Letnik 1918. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XII. — Izdan in razposlan 22. dne januarja 1918. Vseblua: (Št. 20- 2*2.) 20. Ukaz o dolžnostih udov pritožnih komisij (cesarski ukaz z dne 18. marca 1917. 1. — 21. Ukaz o varstvu najemnikov. — 22. Ukaz o izdajanju dodatnih kart za cuker. 20. Ukaz pravosodnega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 18. januarja 1918. I. o dolžnostih udov pritožnih komisij (cesarski ukaz z dne 18. marca 1917. I. [drž. zak. it. 122]). Na podstavi zakona z dne 24. julija 191 7. 1. (drž. zak. St. 307) se ukazuje: 8 1. (i) Udje pritožnih komisij, ki jih pokliče po § 6 cesarskega ukaza z dne 18. marca 1917.1. (drž. zak. St. 122) strokovno pristojni minister za zastopnike delodajnikov in delojenmikov, morejo le iz važnih razlogov odkloniti prevzetje službe ali odložiti službo. (z) O dopustnosti odklonitve ali odložitve službe odloča minister, ki je poklical uda. 8 2. (1) Zaslopuikom delodajnikov ali delojcmuikov, ki brez zadostnega opravičila ne pridejo ali ne pridejo pravočasno na razpravo ali se drugače odtegujejo svojim uradnim dolžnostim, je nalagati kazni zaradi nereda do 10.000 K; naložiti se jim more tudi povračilo povzročenih stroškov. (2) Ako more ud pozneje opravičiti svoje vedenje, je ovreči kazen zaradi nereda ali jo primemo znižati; tudi se more udu docela ali deloma odpustili povračilo stroškov. (3) V sprednjih odstavkih oznamenjeue odločbe izreka s sklepom iz ostalih udov senata sestavljena komisija. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči piedsednikov glas. 8 3. (1) Razpravo pravne stvari, koje izvršitev se je preprečila z vedenjem uda, je vnovič zaukazati in na novo razpravo povabiti zamudnega uda in namestnika. Ako se ud in namestnik odtegneta svojim uradnim dolžnostim na vnovični razpravi, l8l •tuiUub.) 2(1 94 jo je izvršiti v njihovi odsotnosti. Sodniški ud komisije, ki ga je določil pravosodni minister, ima v tem primeru dva glasa. Zamudnemu udu in namestniku je pismeno naznaniti posledice njunega vedenja, kadar se vabita na vnovično razpravo. (s) Zaradi tega, ker more zamudni ud ali namestnik dodatno opravičiti svoje vedenje, se ne ponovi razprava ali ne obnovi postopanje. S 4. Poziv za uda pritožne komisije more preklicati minister, ki je postavil uda: 1. ako nastopijo pri udu okolnosti ali se zve za okolnosti, ki delajo človeka nesposobnega za namestitev na sodišču, 2. ako se zakrivi ud hudega kršenja svojih uradnih dolžnosti. § 5- Ta ukaz dobi mož z dnem iazglasitye. Schauer s. r. Ü1. Ukaz pravosodnega ministra in ministra za socijalno skrb v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 20. januarja 1918. 1. o varstvu najemnikov. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako: Področje za nporabljanje nkuv.fl. § 1. (i) Naslednja določila se uporabljajo na najem stanovanj, posameznih sestavin stanovanj in opravilnih prostorov. (2) Na dajanje v najem v obratu obrti prenočevanja tujcev se ne uporabljajo. Prepoved neopravičene«» zvišanja najemnine, § 2- (1) Zvišanje najemnine s postranskimi pristojbinami vred, ki jo je moral plačevati najemnik doslej ali zadnji najemnik, se sme s pogoji, ozna-menjenimi v odstavku 4, dogovoriti le toliko, kolikor je to osnovano: 1. z zvišanjem rednih, letnih stroškov za vzdrževanje in upravljanje hiše, ki je nastalo po začetku vojne, vštevši vodne pristojbine, pristojbine za kanalizacijo ali dr. ter za priskrbovanje luči ali kurjave; 2. z zvišanjem javnih davščin, ki jih je plačevati od hiše, ako je nastopilo tako zvišanje po začetku vojne ; ako neha časna davčna prostost ali časna davčna ugodnost, to ne opravičuje zvišanja najemnine; 3. z dopustnim (g 8) zvišanjem obrestne mere ali postranskih pristojbin hipotek, držečih se v najem dane nepremičnine, po začetku uporabnosti določil o varstvu najemnikov (ministr9tveni ukaz z dne 2(>. januarja 1917. 1. [drž. zak. št. 34] in sedanji ukaz). Za osnovano je smatrati nadalje zvišanje najemnine za znesek, za katerega je najmodalec, bolj obremenjen nego prej, ker se je po začetku vojne in pred dnem začetka uporabnosti določil o varstvu najemnikov zvišala hipotečna obrestna mera (postranske pristojbine), razen ako sc je najemnina že povišala v času med zvišanjem hipotečne obrestne mere in ozname-njenim dnevom. (2) Zvišanje ne sme znašati za posamezni najemni predmet več, nego pride nanj od skupnega zneska zvišh, ki jih je vpoštevali po odstavku 1, ako se enakomerno razdelé po razmerju posamezne najemnine k skupni vsoti najemnin in najemnih vrednosti ne v najem danih sestavin hiše (davčnemu predpisu v podstavo dejana najemna vrednost). (3) Za potroške, ki so se naredili na najemnikovo zahtevanje, se sine dogovoriti primerno zvišanje najemnine, razen ako so bili potrebni, da se vzdrži najemni predmet v ralmem stanju. (i) Sprednja določila se uporabljajo, ako najemnina za posamezni najemni predmet, raču-njena na leto, s postranskimi pristojbinami vred ob začetku uporabnosti določil o varstvu najemnikov ni znašala več nego: Za stanovanja, vätevsl stanovanja, s katerimi so v sveži opravilni prostori Za opravilne ! prostore j same na Dunaju 3000 K 2000 K j j v krajih, ki so \ uvrščeni v poleg stoječi razred j aktivnostnih ; doklad državnih uradnikov I. 2500 K 1700 K 11. 2000 K 1400 K j III. 1500 K 1100 K j IV. 1000 K 800 K i j § 2 n. Ako presega najemnina za posamezni najemni predmet s postranskimi pristojbinami vred znesek, ki je naveden v § 2, odstavek 4, se sme dogovoriti zvišanje najemnine s postranskimi pristojbinami vred, ki jo je moral najemnik plačevati doslej ali zadnji najemnik, toda le v znesku, ki je primeren po okolnostih primera. § a b. (t) Pri podnajemnikih se sme zvišati najemnina za isti odstotni postavek, za katerega se je dopustno (§§ 2 in 2«) zvišala najemnina glavnega najemnika. (2) Za najemni predmet, ki se dä dalje v najem v bistvu brez priprave pohištva, se sme dogovoriti le najemnina, ki s postranskimi pristojbinami vred ue presega najemnine s postranskimi pristojbinami vred, ki jo mora plačevati glavni najemnik. 8 3. (r) Ako najemni predmet izza začetka vojno 111 bil v najemu, ni omejena določitev najemnine Za prvo dajatev v najem |>o pričetku uporabnosti določil o varstvu najemnikov. (s) Na hiše, za katere se je podelilo ali sc podeli oblastveno stavbno dovoljenje šele po 27. dne januarja 1917. 1., »e ne uporabljajo določila tega ukaza. 8 4. (1) Ako je najmodalec po začetku vojne dovolil znižanje najemnine, se sme po preteku časa, za katerega se je dovolil popust, najemnina zopet zvišati do zneska prvotno dogovorjene najemnine. Nadalje se more v tem primeru ter, ako se ne zviša zopet, preračunu po § 2 dopustnega zvišanja najemnine dati v podstavo prvotno dogovorjena najemnina. (2) Ako je bila najemniku dovoljena v primeri z drugimi najemninami v hiši izdatno znižana najemnina, se sme dogovoriti zvišanje na znesek, ki ustreza onim najemninam, in se more razen tega ta znesek dati preračunu po 8 2 v podstavo. 8 5. Dokler osebe na podstavi zakona z dne 27. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 313), zakona z dne 17. avgusta 1917. 1. (drž. zak. št. 376) ali § 4 zakona z dne 26. decembra 1912. 1. (drž. zak. št. 237) prejemajo državne prispevke za preživljanje, podpore ali najemninske prispevke ali so pd zakonu z dne 31. decembra 1917. 1. (drž. zak. št. 15 iz 1. 1918.J deležne državne skrbi, se najemnina za najemni predmet, v katerem stanujejo, ne sme niti zvišati niti zopet zvišati na prvotno dogovorjeni prispevek (§ 4, odstavek 1), ako bi bilo s tem njih preživljanje v nevarnosti. 8 6. Kolikor presega dogovorjena najemnina v sprednjih določilih oznauienjeno mejo, je dogovor neveljaven, Kar se je plačalo prostovoljno, se more z zakonitimi obrestiini vred terjali nazaj. Tej pravici, da se terja nazaj, se ni možno odreči naprej. Pravica terjati nazaj zastara v enem letu. % Omejitev odpovedim pravice. 8 7. (1) Najmodalec more odpovedati najemno pogodbo le iz važnih razlogov. (a) Za važen razlog je smatrati zlasti : 1. ako zaostane najemnik s plačilom najemnine čez običajni ali mu doslej dovoljeni dodatni rok ali 12. ako se brani pritrditi v dopustno (§§ 2 do 2 b, 4 in 5) zvišanje ali zopetno zvišanje najemnine, ali 3. ako s trdovratnim prestopanjem veljavnega hišnega reda ali s svojim brezobzirnim, spotikljivim ali sicer nespodobnim vedenjem sostanovalcem greni bivanje v hiši, 4. ako se more po § 1118 o. d. z. brez odpovedi zahtevati razveljava pogodbe, 5. ako najmodalec sam nujno potrebuje najemni predmet in bi imel znatno škodo, ako bi se ohranila najemna pogodba v moči. Ako je najmodalec pridobil nepremičnino šele po začetku veljavnosti tega ukaza, more odpovedali iz razloga št. 5 najemno pogodbo, ki je obstajala že prej, vrhutega le, ako mu nastane, če se ohrani najemna pogodba v moči, nerazmerno večja škoda nego najemniku iz odpovedi. (s) Ako se vgovarja zoper odpoved, mora najmodalec dokazati, da je dan važen razlog za odpoved. Ako se je odpovedal najem iz razloga št. 2 drugega odstavka in ako je najemnik takoj, ko je zvedel za odločbo o dopustnosti zvišanja najemnine, izjavil, da je zadovoljen z zvišanjem najemnine, ki se je spoznalo za dopustno, je preklicati odpoved, ne krate morebitne najemnikove dolžnosti povrniti stroške. (i) Sprednja določila se ne uporabljajo na podnajem posameznih sestavin stanovanja, ki ga soporablja glavni najemnik sam. »dopustno zvišanje obrestne mere hipotek iia nepremičninah, danih v najem. § 8. (i) Ako sc drži hipoteka vsaj deloma v najem dane nepremičnine, se more zvišanje obrestne mere dogovoriti le toliko, kolikor je to poslalo potrebno, ker so se obče premenile razmere obrestne mere, ali z ozirom na obrestno mero upnikovih obveznosti, ki jih jo prevzel pred pričetkom uporabnosti določil o \arstvu najemnikov. Zvišanje ponavljajočih se stranskih pristojbin (režijskih prispevkov ali kaj enakega), ki jih mora plačevati hipotečni dolžnik poleg obresti, ali dogovor provizije, ki presega mero v prometu običajne odškodnine in dr., povodom podaljšanja hipotečnega kredita je enačiti zvišanju obrestne mere. (•j) Kolikor presega dogovorjena obrestna mera oznamenjeno mejo, je dogovor neveljaven. Kar se je plačalo prostovoljno, se more z zakonitimi obrestimi terjati nazaj. Tej pravici, da se terja nazaj, se ni možno odreči naprej. Pravica terjati nazaj zastara v enem letu. Sodniški odlog za hipoteke ua nepremičninah, danili v najem. S 9. (1) Za terjatve, ki so zavarovane na vsaj deloma v najem dani nepremičnini, more dovoliti sodišče sodniški odlog najdalje do vštetega 31. dne decembra 1918.1., ako opravičuje to dolžnikov gospodarski položaj in ako upnik s tem ne trpi nerazmerne Škode, in sicer tudi tedaj, ako je nastala terjatev po 31. dnevu julija 1914. 1. Ako dogovorjene obresti ne dosežejo zakonitih obresti, more sodišče za dobo sodniškega odloga dovoliti zvišanje obresti, toda ne čez mero zakonitih obresti. Sodišče more nadalje zaukazati, da se izpregledajo ali odpravijo pravne posledice, ki so nastopile ali nastopijo zaradi ne pravočasnega plačila terjatve ali na podstavi dogovora o izgubi. (2) Določila ukazov o odlogu z dne 20. decembra 1917. 1. (drž. zak. št. 494 in 495) se primerno uporabljajo. Sodišče more pred odločbo prositi za mnenje pristojnega najemnega urada. (a) Za pravice zahtevali plačilo obresti in letnin se more dovoliti sodniški odlog lo po predpisih ukazov o odlogu z dne 20. decembra 1917. 1. (drž. zak. št. 494 in 495). Odločba o dopust nesti zvišanja niijemniiie. § 10. Ali je zvišanje najemnine dopustno po §§ 2 do 2 i in 4. odloči na predlog najmodalca ali najemnika pristojni najemni urad in, ako ga ni, okrajno sodišče, v čigar okolišu je v najem dana nepremičnina, v nespornem postopanju, poprašavši pujasnilnike, ki poznajo krajevne razmere. Odločba se ne more izpodbijati z nikakršnimi pravnimi pomočki. toda vsakčas ua predlog premeniti z močjo za nov najemninski rok. Predlogi za premembo odločbe, ki niso oprti ua nova de-janstva, se morejo zavrniti brez razprave. Odločba o dopustnosti zvišanja obrestne mere hipotek ua nepremičuiunh, danih v najem. § M. (l) O dopustnosti zvišanja obrestne mere hipotek, ki se držč vsaj deloma v najem dane nepremičnine, odloči na upnikov ali dolžnikov predlog komisija, ki jo je ustanoviti pri političnem deželnem oblastvu, v čigar okolišu je zastavljena nepremičnina, in ki je sestavljena iz načelnika političnega deželnega oblastva za predsednika, iz enega uradnika političnega deželnega oblastva za poročevalca, enega uradnika, ki ga odpošlje finančno deželno oblaslvo, enega sodnika, ki ga odpošlje predsednik višjega deželnega sodišča, dveh strokovnjakov na polju liipotečnih kreditnih stvari, ki ju pokliče načeluik političnega deželnega oblastva, in izvedenega moža, ki ga odpošlje župan mesta, v katerem ima politično deželno oblastvo svoj sedež. Za predsednika ter za vsakega uda komisije je postaviti enega ali več namestnikov. (a) Komisija odloča z večino glasov. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči predsednikov glas. (3) Odločba se ne more izpodbijati, toda vsakčas premeniti m ima moč za vse hipoteke istega upnika, ki so zavarovane na vsaj deloma v najem danih nepremičninah upravnega okoliša političnega deželnega oblastva. Za to določilo veljata okoliš višjega deželnega sodišča krakovskega na eui strani in k okolišu višjega deželnega sodišča levovskega spadajoči del Galicije na drugi strani za posebna upravna okoliša. Najemni uradi. S H. (1) Najemne urade je ustanoviti v mestih z lastnim ustavom in v občinah, ki so imeli pri zadnjem popisovanju ljudi več nego 20.000 prebivalcev. V drugih občinah se morejo ustanoviti najemni tiradi na podstavi sklepa občinskega odbora. Občinski odbor (mestu i svet) more skleniti ustanovitev več najemnih uradov in mora določiti njihovo krajevno področje. (2) Z ustanovitvijo in z delovanjem najemnih Uradov združene stroške plačuje občina, 5 13. Predsednika najemnega urada in njegovega namestnika postavi v mestih z lastnim ustavom župan, sicer politično okrajno oblastvo, ostale ude postavi župan (občinski predstojnik), in sicer vse za dobo enega leta. Njihova služba je častna služba, toda pravico imajo zahtevati, da se jim povrnejo izdatki v gotovini. Občinski odbor (mestni svet) more udom najemnega urada, ki so navezani na pridobitek, iz občinskih novcev dovoliti zmerno odškodnino za izgubo časa. Predsednik in njegov namestnik naj imata, ako mogoče, usposobljenost za konceptno službo v državni upravi ali za sodniško službo. Izmed ostalih udov najemnega urada se mora poklicati polovica izmed hišnih posestnikov, stanujočih v občini, druga polovica izmed tam stanujočih najemnikov. § 14. (1) Da se pokličejo za ude najemnega urada, morejo odkloniti le: žeuske, duhovniki, vojaške osebe, javni uradniki, osebe stare čez 60 let, nadalje mali obrtniki in osebe, ki žive od dnine ali tedenske mezde. (2) Ali jc odklonitev upravičena, o tem odloči končno veljavno, kdor je postavil uda. § 15. (1) Kdor se brani prevzeti službo uda najemnega urada, ko se je izjavilo, da se neopravičeno brani, tetta je obsoditi na denarno kazen do 200 K. (2) Ude najemnega urada, ki brez zadostnega opravičenja ne prihajajo na seje ali ne prihajajo pravočasno ali se drugače odtegujejo svojim uradnim dolžnostim, je obsodili na kazen zaradi nereda do 200 K za vsak primer. Ako se kdo dodatno zadostno opraviči, sc more obsodba docela ali deloma preklicati. Ude najemnega urada, ki se zakrivijo hudega kršenja svojih uradnih dolžnosti, je vrlmtega odstaviti od njihove službe. (3) Odločba gre političnemu okrajnemu oblastvu. § 1«. (1) Najemni urad odloča po ustni razpravi s sklepom večine v senatih treh udov, sestoječiJi iz predsednika najemnega urada ali enega na- J mestnika ter iz enega prisednika izmed najrno- : dalcev in enega izmed najemnikov. Kazensko doloèilo. § 19. (2) Odločbo je sestaviti najdalje v treh dneh ; Kdor Pod.a falične ali nepopolne podatke, pismeno s kratko'obrazložim in'jo na zahtevanje !d? bl se °Rnl1 določilom tega ukaza ah da b. vročiti strankam. jJlh FePre™. kdor se skuša sicer ogniti lem j določilom, napeljuje k temu ali sodeluje pri tem, j tega naj kaznuje politično okrajno oblaslvo iu lam, (3j Razprave najemnega urada so javne. Ma : kjer je cesarsko policijsko oblaslvo, to oblastvo soglasni predlog udeležencev je izključili javnost, j z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom Prepovedano je javno razglasili vsebino ne javne do 6 mescev. Te kazni se morejo nalagati tudi razprave. druga poleg druge. § 17. rristojblnska oprostitev. (l) Ako se zahteva odločitev najemnega urada o dopustnosti zvišanja najemnine, mora povabiti stranke s pristavkom, da ne ovira razprave in odločbe, ako ne pridejo. Razpravo je izvršiti, ako., mogoče, v štirinajstih dneh potem, ko se je stavili111 Pustol m P108,°-predlog. 8 20. Postopanje pred najemnimi uradi je kolkov (s) Povabljenci so dolžni odzvati se povabilu ali poslati na razpravo zastopnika, ki popolnoma pozna stvarni položaj in je primerno poučen. : Stranke in njihovi zastopniki morajo po resnici j dajati pojasnila o dejanstvih, ki jih določno ozna-meni najemni urad. Prehodna določila. § 21. (s) Najemni urad more poizvedovati vse, kar je potrebno za njegovo odločbo, zlasti povabiti in zasliševati posebne pojasnilnike. (0 Politično okrajno oblastvo, v cigar okolišu posluje najemni urad, mora na prošnjo najemnega urada izsiliti s kaznimi zaradi nereda, da pridejo stranke in pojasnilniki in da izpolnjujejo dolžnost dajati resnična pojasnila. (s) Vsa oblastva in uradi morajo dajali najemnemu uradu pravno pomoč. 8 18. Akiž je odločba pravde docela ali deloma odvisna od tega, ali je zvišanje najemnine po 2 do 2 b in 4 dopustno ali ne, mora sodišče, ako mu ni že predložena odločba najemnega urada ali okrajnega sodišča ($ 10) o dopustni višini najemnine, prekiniti postopanje in izprositi to odločbo. Ko je došla odločba, je uradoma obnoviti postopanje. (i) Z ukazom pravosodnega ministra in I ministra za socijalno skrb se more za kraje ali okoliše, kjer so se že izredno zvišale najemnine, zaukazati, da se uporabljajo sprednja določila tudi 1. na zvišbe najemnin, ki so sc dogovorile pred razglasitvijo tega ukaza, pa po določenem prejšnjem izbranem dnevu ali so. četudi še prej dogovorjene, dobile ali bi naj dobile moč šele po tem izbranem dnevu, razen ako se je zvišanje dogovorilo že, ko se je sklenila najemna pogodba: za izbrani dan se ne more določiti prejšnji dan nego 1. dan julija 1917. 1. in, ako presega najemnina s postranskimi pristojbinami vred v Jj 2, odstavek 4. navedeni znesek, nego 1. dan novembra 1917. 1.. 2. na zvišbe obrestne mere hipotek, držečih se v najem danih nepremičnin, ki so se dogovorile po 27. dnevu januarja 1917. 1. (a) Ako se izda tak ukaz, je dati preračunu dopustnega zvišanja najemnine, ne kratč določila S 4, odstavek 1, v podstavo zadnjo najemnino, ki jo je bilo plačevali od najemnega predmeta pred izbranim dnevom, oznnmenjenim v ukazu. Znižanje najemnine pa se ne more zahtevati za prejšnji čas nego za najemno dobo, ki se začne po veljavnosti takega ukaza. § 22. (1) Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Njegova določila je od tega dne naprej v vseh avstrijskih občinah, in sicer v občinah in krajih, v katerih je bilo doslej uporabljati predpise ukaza vsega ministrstva z dne 26. januarja 1917.1. (drž. zak. št. 34), uporabljati namesto teh predpisov. Določila § 2 « se uporabljajo v občinah in krajih, kjer je bil navedeni ukaz uporaben 1. dne novembra 1917.1. na zvišanja najemnin, ki so se dogovorila pred dnevom razglasitve tega ukaza, pa so dobila ali naj bi dobila moč po 1. dnevu novembra 1917.1., razen ako se je dogovorilo zvišanje že, ko se je sklenila najemna pogodba. (2) Določila § 7 se uporabljajo tudi na odpovedi, ki so bile dne razglasitve lega ukaza že izjavljene, pa še niso postale pravnomočne. (3) Ta ukaz izgubi moč 31. dne decembra 1918. 1. M a taja s. r. Schauer s. r. 22. Ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 21. januarja 1918. 1. o izdajanju dodatnih kart za cuker. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307) se. dopolnjujč oziroma izpre-minjujé ministrstveni ukaz z dne 7. maja 1916. 1. (drž. zak. št. 132) in ukaza urada za prehranjevanje ljudi z dne 1. februarja 1917.1. (drž. zak. št. 41) in z dne 3. marca 1917.1. (drž. zak. št. 88) ukazuje tako: § 1. Politična deželna oblastva so pooblaščena za dobo enega koledarskega mesca dopuščeno po-rabno množino ohdačenega cukra zvišati na i /* kg (*%) največ. § 3. Za dobivanje v §§ 1 in 2 legu ukaza ustanovljenih zvišanih porabnih množin se izdajajo posebne dodatne karti* za cuker. Dodatne karte za cuker se izdajajo uradno, veljajo za eno osebo in za dobo koledarskega mesca, navedeno na karti, in obsegajo zvišbi čez normalno porabno množino ustrezajoče število odrezkov po 'A kg cukra. Dodatne karte za cuker niso prenosne. S 4, Za osebe, oznamenjene v § 1, lit. 1 do 6, morajo tista podjetja (službena mesta), pri katerih .«o nameščene te os'èbe, /.glasiti število oseb, ki imajo pravico dobivati dodatno. karto za cuker, s seznamkom (konsignacijo) na pristojnem mestu za oddajanje kart za cuker. O tem, kakšen je obrat, oziroma kakšua je obratna stroka, da je nepretrgana, morajo ob prvi zglasitvi v § 1, lit. 1 oznamenjena podjetja predložiti potrdilo pristojnega obrtnega nadzornika. Mesto za oddajanje kart za cuker mora izročiti podjetju (službenemu mestu) zglašenemu številu oseb ustrezajoče število dodatnih kart za cuker. Podjetje (službeuo mesto) je dolžno izročit upravičenim nameščencem dodatne karte za cukeri Gozdni delavci (§ 1. lit. 7) morajo zahtevati dodatno karto za cuker hkratu s karto za cuker na pristojnem mestu ?a oddajanje kart za cuker ter predložiti potrdilo o upravičenosti, ki ga je izdalo občinsko predstojništvo. Bolniki in osebe, ki se zdravijo (g 2), mo rajo zahtevati dodatuo karto za cuker hkratu s karto za cuker ter dokazati pravico do prejemanja na pristojnem mestu za oddajanje kart za cuker. § 5- Ta ukaz . dobi moč z dnem razglasitve. Hkratu se razveljavljajo §§ 1, 2, 3 in 4 ministr-stvenega ukaza z dne 7. maja 1916. 1. (drž. zak. št. 132), nadalje členi 11, III in IV ukaza urada za prehranjevanje ljudi z dne 1. februarja 1917.1. (drž. zak. št. 41), končno ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dne 3. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 88). Höfer ». r. Iz c kr. dvorne in državne tiskarne