2120 so bili vidni in aktivni člani, zato so lahko iz svojega okolja prispevali k nastanku Spomenice. V tem času še ni zaslediti vi- dnejšega sodelovanja zastopnikov planin- stva, ki so bili pobudniki prvega zavarova- nja planike leta 1896. Za zaključek si poglejmo še povezavo Spomenice z zgodnjimi dogodki na po- dročju varstva narave na Slovenskem. V drugi polovici 19. stoletja je bilo v Evro- pi veliko različnih spontanih odzivov na krajevno ogrožene naravne znamenitosti (npr. pobude za ohranitev Krimmlskih slapov pred gradnjo hidroelektrarne v Avstriji leta 1886), izločanje gozdnih rezervatov veleposestnikov (npr. Auer- sperg na Kočevskem leta 1892) ali zava- rovanje ogroženih vrst (npr. planika na Goriškem leta 1896). Za razvoj varstva narave v naših krajih pa je bila med temi prizadevanji odločilna akcija za ohranitev Panske skále na severu Češke leta 1878. S tem dogajanjem je bil močno povezan poslanec deželnega (češkega) in cesar- skega parlamenta farmacevt Gustav No- wak (1846–1921). Kot poslanec je v letih 1901–1902 na avstrijski parlament od- ločno in vztrajno naslavljal poslanske po- bude, naj se uredi področje varstva narav- nih spomenikov. Parlament je to zahtevo prenesel na Vlado, ki je marca 1903 na to temo organizirala strokovni posvet, maja pa po vseh deželah razposlala vprašalnik o naravnih spomenikih. Kranjska deželna vlada je okrožnico z Dunaja poslala vsem glavarstvom. Odziv je bil medel, razen gorenjskega glavarstva, ki je zaprosilo za pomoč Albina Belarja, uglednega seizmo- loga. Belarja je vsebina povsem prevzela, tako da se je odločil pripraviti pregled naravnih spomenikov celotne Kranjske (Skoberne 2011). Za sodelovanje je prosil profesorja Alfonza Paulina, ki je pripravil pregled botaničnih naravnih spomenikov Kranjske (Mayer 1988), in dr. Antona pl. Schöppla, saj je že bil pripravil podo- ben katalog. Temu pregledu je dodal še podatke o jamah, ki jih je objavil Gratzy leta 1897. Žal Belarjevega kataloga še ni- smo našli, največ o njem vemo iz Belar- jevega objavljenega izvlečka v Dunajskem časopisu leta 1907. Belar, Schöppl in Paulin so bili leta 1919 člani Muzejskega društva za Slovenijo, vendar je v Odseku sodeloval le Paulin, medtem ko sta bila Belar in Schöppl v no- vi državi zaradi pripadnosti nemškemu kulturnemu krogu povsem onemogoče- na. Zato je v Spomenici zelo prepozna- ven Paulinov prispevek, pa tudi nekatere Belarjeve zamisli, med njimi zlasti citiran predlog za zavarovanje Doline Triglavskih jezer. Stane Peterlin, biolog in strokovnjak za varstvo naravne dediščine na Slovenskem, je Spomenico označil kot prvi nacionalni program za varstvo narave in to nedvo- mno drži. Kot za vsak podoben dokument tudi za Spomenico velja, da je bila zrcalo svoje dobe, v katerem lahko razberemo odseve zgodovinskega in družbenega tre- nutka, stopnje zavedanja in sodelovanja v družbi, kakor tudi dojemanja, vedenja, znanja stroke o naravi ter odnosa do nje. Kaj se je dogajalo potem, pa morda že v naslednjem Trdoživu. LITERATURA IN DODATNO BRANJE (zaradi celovitejšega zgodovinskega pregleda so navedeni tudi nekateri članki o Spomenici, ki niso vključeni v prispevek) Anon. (1903a): Bestrebungen zum Schutze der Naturdnekmale. Wiener Zeitung 59: 8. Anon. (1903b): Erlass der k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht, Z. 38.212. k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht. Belar A. (1907): Die Naturdenkmalpflege in Österreich mit besonderer Berücksichtingung des Landes Krain. Wiener Zeitung 131: 3–5. Beuk S. (1920): Spomenica. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Prirodoslovni del, B, 1/1–4: 69–75. Bulovec A. (1920): Občni zbor ‚Muzejskega društva za Slovenijo‘. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Zgodovinski del A, 1/1–4: 37–41. Gratzy O. (1897): Die Höhlen und Grotten in Krain. Mittheilungen Musealvereines für Krain 10/5: 133–74. Mayer E. (1988): Usoda in vsebina rokopisa A. Paulina Über botanische Naturdenkmäler in Krain. Biološki vestnik 36/3: 33–52. Nowak G. (1901): Antrag des Abgeordneten Gustav Nowak und Genossen auf Erlassung eines Gesetzes zum Schutze und zur Erhaltung von Naturdenkmäler. V: Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Abgeordnetenhauses XVII. Session, nr. 990, 5544. Wien. Nowak G. (1902a): Antrag des Abgeordneten Gustav Nowak und Genossen um Schaffung eines Fondes zur Erhaltung und zum Schutze der Naturdenkmäler. V: Beilagen zu den stenographischen Protokollen des Abgeordnetenhauses XVII. Session, 1490. Wien. Nowak G. (1902b): Protokoll des 109. Sitzung der XVII. Session am 13. März 1902. Wien. Peterlin S. (1976): Nekaj o zametkih in začetkih varstva narave v Sloveniji. Varstvo spomenikov 20: 75–92. Peterlin S. (1992): Ferdinand Seidl – pobudnik Spomenice o varstvu narave 1920. Dolenjski zbornik 1992: 77–80. Peterlin S. (1995a): 75 let po Spomenici Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu za Slovenijo. V: Skoberne P. (ur.), 75 let Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov – ponovni natis s spremno besedo. Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana: 17–20. Peterlin S. (1995b): Znamenita Spomenica iz leta 1920 in njena dediščina. V: Aljančič M. (ur.), Varstvo narave na Slovenskem, zbornik ob evropskem letu varstva narave. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana: 9–13. Peterlin S. (2019): Stoletnica Spomenice za varstvo prirode – Okoliščine nastanka Spomenice. Proteus 82/4: 150–153. Piskernik A. (1964). Iz zgodovine slovenskega varstva narave. Varstvo narave 2–3: 59–70. Ribnikar P. (1998): Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, 1. del: od 1. 11. 1918– 26. 2. 1919. Arhiv Republike Slovenije. Ribnikar P. (2002): Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo 1918–1921, 3. del: od 22. 3. 1920– 9. 7. 1921. Arhiv Republike Slovenije. Seidl F. (1920): Za varstvo prirode. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo. Zgodovinski del A, 1/1–4: 41–42. Skoberne P. (2020): 100. obletnica Spomenice za varstvo narave. Bilten Pošte Slovenije 129: 12–13. Skoberne P. (2011): Prispevek k poznavanju vloge Albina Belarja na področju varstva narave na Slovenskem. Annales - Ser. hist. nat. 21/1: 97–110. Spomenik Stanislavu Bevku, predsedniku Odseka za varstvo spomenikov, sta leta 2009 v Šentvidu pri Lukovici postavili Lovska zveza Slovenije in občina Lukovica. (Ne)spregledano iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije SPOMENICA: 100 LET ZAVAROVANJA PRVIH ŽUŽELK Besedilo: Tomi Trilar Na prvem občnem zboru Muzejskega društva za Slovenijo spomladi 1919 je Ferdi- nand Seidl, eden od vodilnih naravoslovcev-polihistorjev tiste dobe, predlagal ukre- pe za »ohranitev prirodnih spomenikov«. Na njegovo pobudo je skupina strokovnjakov, ki so jo oblikovali »gimn. ravnatelj dr. Stanislav Beuk, sodni nadsvetnik Anton Bulovec, profesor Ivan Franke, tehnik Josip vitez Gorup, nadgeometer Alfons pl. Gspan, notar Mate Hafner, odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, muzej. ravnatelj prof. dr. Jos. Mantuani, profesor Alfons Paulin, v. šol. nadzornik dr. Leopold Poljanec, fin. nadsvetnik dr. Janko Ponebšek, profesor dr. Gvidon Sajovic in prof. Ferdinand Seidl«, po več mesecih dela pripravila se- dem strani obsegajoč dokument, ki ga je 20. januarja 1920 izročila »pokrajinski vladi za Slovenijo v Ljubljani«. Spomenica je imela štiri točke, v katerih so bila strnjena vsa tedanja najbolj pereča vprašanja varstva narave. V prvi točki so bile zahteve in predlogi za ustanovitev narav- nih parkov in rezervatov, druga je zadevala zavarovanje ogroženih živalskih in rastlin- skih vrst, tretja je bila posvečena ohranitvi jam in podzemeljskega sveta, četrta pa se je dotaknila področja vzgoje in izobraževanja. V Spomenici so poleg nekaterih rastlin in živali, med njimi jamskih hroščev, pajkovcev in mehkužcev, predlagali tudi zavarovanje treh karizmatičnih vrst žuželk: »planinskega kozlička (Rosalia alpina), orjaškega krešiča (Procerus gigas) in apolona (Parnassius apollo)«, ki so bile že v tistih časih zaželen zbiralski objekt. ENA KRONA ZA GLAVO STRUPENE KAČE Besedilo: Urška Kačar Dr. Gvidon Sajovic je leta 1913 v Pedagoškem letopisu zapisal, da so se v zadnjih dese- tletjih kače na Kranjskem močno namnožile in da je vsako leto več primerov ugrizov strupenih kač na domačih živalih in tudi človeku. Z namenom, da zmanjšajo število strupenih kač, je Deželni odbor vojvodine Kranjske 28. marca 1912 razglasil odlok za njihovo zatiranje. Nagrada je bila ena krona za glavo strupene kače, zbiranje pa se je za- čelo 1. julija 1912. Določevanje zbranega materiala je pripadlo Prirodopisnemu oddel- ku kranjskega deželnega muzeja – »Rudolfinum« in se je zaključilo 1. februarja 1913. V muzej je bilo dostavljenih 265 pošiljk, v katerih je bilo skupno 23.371 kačjih glav. Med 15.035 ubitimi strupenjačami so določili 14.623 modrasov, 316 gadov, 7 bosanskih gadov in 89 črnih gadov, med 8.336 nestrupenimi kačami pa 7.059 smokulj, 83 gožev, 878 kobrank in 316 beloušk. Poleg kač je bilo ubitih tudi 88 slepcev. Odbor je rezultate kačjega lova razlagal kot znak prenamnožitve strupenih kač, s tem pa je tudi upravičil sredstva, porabljena za nagrade. Po drugi strani pa Odbor ni odobraval poboja tolikšne- ga števila nestrupenih kač. Poznavanje kačjih vrst je bilo slabo, kar kaže tudi dejstvo, da so »kačji lovci« vse glave smokulj poslali pod imenom gad ali »rjava kača«, za katero so menili, da je prav tako strupena kakor gad. V herpetološki zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije hranimo tri kozarce s preparati kačjih glav, ki jih je prepustil Deželni odbor. V alkoholu preparirane glave kač, ubitih med ve- likim uničevanjem strupenjač na Kranjskem. V le­ vem kozarcu je 11 glav smokulje (Coronella austri­ aca), ki so jo ljudje pogosto zamenjevali z gadom, v desnem kozarcu pa je 14 glav navadnega gada (Vipera berus). (foto: Ciril Mlinar – Cic) Alpski ali planinski kozlički (Rosalia alpina) iz Gspanove zbirke hroščev, ki jo hrani Prirodoslov- ni muzej Slovenije. (foto: Ignac Sivec)