosi, da pridejo ^^Gletov pogrebni zavod Pot Ave., da se poslovijo članice Jennie Drob-da se po možnosti dober spomin "znacajnega" moža Član- -- Šf ^ "ipuštva Napredne Slo-^9. ".^37 S.N.P.J. so prošene, tjQp ^iocoj ob osmih v Žele-d zavod na St. Clair či^ .^kažejo zadnjo čast Jennie Drobnič. Njenega pogreba. Znan časniški založnik in lastnik več radijskih postaj Edward Lamb iz Toleda je v preiskavi ])red federalno komunikacijsko komisijo v Washingtonu. Kot glavna priča proti njemu je nastopil 54-letni Ernest Courey, doma iz kraja Mercer, Wis., ki je pričal, da je Edward Lamb imel zveze s komunisti. Kdo je ta Courey? Leta 1925 je usmrtil v Clevelandu Josepha Benjamina. Radi umora je bil obsojen na dosmrtno ječo, kasneje pa puščen na svobodi radi dobrega zadržanja. V ječi je presedel pet let. Priča Ernest Courey še sedaj spomni, da je Edward Lamb pred 15 leti prispeval za komuniste $7, leta 1938 pa $5. Tudi se spomni, da je Lamb dal za komunistični piknik leta 1940—dva dolarja. O sebi Courey trdi, da je sedaj privatni detektiv. Kar se Edwarda Lamba tiče, je znano, da se za obtožbami proti njemu nahajajo reakcionarni krogi, ki se želijo iznebiti uspešnega konkurenta. PRAV PO AMERIŠKO, TUDI PRI ŽELEZNICAH! Ponavljamo potrebe, da se zboljšajo ameriške ceste, da se napravijo nove, da se da več skrbi za varnost cestnega prometa. Milijarde in milijarde dolarjev so predvidene, da bomo vsem tem zahtevam kos. Kaj pa naše železnice? Izšlo je poročilo železniških družb, kako je bilo in je z našimi železnicami. Tudi v tem pogledu—vse po ameriško. V privatnem gospodinjstvu vemo, da če je nekaj starega, zgubi veljavo. V Ameriki radi dajemo stvari v pokoj. Ameriške železnice so imele prejšnjega leta 222,-000 milj železnilkih prog. če pa vključimo vse različne stranske tire, pridemo do 394,000 milj! Doli v Texasu se radi ba-hajo, da imajo razna prvenstva, na primer v petroleju. Imajo pa tudi najbolj razpredeno železniško mrežo. Železniške tračnice gredo v razdaljo 15,576 milj. Na katerem mestu je država Ohio? Razmeroma na dobrem, namreč na petem mestu. Zanimive so tudi tele številke: od leta 1932 so stavili v promet 25,473 novih lokomotiv, preko enega milijona tovornih voz, 7,759 potniških voz. Toda istočasno so vzeli iz prometa 47,486 lokomotiv, 1,400,000 tovornih vagonov in 21,858 potniških vagonov. Za zboljšanje naprav porabijo ameriške družbe približno eno milijardo dolarjev na leto. Ali promet nese? Naj govorijo zoi)et številke: Investicije, pa tudi zadolžitve, so bile velike. V letih 1931—1935 so bile železniške družbe dolžne približno 11,500,000,000 v letu 1953 pa so svoj dolg znižale že na okroglo 8,000,000,000. Nas bo zanimala povprečna plača železničarjev. Ta je okrog $1.92 na uro. Je nekoliko višja kot povprečna plača ameriškega industrijskega delavca. Na operaciji Včeraj je bila odpeljana v St. Luke's bolnišnico Mrs. Helen Strauss iz 16305 Trafalgar Ave., ki se bo morala podvreči operaciji na očeh. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo, da bi se čim preje zdrava vrnila domov v krogu svojcev! Iz bolnišnice Mrs. Mary Bezek se je po dvotedenskem bivanju v Euclid-Glenville bolnišnici vrnila na svoj dom na 15938 Whitcomb Ave., kjer se nahaja še vedno pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo lahko obiščejo sedaj na domu. Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnila poznana Mrs. Ivana Koss iz 1051 E. 72 St., ki se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. Take filme kažejo! V enem od kino gledališč v Clevelandu se kaže film spolzke vsebine, ki je brez vsake umetniške vrednosti. Predsinočnjim je neki 21 let star moški na za-padni strani mesta z opeko napadel neko mladoletno dekle. Priznal je, da je to storil po gledanju omenjenega filma, ki ga je spolno tako razdražil, da je hotel izvesti posilstvo. Po napadu je mladi moški zbežal, a je bil kmalu ujet. Izrazil je obžalovanje nad svojim činom, kljub temu pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Dekle na srečo ni bila zlorabljena, pač pa ima od opeke zadeno rano na glavi, ki pa ni resna. V Londonu bo vse odvisno od tega, kako se sporazumeta Francija in Nemčija sami za sedaj vlada na sejah optimistično razpoloženje LONDON, 28. septembra—Konferenci devetih zunanjih ministrov pripisujejo brez razlike na politično mišljenje zgodovinski pomen. Splošna sodba je tudi ta, da bo izid te konference, bodisi dober ali slab, odvisen od tega, kako se bosta sporazumela Konrad Adenauer za Nemčijo in Pierre Mendes France za Francijo. Dalje pa, kakšne obveznosti bo prevzela Velika Britanija do skupne zapadne evropske obrambe. Mendes France hoče rešiti z vprašanjem Nemčije, odnosno nemške oborožitve, tudi vprašanje Posarja. Posarje je industrijska provinca med Francijo in Nemčijo, zelo bogata na premogu, ki Franciji primanjkuje. Menjavala je gospodarja, kakor so se pač končale vojne med Francozi in Nemci. Nemčija se tej zemlji ni odrekla'. Francozi jfe hočejo skoriščati, bili bi pa pripravljeni, da jo dajo pod neko mednarodno upravo, kjer bi seveda oni imeli glavno besedo. Ko gre za Veliko Britanijo in skupno zapadnoevropsko obrambo, zahteva Francija, naj Velika Britanija k tej zapadnoevropski zvezi tudi sama kot članica pristopi. Dosedanja politika Velike Britanije do Evrope je bila politika "ravnovesja." Samo ob sebi je Velika Britanija vedno trdila, da je imperij zase, kot tak ima posebno zgodovino, v glavnem kolonijalno, ta položaj pa Veliki Britaniji prepoveduje, da bi se udejstvovala kot prava članica kake evropske skupnosti. V Evropi sami je Velika Britanija zasledovala politiko, da hi noben tabor, nobena zveza evropskih držav postala premočna in s tem Veliki Britaniji nevarna v njenem kolonijalnem delu. Dve značilni izjavi Predsednik britanske vlade Winston Chuurchill se je razgo-varjal s predsednikom francoske vlade Mendesom Francem. Pre-cločil mu je, da naj Francija računa s tem, da, če se bo upirala Nemčiji kot' članici Severno atlantske zveze,-ali kaki drugi mednarodni organizaciji, bo Amerika poklicala svoje čete iz Evrope nazaj v domovino, sama pa se z Zapadno Nemčijo direktno spo- razumela. V takem slučaju bo Francija v nadaljnjih treh letih postala komunistična država. General Alfred Gruenther je vrhovni poveljnik oboroženih sil Severno atlantske zveze v Evropi. Ko so ga vprašali ali bi imel v skupni zapadnoevropski armadi raje Francoze ali pa Nemce, je odgovoril: "To je isto, kakor če bi me vprašali katero nogo naj odre-žem, ali levo, ali desno. Vsekakor pa bi, če bi bilo meni na izbiro, raje izbral Francijo. S Francijo bi bilo možno braniti Nemčijo in Evropo, toda brez Francije ne bi mogli držati niti Nemčije, niti Evrope." Dne 15. oktobra naj bi se sestali zunanji ministri držav, ki so članice Severno atlantske zveze. Britanski zunanji minister Anthony Eden, ki ima v rokah iniciativo tudi pri sedanjem sestanku v Londonu, je za odložitev te konference. V Londonu naj se najprvo načelno sklene kaj se misli z Nemčijo, njeno samostojnostjo in oborožitvijo; nato naj se izdelajo potankosti, ves ta material pa naj se da na študij državam, ki so že sedaj članice Severno atlantske zveze. Zato kot rečeno, naj se konferenca sklicana za 15. oktober, odloži. Vprašanje Nemčije pa naj se reši v gotovem roku, najkasneje v 50 dneh. Trdi se, da je ameriški državni tajnik John Foster Dulles po sestankih z nemškim kanclerjem Konradom Adenauerjem in Francozom Pierre Mendesom dobro razpoložen. McCarthy je ožigosan: WASHINGTON, 28. septembra—Senatni odbor je zaključil preiskavo zoper McCarthya. Tako republikanci, kakor demo-kratje so bili soglasni v tem, da se McCarthy ni obnašal kot pri-stoja senatorju, ko se ni hotel pojaviti pred odborom senata, ki je hotel od njega pojasnila, kaj je z njegovim finančnim stanjem, kaj je z denarjem, ki ga dobiva kot predsednik senatnega pododbora iz vrst ameriških privatnikov. Tudi ni bilo dostojno senatorja, ko je v svojem pododboru zasliševal brigadnega generala Ralpha Zwicker ja in mu vrgel v obraz, da ni vreden, da nosi vojaško suknjo. General Ralph Zwicker se je udeležil zadnje svetovne vojne, se je bojeval na francoskem bojišču in je bil večkrat visoko odlikovan. Tudi predsednik Eisenhower se je zgražal nad McCarthyem, ko je tako ravnal s pričo Zwickerjem ob priliki zasliševanja v njegovem pododboru. Plenum senata je sedaj sklican za 8. november letošnjega leta. Vsekakor namerno šele po volitvah. Republikanci so s tak- tičnih razlogov odložili to razpravo na dan po volitvah, ker niso hoteli, da bi končno stališče senata glede vprašanja McCarthya bilo za časa volitev kako volilno geslo. Na drugi strani so se s tem datumom strinjali tudi demo-kratje, ki upajo, da bodo po volitvah številnejši v senatu, oziroma da bodo imeli v njem večino. Takrat se bo obračunalo z McCarthyem drugače,, kot bi se sedaj. Že sedaj so posamezni senatorji podali izjave, da se McCarthy mora obsoditi. Njegovo obnašanje ne odgovarja časti ameriškega senatorja, je trdil, na primer senator Morse. Senator Flanders, sam republikanec, ki je začel z akcijo zoper McCarthya, je zadovoljen s poročilom odbora. Senator McCarthy pa ostane kar je. Dejal je, da ga ne briga ali ga bo senat obsodil ali ne, hoče le preprečiti, da bi njegov slučaj ne napravil prakse, ki bi se izvajala v senatu tudi v bodoče, da se preiskovalna oblast ovira v svojem delu. Izjava, značilna za McCarthya. Zadnje vesti Soparni dan bomo imeli danes. Morda nekaj dežja proti večeru. Najvišja temperatura dneva bo 78 stopinj, najnižja pa 70 stopinj. Približno enako vreme se napoveduje tudi za jutri, dočim naj bo petek hladnejši. Danes ponoči je umrl, zadet od srčne kapi, senator Nevade, "Pat" McCarran. Star je bil 78 let. V senatu je bil 22 let. McCarran je znan kot avtor vselitvene-ga zakona, ki velja sedaj v Ameriki. Govemer države Nevade je republikanec. Zato je pričakovati, da bo imenoval začasnega naslednika McCarrana v senatu tudi republikafnca. Na konferenci delavske stranke v Angliji je prišlo do rezultatov, ki so zelo značilni. Clement Attlee je za svojo resolucijo, da se dovoli ponovno oborožitev Nemčije, dobil komaj dva odstotka oddanih glasov več kot pa Be-vanova grupa, pač pa so bili delegat je z Bevanom vred soglasni z Attlee jem, ko je ta obsodil komuniste kot take. Iz Taipeha na Formozi poročajo, da je kakih 100 kitajskih ladij vseh vrst hotelo napasti otočje severno od znanega otoka Quemoy. Topništvo Ciang-Kaj-šeka je ta poskns preprečilo in ladje odpodilo. Ko se pogajajo v Washingtonu o ameriški vojaški pomoči Francozom v Indokini, so prišli domačini Vietnama južnega dela, ki je še v zvezi s Francozi, z zahtevo, da naj gredo francoske čete iz Vietnama domov. Ta zahteva domačinov Vietnama je močno presenetila ne samo zapadni blok, marveč tudi komuniste. V Washingtonu je bila konferenca republikanskih prvakov, na kateri je nastopil ameriški podpredsednik Richard Nixon. Republikancem je povedal, da stoji stranka, ko gre za volitve poslancev v spodnjo zbornico, slabo, da imajo demokrat je lahko več upanja, da si izbojujejo večino v spodnji zbornici. Tudi glede senata, Nixon ni napovedal repubulikanske zmagei, priznal pa je, da si stojite stranke nasproti nekako po polovici. ŠE EDEN JE PRIBEŽAL IZZA "ZAVESE" WASHINGTON, 28. septembra—Uradno je bilo naznanjeno, da se nahaja v Washingtonu neki bivši visok zastopnik tajne policije na Poljskem, ki se je naveličal komunizma in mu je bilo dovoljeno zavetišče v Ameriki. Je to 39-letni Josef Swiatlo, ki je, kakor seje zdaj doznalo, že lanskega decembra zbežal iz Poljske. Swiatlo je bil šef oddelka za pobijanje nelojalnosti. Trdi se, da je ameriškim uradnim krogom povedal že mnogo "zanimivosti," med ostalim menda tudi o tem, kako so leta 1949 skrivnostno izginili za železnim zastorom trije ameriški državljani, namreč brata Herman in Noel Field in žena slednjega, Her ta Field. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Csrrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mcsta): For One Year—(Za eno leto)___________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)__________________ For Three Months—(Za tri mesece)___________________ ..$10.00 _ 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)____________ For Six Months—(Za jest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$12.00 . 7.00 . 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. eisenhower zopet obuubua... (2) Martin Durkin je bil prvi tajnik za delo v federalni vladi, katero je sestavil Eisenhower. Durkin je politično orientirano demokrat, izhaja pa iz organiziranega delavstva. Sam se je aktivno udejstvoval v uniji AFL, Ko je bil po Eisenhower ju na to mesto imenovan, je pokojni ohijski senator Robert Taft o tem imenovanju izrekel svojo sodbo, da gre za nekaj neverjetnega, nezaslišanega! Martin Durkin je šel na delo. Delavski zakon Taft-Hartley naj se spremeni, saj tako je obljubil tudi Eisenhower, seveda na volitvah. Bela hiša ima polno svetovalcev. Tam so tudi svetovalci za delavska socialna vprašanja. Vsi ti svetovalci delajo pod odgovornostjo šefa Bele hiše—predsednika republike. S temi svetovalci s to Belo hišo je Durkin dosegel sporazum, kako naj se Taft-Hart-leyev zakon spremeni. Ko je prišel sporazum na dan, so republikanski topovi začeli z ognjem. Sporazum je bil pokopan, Eisenhower je ta sporazum preklical in delavski tajnik Durkin je odšel iz federalne vlade. Martin Durkin je kasneje javno, ustmeno in pismeno povedal, da je na prvotni sporazum o spremembah imenovanega zakona pristal osebno tudi Eisenhower, kasneje pa o tem sporazumu ni hotel ničesar slišati. Ležišča petroleja ob obalah južnozapadne Amerike so bogata, so pa tudi v zvezi z ameriškim šolstvom. Demokrat je "zadnjih dvajsetih let" so znali presoditi položaj. Ameriško šolstvo potrebuje silne obnove, pa tudi silne podpore. Šolska poslopja, predvsem na podeželju in predmestjih so zastarela, so premajhna, ali pa je sploh treba novih. Ameriško prebivalstvo se širi. S tem pojavom pa narašča tudi število šoloobveznih otrok. Največ otrok prihaja iz ameriških delovnih družin. Ali naj nova bremena za šolske potrebe zopet naložimo na hrbet ameriškega splošnega davkoplačevalca? Demokrati so mislili, da ne. Amerika ima za te stroške tudi druge vire na razpolago, konkretno vzeto, imenovana ležišča petroleja. Eisenhow-he je to idejo ubil, ko je dal vsa ta ležišča petroleja omenjenemu skoriščanju privatnikom v državah, kjer se ta ležišča nahajajo, ne pa torej v prid ameriški šolski skupnosti. Tennessee Valley Authority je znana stvar. Gre za skoriščanje vodne sile pod federalno kontrolo. Po statutu ima ta organizacija tudi pravico, da s federalnimi stroški zida nove tovarne, nove tehnične naprave, če se pojavi potreba. TVA je dobavljala električno energijo tudi velikanski organizaciji, ki nosi ime Komisija za atomsko energijo. Ker so vse te naprave bile pod federalno kontrolo, za enkrat so še, je ta položaj Eisenhower ponovno označil kot tak, ki da dopušča, da se v ameriško gospodarstvo plazi socializem. Napravil je prvi korak, da mu zapre vrata. Privatni družbi je dal dovoljenje, da na območju TVA zida svoje elektrarne, te elektrarne ne pa TVA naj dajejo električno energijo za atomsko energijo! Z drugimi besedami: S tem, da je Eisenhower odklonil nadaljnjo > širjenje naprav TVA, je na drugi strani dovolil, da se počasi plazi privatni kapital tja, kjer je bil sedaj izključni delokrog TVA! Eisenhower je ponovno izrazil svoj strah pred socializmom. Kar ni izrecno v interesu privatnega kapitala, je Eisenhower ju socializem. Izrazil se je zoper socializirano medicino. Pod tem izrazom je Eisenhower mislil na splošno zavarovanje zoper bolezen. Ideja sama, ki je danes lahko rečemo, splošno ljudsko ameriška, je naletela pri osebi Eisenhower j a na svojega izrazitega nasprotnika! Eisenhower z republikanci vred se hvali z razširjenjem Social Security. Mislimo, da ni presmela trditev, da namreč republikanci računajo s temle položajem, ki je nekako odmev carskega izreka "mrtvim svobodo, živim arest." Na pokojnino je čakati do 65. leta. Kdo to dobo doživi in kolika časa nato še živi in koliko je v fond vplačal! Toda zdrav, delazmožen, bojevit delovni mož v polnem življenju naj v ameriškem javnem življenju nima odločilne besede! L.C. Letna veselica društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S.D.Z. CLEVELAND, O. — Čas kar hitro prihaja, ko bo društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ priredilo svojo običajno letno plesno veselico. Zato naj bo v vednost vsemu članstvu tega društva, da se te veselice oziroma zabave kolikor mogoče udeleži. Če pa ni mogoče udeležiti se vam, ki ste člani in članice tega društva, pa si štejte v dolžnost, da kupite vstopnice in jih poklonite drugim, za katere vam je znano, da se želijo zabavati v veseli družbi. Hvaležni vam bodo za to, ker imeli bodo lepo zabavo pri plesu, obenem pa boste zadovoljni tudi vi, člani in članice, ker boste prispevali svoj donesek za svoje društvo. Gotovo število članic dela na društvenih prireditvah leto za letom, da se nam blagajna preveč ne'skrči ter da se obenem lahko iz nje kaj prispeva v dobrodelne namene. Naj tudi jaz omenim kot so tudi že naznanili iz glavnega urada, da prihodnje leto lahko poceni potujete v staro domovino, ako vpišete določeno število članstva oziroma določeno vsoto nove zavarovalnine v SDZ. Marsikdo hrani po več let, predno se mu nabere potrebna vsota, s katero si omogoči potovanje in obisk svojcev v stari domovini. Tukaj pa vam je treba samo nagovoriti svoje prijatelje in znance, da pristopijo v našo organizacijo in ako ji dobite določeno število, potem pa "Good bye America!" in na svidenje! Prav prijazno vas vabim' vse, da pridete v soboto 2. oktobra malo povasovat v avditorij Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., kjer bodo imele svojo vesehco "Svobodomiselne Slovenke." Le obiščite društvo, ki nosi št. 2 pri SDZ. Hvaležne vam bomo in na svidenje! Nežka Kalan. Pred volitvami CLEVELAND, Ohio — Sicer imamo še več kot mesec dni do važnih volitev, je pa vseeno dobro, da se že sedaj spomnimo naše dolžnosti kot državljani v novi domovini. Bilo je že večkrat omenjeno v raznih časopisih'in tudi čitatelji, oziroma delavci v vseh poklicih se zavedajo, da sedanja administracija ni storila nič za delavski razred, pa tudi ni pričakovati, da bi kaj storila v bodoče. Nasprotno, še tisto malo so vzeli, kar bi bilo delavski masi v korist. Letos se vršijo volitve v obe zbornici vladne zakonodaje, kot tudi za governerje in še mnogo drugih javnih uradnikov. Naša dolžnost kot demokratov je, da oddamo glas tistim kandidatom, ki so že pokazali, da se, čeprav malo, razumejo na delavčeve težnje. V Clevelandu, oziroma v državi Ohio, je zelo vamio, da ne pozabimo bivšega župana Clevelan-da, našega sedanjega governer-ja Mr. Frank J. Lauscheta, če bo še nadalje kandidiral. John Breščak. Pozdravi s konvencije S konvencije S.N.P J. v Johnstown, Pa., ki se je vršila prošli teden, je poslal vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave Mr. John Lokar st., ki je bil na konvenciji kot opazovalec. Kakor je pisal, so se imeli prav dobro; srečal je mnogo prijateljev iz raznih krajev Amerike, s katerimi so se lepo pozdravili in zabavali v veseli družbi. Prireditev podr. št. 14 S.Ž.Z. EUCLID, Ohio—Zopet se bliža obletnica podr. št. 14 S.Z.Z., katero bomo obhajale v nedeljo, 3. oktobra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Že dalj časa smo premišljevale članice kaj bi pripravile, da bi bilo nekaj drugačnega. Sklenile smo konečno, da priredimo kokošjo večerjo, po večerji bo pa ples, za katerega bodo igrali Grabnarjev! fantje, ker na to godbo lahko vsak pleše, pa naj bo star ali mlad. Večerja se prične servirati ob 5. uri popoldne, ob 6. uri bodo pa naši muzikantje že začeli igrati, da ja ne bo nikomur dolg čas. Večerja se servira do 8. ure. Vabimo vse prijatelje in znance, da pridete in s seboj pripeljite svoje možičke. Tiste, ki pa nimate možičkov, pa pridite vseeno, gotovo bodo navzoči tudi zavber fantje. Pa tudi članice sosednjih podružnic in vsi naši prijatelji so vabljeni. Veste, drage sestre, enkrat na leto je potrebno in lepo, da se skupaj zberemo in poveselimo. S tem pa se pomaga tudi naši blagajni, ker stroškov imamo čedalje več, in tudi smrtnih slučajev pri podružnici je čedalje več, saj se vse staramo. Zato prosim, da naj vsaka članica vzame vstopnico brez godrnjanja, s tem bo vsaka malo pomagala do uspeha. Lepe pozdrave vsem prijateljem, znancem in članicam, ter vam vsem kličem na veselo svidenje v nedeljo, 3. oktobra v A.J.C. na Recher Ave. Mary Strukel, predsednica Zahvala CLEVELAND, Ohio — Tem potom se želiva zahvaliti vsem, ki so se udeležili naše proslave 50-letnice zakonskega življenja, katera se je vršila dne 4. septembra v Hrvatskem narodnem domu na St. Clair Ave. Posebna hvala Mrs. Mary Ga-nor, ki mi je stala ob strani celi večer, enako hvala tudi kuharici Mrs. Vrh, ki je pripravila tako okusno večerjo. Hvala lepa vsem posetnikom za tako lepa darila, ki nama bodo ostala v spominu za vedno. Da bi vas vse imenovala po imenu, bi vzelo preveč prostora, zatorej še enkrat prisrčna hvala vam vsem skupaj za tako prijeten večer. Mr. in Mrs. Frank Clements 1594 E. 41 St. Ob Tihem oceanu Piše FRANK KER2E FRANCOZI HOČEJO GRADITI VELIKE LADJE Francoski mornariški krogi se ukvarjajo z načrtom, da bi zgradili veliko potniško ladjo, ki ne bi zaostajala za največjo na sve tu "Queen Elizabeth" ne po velikosti, ne po hitrosti. Ustrezne predloge so poslali vladnemu gospodarskemu svetu. Vzlic nenehnemu naraščanju prekomorskega zračnega prometa predstavniki francoskega francoskega pomorstva mislijo, da doba velikih potniških ladij še zdaleč ni minila. Dve največji ladji francoskega trgovinskega ladjevja "Ide de France" in "Li-berte" (bivša "Evropa") bodo leta 1962 izločeni iz prometa. Po mnenju francoskih strokovnjakov je ena velika ladja, ki vozi z veliko hitrostjo, bolj ekonomična kakor dve manjši, razen tega pa so tudi gradbeni stroški za eno veliko manjši kakor za dve manjši. Pri tem opozarjajo na statistične podatke, ki kažejo da je promet med Evropo in ZDA po vojni skoraj dvainpol-krat večji, kakor je bil pred vojno. Kalifornija je dežela, koder se tako hitro vse izpreminja, da se zdiš tuj v kraju, koder si bil pred letom dni domač. Od mojega doma pa do morja je okrog osem milj. Prišel sem v te kraje pred štirimi leti in sem imel od prvega začetka zveze s kraji ob morju, pred vsem z mestom Long Beach. Od našega Bellflower pa do Long Beach je bila le tukaj in tam kaka hiša ali k večjem mala skupina hiš. Drugače pa je bil sam svet—ne prazen, ampak dobro obdelan. Seveda so bile naprave, da si lahko prišel do vode, kadar je bilo treba. To se pravi, da je bilo vse polno pump, katerih cevi so segale do vode v zemlji. Voda je bila včasih le šest ali osem čevljev globoko, kar je pomenilo, da je bilo dovolj vode za vse. Kalifornija je bila tudi v prvi svetovni vojni dosti dobro zastopana. A ko je bil sklenjen mir, se je vse prevrnilo v stari tir in življenje je šlo naprej, kakor poprej. Druga svetovna vojna pa je odprla neka skrivna vrata, skozi katera se je videlo neizmerno bogastvo te nove dežele. Zakaj kakorhitro je bil sklenjen mir po drugi svetovni vojni, je vse drlo proti Kaliforniji. In to "vse" je kar ostalo tukaj. Bilo je vse dobro, le za stanovanja in domove je bila težava. Pa je milijonski kapital poslal svoj® strokovnjake na vse kraje. Ko so se vrnili, je bilo samo eno poročilo. Gradite na debelo in prodajajte vsem, ki so brez strehe. Pa so se začele ogromne subdivizije. Hiše so rastle, kakor gobe po dežju. Ne take, kakor pri vas, ko še zmiraj zložavate opeko na opeko, kar je zamudno in drago delo. Kalifornija je gradila kar po svoje. Za temelje so privlekli velikanska kolesa, ki so se vrtila in z lopatami jemala prst palcem. V par urah je bil temelj iekopan. Prišli so tesarji, ki so napravili škatlje nad izkopnino, nakar so zopet pripeljali posebne truke. Ti so zopet imeli posebne naprave za mešanje konkreta. Truk je prišel od doma in spotoma vrtel mašinarijo za konkret. Pridrvel je do prostora, koder se je zidalo, potegnili so žlebove, odprli stroje in konkret je lezel polahko v izkopan temelj. Tako do delale ene kompanije katere so vlile konkret tako, da je segal poldrugi čevelj v višino. Na ta način se bodoča hiša dvigne od tal za poldrugi čevelj. Dene se na vseh straneh gosta sita, da se poslopje vedno zrači. Nekateri kraji, kakor je mesto Los Angeles ali Long Beach, sploh ne puste graditi, če ni poslopje dvig-neno poldrugi čevelj nad zemljo. Je pa polno malih mest, koder je takorekoč vse dovoljeno. V takih krajih nalijejo konkret kar na površino zemlje in na tistem konkretu potem grade poslopja. Človeku se zdi to dobro in trdno, dokler se ne prepriča o nasprotnem. Hiša na konkretu ima slabe strani. Pred vsem je cement večno mrzel. Nadalje rad poči, posebno kje v sredini. Cement v stanovanju pokrijejo s ploščami različne velikosti, navadno 9x9. Te plošče so navadno asfaltne ali iz gumija. Polaga se jih na poseben lim, da se sprimejo z cementom. To je potem vse. Taka hiša rabi navadno preproge od stene do stene, kar velja dosti denarja in kar da dovolj dela, kadar se jih čisti. Kadar kupujete posestva v Kaliforniji, glejte najprej, če je hiša zgrajena nad zemljo ali položena naravnost na konkret. Ta zadnja hiša je dosti cenejše delo in ni priporočljiva. . Ko je konkret vlit in položen, pride stavbinski materijal 2x4, (reci: Two by four) ki stoji pokonci osem čevljev, kar je navadna višina sob v kalifornijskih "palačah." Ti dvainštiri so navadno postavljeni 14 palcev drug od druzega. Kdor hoče malo cenejše delo, jih postavi tudi po 24 palcev drug od druzega. Po nekod je to dovoljeno, drugod pa ne. Človek bi mislil, da bodo potem pribil! na te dveinštiri deske, vrh katerih pride potem pletena žica katere namen je, da drži konkret na zunanjih stenah. Na notranjih stenah bi potem prišle lesene late ali pa jeklena rešeta. Če bi bile hiše grajene tako, bi bile seveda jako dobro delane in tudi varne pred potresi. Teh sicer ni dosti, ampak precej pogosti so in napravijo dokaj škode. Ampak mesto plank na stene potegnejo kar žice, pletene kakor tiste, ki jih imajo pri kokošnjakih. Tudi niso nič močnejše. Žice pribijejo 3 posebnimi žeblji, tako da se, ne tišče preveč lesa. Potem pride zopet voz z konkretom. Konkret zmešajo tako, da je gost, da ne pada preveč od žice. Potem ga deva jo na steno primeroma četrt palca na debelo. To je vse. Danes ne delajo več hiš, ki bi imele lesene planke, ker je to predrago in daje tudi dovolj dela ker je treba barvati. Kadar kupuješ hišo v Kaliforniji, gledi na stene. Pri mnogih ali pri velik! večini hiš so stene take, da je konkret kakor las na drobno počen, kar ne pomen! nič dobrega. Dober konkret na zunanjih stenah ne poka—ker ni mešan z apnom za-fetran ložjega dela in tudi konstrukcija hiše je dosti boljša od tistih, ki kažejo razpoke. To bi bila torej zunanja stena. Navadno ji denejo le kakega četrt palca na debelo drugi obzidek (second coat) katerem primešajo suhe barve, da n! treba potem sten barvati. Zdaj pride hiša na znotraj. Pravilno bi bilo, da bi imela najprej po stenah lesene late, ki se jih položi tako, da je do pol palca prostora med eno lato in drugo. Na te late se potem dene malta. Lahko se rabi tudi jeklene late, ki se jih kupi v ploščah osem čevljev na dolžino in šestnajst palcev na širino. Ampak to je bilo nekdaj—danes se podjetnik ogne vsega, kar je mogoče nadomestiti z drugim blagom. Mesto da bi stene ometali, jih obijajo s platami prešanega morta al! malte. Ene teh plat so take, da so kar gladke in se potem na tisto gladino polaga ko-nečni obzidek (Finishing coat). To pa ni dobro, ker se malta nikjer ne drži, kakor je, recimo to pri latah, lesenih al! jeklenih. Tam gre malta skozi in se na drugi strani vsled svoje teže zavije na doli ter drži tako, da je vse zanesljivo. Zato je pa treba skrbeti, da dobiš prave late ali kar je že mesto njih. Na trgu kupiš take late, ki imajo dosti na gosto luknje, skozi katere leze malta na drugo stran, se tam povesi in ostane. To je dobro, trdno in varno, kar je velike važnosti v teh krajih. Torej nazidalo se je do danes toliko, kakor nikjer na svetu. Kar pomislite, da so danes hiša pri hiš! na daljavo osmih milj, to se prav! od tukaj do morja. Prodajajo jih različno, bi rekel kar je novih od osem tisoč naprej do dvajset ali več. Nekatere izmed dragih izgledajo tako dobro, da se človek ustavi in strmi. In vsa ta lepota je na navadnih 2x4—dvainštiri. Cene hiš so tukaj seveda dosti nižje, kakor kje pri vas, koder se še vedno polaga opeko na opeko. Večkrat m! je prišlo na misel, koliko dela vzame taka hiša, kakor jih delamo v Kaliforniji. Po dolgem povpraševanju sem nazadnje našel človeka, k! mi je povedal tako. Gradba ene hiše vzame vajenemu človeku 45 dni-, če ima zraven sebe še enega človeka, ki mu pomaga. Torej 45 delavnih dni. Koliko lesa gre v eno hišo, sicer ne vem, ampak sodil bi tako, da bi bilo okoli petsto dolarjev dovolj za material, kakoršnega deva jo v hiše. Ni to namreč les brez grč in tudi vreden ni dosti. So tudi podjetniki, ki grade hiše pre- ma naročilu. Oglas! jih priporočajo in cene so danes od štiri tisoč do pet tisoč ,za hišo z dvema spalnicama, kakor računamo tukaj. Ne vem, kdo je vpeljal to v Kaliforniji, da vse računajo p® spalnicah in ne po sobah. C® zdaj prištejemo še lot, ki mora veljati vsaj okoli dva tisoč, bi bila hiša vredna od sedem tiso^ naprej. Kdor kupuje v Kaliforniji, naj pazi, ker bo drugače vjet. Treba je najprej presoditi okolico, ker je nad vse važno, v kakšnem dis* triktu živiš. Pred vsem bi svetoval, dane iščeš velikega lota, misleč, da boš kaj pridelal na njem-Je tako, kakor povsod na svetu. Kadar t! zor! doma, je na trgu tako poceni, da se skoro ne izplača. Pred vsem pa mislina vodo, ki postaja vedno večje vprašanje. So kraji, ki niso nikjer v zvezi s kompanijami, katere tržijo z ^ do. In to je slabo. Bili so časi^ " si dobil vodo v globin! osmih cev Ijev, danes je treba vrtati nad s o čevljev, bolje nad poldrugi sto, da prideš do vode. Smo torej z vodo tako, da smo iz zemlje po brali vso do take globine, ki nam ogroža slano vodo, če bi šli pumpami še bolj globoko. Vo^ je sicer v nekaterih krajih ^ ° poceni, v drugih pa draga, ka ^ na primer v Fontani. Jaz rabi v Bellflower, kolikor vode čem, za pitje in namakanje in plačam več, kakor poldrugi ^ lar na mesec ali letno osemnajs^ dolarjev. Koder je pa vpeljana mera, tam pa moraš paziti, se ti ne bo izplačalo močiti zem J° in plačevati drago vodo. Pazi tud! na lot sam. V Kal^ forniji imajo posebna imena lote in kaj vse pomenijo. imaš postavim zapisano R- . To pomenja: residential tor za rezidenco in sicer eno sani ^ Običajno se zahteva pet tis*^^ kvadratnih čevljev za en eno družino. To bi bilo v . dni meri 50x100. Tak lot je n^ bolj priporočljiv pod pogoj^ ' da so tud! loti taki ali P^obD^ to se pravi odločeni za Potem imaš lote z napisi—C-1 pomeni "commercial" ena ba. Ti loti so za trgovino in пД^ sar drugega ne. Potem lote z črkami M. 1. kar Manufacturing ali po domače. varna. Nadalje se loči je loti zop^^^ po številkah. Tako imamo ke 2—kar pomeni navadno p stor za dve hiši ali zgradbi, tem tri in največ štiri. To za pomeni, da imaš prostor na strani in porabiš toliko lota, Ukor se t! ga zdi potrebno. ■ Ne pozabite pa enega, kar 1 glavno. Preštudirajte sose ^ okolico sploh, ker boste sicer P^^ dli v zanjke. So kraji, ki so ^ ^ sih vabljivo nališpani, pa so distriktu, ki nima nobenega predka in koder zastonj čakas^^^ izboljšanja. Če ni pred ste in vsaj obzidek na vsaki s ni, da se lahko odteka ne vzemi za noben denar. ^ tudi, če nima kanalov (s®^ In voda je važna. Ved! tudi to, da je treba čevat! takse. Politiki jib vsako leto previdno vzdignj^J zato si nikar nakopat veli ker imaš potem same takse. vsem pazi pa na vodo. bo tvoj kraj zvezan z ve' kompanijami za preskrbo ker znaš sicer ostati nekega brez vode. V Kaliforniji de tako, da najprej vse zazidajo^ tem šele premišljujejo, odko voda. Tako jo je naš Belit ^ jg jemal do zdaj iz zemlje ^gv-dobra. Zdaj smo pa že do Ijev v globinah in baš te dni glasovali, ali se hočemo varnosti spojiti z družbo kompanij, katere dobivajo potrebno vodo iz Colorado jjit odkoder je izpeljan znam ^ Hooverjev jez. Tam kupujej nes vodo na mero. Acre jjo. en aker vode en čevelj na vi ,. In obetajo nam, da bo tu nas dražja. Torej previdnost—je У dobra in potrebna. ENAKOPRAVNOST BTRAN S v prekmurju pri potomcih nekdanjih gospodarjev indije KJE JE KONEC CIGANSKEGA RODU? p " vsem svetu je raztresen ci-S^nski rod. Njegova zgodovina Meglena, jasnejša je njegova °aa. Skoraj nikjer niso cigani . vedno so preganjani, ^0 na poti. Stara lesena koli-Vozu in preluknjan šotor ba -to so njihovi domovi. In če / jih vprašali, ali jih zamenja-° 2a prave, sem prepričan, da ' P*"! večini dobil odklonilni od-°vor. Zakaj bi se dali ujeti v zidov je hiš, če lahko živi- svet prostranstvu. Ves J. JG njihov in neprestana že-J romanju jih žene po sve-' je v njihovi krvi. je ta nemirni ciganski to ^ stoletja nazaj je bila nerešljiva uganka. Prvi so reševati Angleži, ko so sto\ k njim proti koncu 19. delegacije indijskih naprodaj ^^PARMA naprodaj kopai^Hrov in 4-sobni bungalow s klonil 2: Hlev in dva manjša po-tonm, ^obi se zraven tudi 18 v ^rve. Cena $5,800. Polovica polovica na vknjižbo. Vpraša se pri Martin plesec 2 P- 2, Jefferson, Ohio — '41 iz downtown Jeffersona OSLO DOBIJO 2ENSKE dobp^^le ali ženska ' gostilni kot natakarica. Pr imeti izkušnjo. ''Gdnost ima Slovenka ali Hrvatica. 4502 o. LAUSIN CAFE — ^^Clair Ave__EX 1-9116 Hiše naprodaj w ®stport Ave., od E. 200 St. bungalow s 4'/j sobami; gorkota na plin. ,, Garaža in dovoz. Cena $15,500. Kov AC REALTY East 185th St.—KE 1-5030 princev. Angleži niso znali njihovega jezika, toda zdel se jim je znan. Pomislili so na cigane. In res, cigani in indijski princi so se dobro razumeli. Tako so postali cigani tolmači med angleškimi ministri in indijskimi maharadžami. Od tedaj je bil evropski učenj aški svet prepričan, da izvirajo cigani iz Indije. Dokončno pa je lo uganko razvozlal naš jezikoslovec Fran Miklošič leta 1872. Preiskal je ciganski jezik in narečja nekaterih indijskih plemen ter dognal, da se ta skoraj popolnoma ujema z jezikom Dardov v Kaziri-stanu in v deželah pod Hindu-kušem v Indiji. Torej so cigani potomci starih Dardov, ki so bili nekoč gospodarji Indije in plemiči nad nižjimi Darvidi. Njihov jezik pa izvira iz prastarega azijskega jezika sankrsta. Iz Azije so zbežali pred Mongoli. V 14. stoletju so se pojavili v Grčiji in nato prodirali po vsej Evropi. Tudi v Afriko in čez Ocean jih je zanesla pot. Ponekod so se tudi stalno naselili. Takšne cigane imajo tudi v Prekmurju v Jugoslaviji. V več vaseh okrog Murske Sobote in tudi Lendave imajo svoje naselbine. Toda tu živijo potomci nekdanjih indijskih plemičev kaj borno življenje. Nekateri so se ga že rešili, drugi pa bi radi zlezli iz te revščine. Niso bili redki, ki so šli za delom, nova država jim je dala celo zemljo, a kaj, ko je niso znali obdelovati in jih je ta njihova nemirna kri prignala nazaj v raztrgane koče, v bedo in pomanjkanje. Šarikine solze "Cigani ciganski," so se vedno znova oglašale trde, grobe besede v Šarakini glavi. Vedno znova so ji udarjale v misli, kot bi jo kdo udarjal s trdim železom po glavi. Šarika je še tesneje pritisnila na prsi drobno črno glavico svojega Štefana ter zaihtela: "Le kaj sva jim storila? Zakaj nas povsod preganjajo?" Solze so močile skodrane črne lase. Velike svetle očke pa so nekam nerazumljivo strmele v olivno polt, naguban obraz svoje mlade mamice. Vse se je začelo na občini. Po bolniški list sta prišla. Štefan je padel in si prebil koleno. Tam v pisarni pa ju je nadrl blagajnik: "Ciganče, pazite na svoje otroke! Nič bi vam ne dal!" In to je tako strašansko bolelo Šariko. Saj bi pazila na otroke, toda osem jih ima; tudi za zdravniški list bi ne hodila prosjačiti, a kaj, ko nima denarja. Štefanu pa je zevala globoka rana na kolenu. Šarika pa tako ljubi svoje otroke. Toda tako grdo je ne gledajo samo na občini. Povsod, kamor pride, sliši: "Cigani ciganski! Samo prosjačili bi." Povsod so sami očitki. Toda, kako najti izhod iz tega bednega življenja, najti drugo pot, kot jo hodi doslej, to Šariki nihče ne svetuje, do tega ji nihče ne pomaga. Sama se tudi ne znajde. * In šarik je mnogo v Prekmurju. V Črnelavcih, na Pušči, v Borejcih, Vanči vasi, Lemarju, Zenkovcih ter tudi tam okrog Lendave so njihove hiše. Nekaj jih je iz šib j a ometanih z blatom, nekaj je lesenih bajt, precej pa je že tudi zidanih iz opeke. In v njih živi rod, ki dela danes sive lase občinskim možem nekaterih občin v Prekmurju. Na vseh sejah in zasedanjih je na dnevnem redu ciganski problem. Celo okraj že več let sklicuje cigansko konferenco, a do danes jeseni sklical. Public Notice In the event of an enemy air attack OUR TOWN MAY NOT HAVE AN EARLY WARNING! Lack of civilian volunteer plane spotters,' leaves vital observation posts vacant How important flre tViPse plane spotter posts? Read these facts and judge for yourself: The Reds have recently completed several air bases in northern Russia from which they can rpach any point in the United States. The Soviets are known to have 1000 heavy bombers—enough to blast 89 top U. S cities at a single blow leaving eleven million casualties! "What about the Air Force and Radar?" you ask. Our interceptor planes and antiaircraft batteries . . . must have an early warning. Our present radar can not be depended upon because of its inability to spot low-flying aircraft. Only the eyes and ears of the Ground Observer Corps can do this job. And, the shocking fact is that our toicn simply does not have enough volunteers to man all of the necessary spotter posts! Will you help fill the gaps in our ranks? Join the 300,000 Americans wearing the G.O.C. wings. Sp long as the Iron Curtain still exists, we dare not relax our "'Sky Watch." Two hours a week is all that is required to help keep your home and your country safe! Keep your eye on the sky in tho Ground observer corps JOIN TODAY—Write or phone—Nome ond oddress of Civil Defense Director—Telephone No. Contributed os a public service by' \ lit Na stotine je že pripadnikov tega nemirnega rodu v Prekmurju. V Černelavcih je danes že več ciganov kot pa ostalega prebivalstva, tako naglo se ta rod širi. V Zenkovich, kjer se svet že guba v Goričke vinograde, je bila pred kakimi 50 leti, kot se stari ljudje v vasi še dobro spominjajo, le ena sama ciganska koča ob potoku. Danes so razporejene ob koncu vasi, po vsej dolžini vaškega potoka in ciganskih otrok je že več kot ostalih v vasi. Danes že razen po kočah, po nekoliko temnejši polti in slabšem oblačilu, že kar težko ločimo cigane od ostalih kmetov. Cigani so tudi tu že sami kmetje, imajo njive, nekaj jih gre na sezonsko delo in tako se nekako pošteno pretolčejo skozi življenje. Slabše je z ravninskimi. Ciganska vas Pušča Med cestami, ki vodita v Can-kovo in Tišino, slabe pol ure iz Murske Sobote, ždi sredi ravnega polja samoten in zapuščen kup bajt. S ceste se vidi, kot da bi nametal kup cunj na sredo, z žitom porastlih njiv. Človeku je kar tesno pri srcu, ko stopa po slabi ilovnati poti v to samoto. Vas je dobila inrie, kot ji gre— Pušča, ciganska vas. Že sredi polja srečam tri cigane. Dva sta |e majhna. Obe skuštrani glavici sta me silno začudeno opazovali. Toda njune bistre oči so hitro ugledale moj fotografski aparat in oba sta milo zaprosila: "Go-spoud, slikajte nas!" Snel sem že aparat, takrat pa jo starejši fant Pri nas radevolie PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO mandel drug co. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. Tivoli Imports & Beauty Salon e407 ST. CLAIR AVENUE. V Slov. nar. domu. — jje 1-5296 Odprto ob večerih v torek, četrtek in petek PERMANENTS — STHIŽENJE LAS — VSA LEPOTIĆNA DELA Oglejte si krasne pletene predmete iz domovino malima nekaj zakričal v zapleteni ciganski govorici. Fantiča sta se umaknila. Najmlajši mi je kljubovalno zaklical: , "Ne dam se jaz slikati! Vi bi mene v kino dali." "Ne dam se slikati!" je prav odločno pristavil še drugi. V teh besedah sem čutil nezaupanje, ker nisem iz njihovega rodu, nezaupanje do belih in tudi do fotografskega aparata. Vseeno sem se jim pridružil in skupaj smo korakali po blatni ravni poti proti naselju. Med potjo sem zvedel, daje pred nekaj dnevi 30 moških iz naselja odšlo na sezonsko delo v Baranjo. Kakih 20, na tesnem prostoru stisnjenih hiš iz lesa in blata, a tudi nekaj zidanih—to je Pušča. Ena izmed hiš mi je posebno padla v oči. Bila je pobeljena, čista in lepa, da bi se z njo ponašal vsak kmet. Torej je po dolgih letih tudi sem v zapuščeno Pu-ščo posvetila iskrica napredka! Nekaj moških dela v Murski Soboti in tudi še drugod se je oprijelo stalnega dela. Z zaslužkom so si sezidali hiše. Toda iz te samote se kljub temu niso mogli odtrgati. Toda nekaj mladih se več ne vrača sem med te lesene bajte, z zevaj očimi, tu in tam s cunjami zamašenimi špranjami. Tisti dokaj čudno oblečeni godbeniki v Murski Soboti in temnopolto dekle z velikimi zlatimi uhani in šminko na debelih ustnicah, ki sem jo srečal v neki Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel; ENdicott 1-3113 trgovini v Soboti, spadajo med te. Štirideset let že posedajo pred svojimi kočami tu na samem brez sosedov,, tako kot sem jih našel ta sončni dan. Ko jim je postalo v Černelavcih pretesno, so si kupili ta kos zemlje in se naselili v tej samoti. Kakih 30, 40 družin jih je danes, toda le s šestimi ali sedmimi imeni. Vsi so Šarkozi, Horvati, Baranja, Cenarji ali Kokoši. Toda več imen nisem zasledil pri vseh ciganih v Prekmurju. Iz teh nekaj družin se je razvil ves njihov obilen rod. Tako so mi vsaj povedali, ko sem se jim pridružil na toplem soncu. Žene so snele v umazane rjuhe zavite dojenčke z ramen ter pustile, da je sonce božalo črne glavice in zagorela lička. Malo večji so tekali bosi in napol nagi po lužah pred bajtami. "Siromaki smo, gospoud!" mi je potožila priletna, zgubana žena. "Ni kruha in v okolici že nekaj časa ni poginila nobena svinja ali kokoš. Otroci pa so lačni." "Kaj pa vaši možje?" sem jih radoveden vprašal. "Na sezonskem so. Doslej še ~ plinski grelec MAGIC CHEF IZDELKA, SE PRODA. Rabljen samo šest mesecev in je kot nov. Ima pihalnik—greje 5 sob. Blond barve. Vpraša se na 1046 EAST 72nd STREET niso nič zaslužili. Nekaj družin s številnimi otroki pa je tudi brez očetov." Pogledal sem v njeno kolibo iz čibja in desk, ometano z blatom, pokrito z raztrgano slamnato streho. V malem, zakajenem prostoru se Je na slami gnetlo petero otrok. Smrad po starih cunjah in zoprni gnilobi mi je udaril v nos. Skozi edino odprtino v steni je sonce osvetljevalo nekaj cunj, ki so visele na zidu, ob starem štedilniku je stala zglodana, črviva miza, v kotu zibelka, v njej sta vekala še dva dojenčka. Okrog 10 kvadratnih metrov je bila velika ta hiša, ves življenjski prostor 12-članske družine. Hčerka je sedaj noseča in se bo na jesen, ko se vrne fant z dela, poročila. Takrat bodo dodali še tri lesene stene in tam bo dobila prostor nova družina. (Dalje prihodnjič) SLOVENKA želi dobiti naročila za kuho in pečenje peciva za svatbe, zabave ali veselice. Ima tudi pomočnico. Pokličite Ml 1-3630 želite potovati v Arizono? Išče se dva zanesljiva voznika, ki sta namenjena potovati v Arizono med 10. in 15. oktobrom. Za nadaljna pojasnila pokličite med 6. in 11.30 uro zvečer. VU 3-2239 Za zavarovalnino proti OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM pokličite: JOHN ROŽANCE 15604 WATERLOO RD. KE 1-6681 NAZNANILO! CENJENI JAVNOSTI SPOROČAM, DA SEM PREVZELA OD MR. IN MRS. FRANK GODIČ POZNANO GOSTILNO SHORE TAVERN na 5602 ST. CLAIR AVENUE KJER BOM GOSTOM VEDNO POSTREGLA Z NAJBOLJŠIMI JEDILI IN PRVOVRSTNO PIJAČO. PRIJAZNO SE PRIPOROČAM V NAKLONJENOST. STELLA MOČILNIKAR, lastnica ENAKOPRAVNOST Wak& Uc3f Glsn Up t LooH U{>t DENAR V VAŠEM ŽEPU V ČETRTEK IN PETEK COURTESY DNEVI OB NAŠI 55. letni razprodaji |> |ТГ1 Za velike prihranke v vseh oddelkih sirom naše veletrgovine tekom naše velike razprodaje ob vLCJIIii* obletnici. To je denar v vašem žepu. ЖЖ № |ТГ1 Za velike rumene "znake prihrankov" na slehernemu nadstropju kot tudi v našem kletnem vIbLJI L« oddelku. Ti vam dajo znamenje "nakupov ob obletnici." Naš običaj na razprodaji ob obletnici (tega običaja se zavedajo in ga upoštevajo vsi naši nakupovalni uradniki) .... vsi predmeti na razprodaji ob obletnici morajo biti prvovrstne kakovosti, novo sveže blago, katero je dano / prodajo prvič za prihajajočo jesensko in zimsko sezono. Zaloga in izbera mora biti popolna (nobenih ostankov) tako v barvi, merah, stilih in tudi v zadostni količini, da zadosti zahtevam dogodka tako velikega obsega. Ti predmeti morajo biti ocenjeni za to razprodajo ob obletnici po najbolj mogoče nizkih cenah. Tu imate priliko do prihrankov na nakupih za vas, vašo družino, vaš dom. To je denar v vašemu žepu. 8 z DOBRIMI NAKUPI NATRPANA NADSTROPJA, VKUUdVŠI VELIKEGA KLETNEGA ODDELKA STRAN 4 ENAKOPRAVNOST STKKI TLAČAN Povest iz druge polovice XVI. stoletja Spisal IVAN ZOREČ (Nadaljevanje) "Kaj hočete vi?" je Kablič strahoma zarezal v suličarje in spustil čekan. A ti so ga brž posukali in zvezali. "Voza je prazna, čaka te, saj jo pogrešaš, kaj ne?" so se smejali in ga odgnali na Grundljevo. "Tele, zdaj pa le čakaj, kdo te bo otimal!" je deseti brat rekel za njim. V Malem Gabru se je oglasil pri Marinki in ji povedal, da ji je ondan le po Gorenjkovi prošnji preskrbel osvoboditev moža. "Mislila sem, da si ga otel ti." "Gorenjko je želel, zato si ga dobila domov, to pomni," je dejal in povedal, kako je Kablič neumno spet nagajal z zankami in nevarno napadal. "Ne bo imel dobrega konca," je Marinka tožila. "Pravkar se je s čekanom hotel zahvaliti tudi meni. Po naključju ali kako so ga ob tem ujeli grofovi suličarji in ga odgnali, odkoder je prišel prekmalu." Marinka je molče poslušala. ^ "Sam sebi nagaja, ne morem mu pomagati," je čez čas rekla. "Tudi jaz ne več, ne prosi me!" Spet je molčala. "Vidiš, krotiti ga nisi znala saj bi se bil podal, če bi pravše ravnala z njim." "Mož mi je — nisem mogla." "Bil ti je mož, zdaj pa si vdova ob živem možu. V vojščake ga vzemo, tresoritost mu tam že iz-tepo." Marinka je pobesila oči in se molče obrnila, "Meniš, da ga več ne bo?" je hripavo vprašala. "Zvitorepec je, brez škode pre-bi tudi to," jo je potolažil in sto-pU k Trlepu. "Kje je Janez?" je vprašal. "V Žubini. Ančka še ni zdrava, menih sam ji menda ne ve pravih ?eli." CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE MOUNT PROSPECT — Country Club Section — 3 bedroom brick ranch house; combination living-dining room with fireplace; carpeting, drapes included; tile bath, panel recreation room; 2 car garage; public, parochial schools close. $26,500. CLearbrook 3-6294 PARK RIDGE — eVz room rambling ranch. Country atmosphere; I'A baths, fireplace, 2 car attached garage; large lot. $28,000. By owner. 642 Wesley Dr. TAlcott 3-9571 PARK RIDGE — 5 room house; excellent condition. Garage; full basement, storms, screens, gas forced air heat, recently decorated. Near transportation, shops and schools. Owner. $18,250. TAlcott 3-5736 DOWNERS GROVE —. 5 room house, 3 bedroom; large lot; IVž car garage; unfinished. New deep well, picket fence, evergreens. $11,500. Phone 3921M BY OWNER — 8 room house, oil heat, insulated; lot 112x150, landscaped; 2 garages; immediate possession. Price $15,000, includes electric stove, 18' deep freeze. West Chicago 577-J GRAYSLAKE MANOR — 50 x150' lot. All improvements in. Sacrifice for cash. All taxes cleared. ONtario 2-1145 "Čudežev ne zna delati, vi pa čakati ne, to je." "I, nam se ne mudi, le Janez kar medli, ker zdrava še ni." "Saj mudi se res," je deseti brat naposled povedal, da zdaj zdaj začno vojščakov nabirati za deželno brambo. Trlep je prebledel, tako se je ustrašil. "Nič se ne boj!" ga je deseti brat miril, "če bo nevarno res tudi zanj, ga že opat otme." A Trlep se je res bal. Skočil bi rad v Štično po svet in pomoč, pa ga je bilo sram nadlegovanja in poniževanja. "Pater opat bi mislil, da ga opominjam, naj brž osvobodi Janeza," je čutil. "Tega nočem. Tr-lepi ne poklekajo pred nikogar!" Pa bo že Štepič vedel, kaj je treba; saj Janez tiči zmerom le tam in je že čisto njegov ... XXV. Janezu ni bilo več miru in obstanka. Bolezen se Ančki ne pre-raekne, menih zdravnik jo resno le gleda, kadar pride. "Saj ne bo hudega," je menih vselej tolažil. "Molite pa le. Ko duša z molitvijo pride do pol pota, ji Bog že naproti gre z izpolnitvijo, milost božja ne ukani nikogar." A štepič ni več dosti upal; kar motoglavil je okoli hiše in se gri-zel v žalosti in skrbi. "Še na Kum pojdem," se je Janez odločil. "Sveta Neža, pravijo, je velika pomočnica za zdravje." Štepič je brezčutno molčal, Trlep doma je branil, češ, Kum je daleč, pota so nevarna. "Saj imam nov čekan," je Janez junačil; "ob mlaju sem ga usekal, dobro opalil in mu nasadil prekaljeno in prekovano kladivo, nikogar se z njim ne bojim." "Prejšnji čekan res ni bil nič prida več, razpokal in razsušil se ti je, ker si ga poiskal ob šči-pu," se je oče nerad vdajal. "Pojdi, če res moraš, a glej, da te kdo ne prelisiči in ne pogubi. Če le moreš, si spotoma dobodi kaj druščine. Tako si bolj varen in zveš, kaj se godi po svetu." Janez se je odpravil in šel. Dolgo je hodil čisto sam in vedečne oči pasel po krajih, ki jih še ni poznal. I, saj je lepo tudi tu, v Temeniški dolini je vendar še lepše. Hribovski svet, obrasel s trs jem in udelan v malo rodovitne njive irl senožeti, se spušča v ozke doline in tokave, po rebreh in dobravah čepijo majhne in otožne vasi. Na višinah je postajal in se čudil daljavi in šir-javi pogleda čez kupčkasto hrib-je in gričevje, ki se tam daleč daleč nekje gubi v sinji meglini. Že blizu Kuma je došel priletnega moža, ki je počasi tevsal in se opiral ob čekan. "Božja pomoč vam, stric," ga je ogovoril. "Ali pojdeva vkup?" "Vkup, če jo mahaš na Kum." "Na Kum. Kaj je še daleč do tja?" "Do mraka bova gori, če počivala ne bova preveč." "Ali ste tudi vi po božji poti?" "Sem. Odkod pa si?" "Iz Temeniške dohne." "Daleč je to. Kaj poznaš Trlepa iz Malega Gabra?" "Poznam, kaj ga ne bi?" se jo Janez poredno pritajil. "Mar ga poznate, ka-li?" "Samo po ljudeh. Svet ga močno čisla. Nemara še te dni stopim do njega, govoriti mi je z njim." "K Trlepu jih dosti hodi; tudi iz daljnih krajev." "Še hodotaji iz Hrvati je, kajne?" "Tega pa ne vem," se je Janez previdno umikal. "Svet včasih govori več kakor je res." "že, že. A možje med nami vedo neki prav za trdno, da bo on vojarin, če se res zanetijo kmečki upori." "Nisem slišal," je Janez še oprezneje postavljal besede. "Premlad si še, možje skrivajo svojo misel, čas je pač tak." Janeza je začelo skrbeti. Očeta so torej že razvpili za prvega upornika? Kaj bo, če tudi gosposka to dobo na ušesa ? "Ali se vam ne zdi, da bi tako očitno oznanjevanje utegnilo pokopati Trlepa? Saj veste, besedičenja o uporu in vojarinu so nevarne stvari." "O, zdaj ne več! Počilo bo prav v kratkem, da veš." Sonce je parilo, a po Janezu je gorelo bolj od skrbi ko od vročine. Steza je lezla- v hlad hoste, božjepotnika sta postajala in se oddihovala. Mož je hudomušno gledal Janeza in se mu smehljal, Janezu je bilo sitno, češ, kaj me gleda tako? "Dobro se držiš, o Janez Trle-pov!" se je mož naposled zasmejal in ga udaril po rami. "Mlad si, pa vendar že mož, previden in preudaren." 5 o V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučnb čfivo priljubljene povesti "O, kaj me res poznate?" se je Janez začudil. "Kjer se pokaže kdo Trlepo-vih, kar završi, vanj se obrnejo vse oči. Kako te že dolgo ne bi poznal ?" "Kdo pa ste vi, da bom vedel tudi jaz?" "Miklav s Čateža." "In greste na božjo pot? Ali je kdo bolan?" "Ni; grem kar tako, pa ne za nevesto, kakor nemara ti," se je Miklav hahljal. "Veš, sveta Neža res rada pomaga tudi tistim, ki učakati ne morejo, da bi se že na-klenili v zakonski jarem." Janez je v zadregi molčal, čudil se je, češ, prebiti dedec ve tudi o Ančki. "O, pa nevesta bi bila potrebna tudi meni, vdovec sem," je Miklav hitel praviti. "Stare ne maram jaz, mlada pa mene nobena ne več; tako, vidiš, mi tudi sveta Neža ne more pomagati. Saj je morda prav. Star ženin in mlada nevesta nimata dobre letine." "I, saj ste trdni,, še zadosti vam bo vsega." "Zadosti bo, ko dobom z lopato po trebuhu, sicer pa velja zame samo še: Sam živel, sam umrl, sam v nebesa šel!" Zgovorni mož je brž preskočil šegavi pogovor in povzel prejšnjo misel: "Kaj sem hotel že reči? Veš, kmečki upor se ukreše prav v kratkem. Vse Posavje se že dolgo pripravlja, vemo pa, da pritisnejo tudi Štajerci, čakamo le še Hrvatarjev, da začno." "Ali res?" je Janez kratko dihal. "V katero smer se obrne vsa sila?" 'Nad gradove, glej ga! Gospodo moramo pognati vso." "Tudi, če je dobra?" "Dobre ni nobene nikjer!" "Kaj pa stiška, mehiška?" Miklav je molčal, kakor da je preslišal; potlej je naročil: "Očetu povej vse, kar si slišal in morda še boš na tej božji poti." Šla sta dalje. Iz goščave ob stezi je kmalu zavejal hud smrad. "Kaj je neki?" sta vedečno stopila v goščo. Nedaleč od steze je pod mlado, košato smreko ležal mrlič, čr-vad je že lezla po njem. "Bog pomagaj — človek je!" se je Janez ustrašil. "Klatež, da," je Miklav poki-nial. "Star je že bil, krasti ni mogel več, le beračil je še, pa ga je zmogla smrt, saj bo od lakote tudi nas, če nam Bog ne preloži prav kmalu." "Poglejte no," je Janez opazil. "Kaj nima za klobukom — petelinjega peresa?" "O, saj res, saj res ... Ti, ta ni bil le klatež, hodotaj je bil, glasnik iz Hrvatije!" "To se pravi, da bo počilo, kajne?" "Križ božji, vse kaže tako." "Morda je tudi on hotel na Kum?" "Zdaj je že v nebesih, naj prosi Boga tudi za nas!" "A kaj bi midva z njim?" "Pojdiva, da prideva do ljudi in poveva, kaj sva našla." Prišla sta do samošne hribske kmetije in se oglasila. "S Kuma je šel ondan, še usta vil se je pri meni, milost božja bodi z njim!" je kmet pravil po spominu. "Pa slab in nadložen je tudi že bil. Vabil sem ga, da bi legel pri meni in se opomogel, pa ni hotel, gnalo ga je le kar naprej, usojeno niu je bilo pač tako." SMOKEY ■ ј'К^:<^,г4 "In ne veš, kdo in odkod ie bil?" "Kdo? Iz naših krajev ne. Klatež, berač." "Ki-ščanski pogreb mu pa le gre." "Precej pošljem glas v Šentjur, da pridejo ponj. A kdo bo utrpel pogrebnino?" "Bog, če ne soseska, ki bi morala." Izza vogala se je pripodilo krdelo otrok. Bilo jih je deset ali koliko in so strahoma obstali, ko so zagledali oba tujca. "Odkod pa ti drobijanci?" se je Miklav nasmehnil otrokom. "Le koliko jih je!" "Moji so, moji, pa še niso vsi, trije pasejo koze," se je hribec hvalil. "O, kruha in otrok ni v hiši nikoli preveč." Iz hiše se je zaslišal glas dojenčka. "Žena mi je v postelji. . . včeraj je bilo .. . pa ima že tak glas!" se je srečni oče smehljal. "No, le sedita tjale pod lipo, da se odpočijeta in se kaj pomenimo," je vabil. "Samo tale drobiž še napasem prej, da ne bo takega živžava," je dejal in pred otroke prinesel veliko ka-blico mleka in žličnik lesenih žlic. "Glej ga, torej ziblješ?" ga je Miklav dražil. "Ali jih bo še kaj?" . Dva pogrebna zavoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokličite AJGM)INM