Vsak naročnik - še enega n U Začenjamo z akcijo, da bi še bolj naš krog tudi občane Kamnika in bodo poravnali vsaj polletno na- U razširili naš list. »Glas« tiskamo v Domžal. ročnino za 1966. leto. Za vsakega Ij 15.000 izvodih. Menimo, da prav Za začetek prihodnjega leta pri- novega naročnika, ki ga pridobite Hj lahko naklado povečamo nad 20 pravi j amo doslej največje nagrad- — nov kupon v bobnu sreče. (Več S tisoč, še zlasti, ker smo vključili v no žrebanje za vse naročnike, ki berite na 9. in 10. strani). 1 LETO XVII. — številka 79 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skofja Loki In Tržič. Izdaja CP »Gorenjski tiske Urejuje uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, SREDA, 13. 10. 1965 CENA 40 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L januarja 1958 kot poltednik. ')d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik« in sicer ob sicdab to s o b o t » b ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO IZHODNA VRATA Domala na vseh oglasnih deskah po naših krajih te dni beremo razna vabila SZDL na zbore, konference, javne tribune. Gre za splošno dejavnost teh organizacij pred občinskimi konferencami, ki se bodo, kot je predvideno, zvrstile po občinah konec novembra ali v začetku decembra. To ni sicer nič posebnega, saj je to dolžnost te organizacije po statutu. Toda pri vseh teh različnih oblikah sklicevanja članstva je značinlo to, da se sistem dela vse bolj sprošča in prilagaja potrebam članstva, razmeram in možnostim kraja, ustaljenim navadam, ki so se najbolj obnesle itd. To pa je novo. Občinska vodstva jeseniške in radovljiške občine so prilagodila te oblike krajevnim razmeram. V domžalski občini so mnenja, naj sami krajevni odbori SZDL izberejo obliko. V glavnem se zavzemajo, da bi na občinskih sedežih tudi v prihodnje imeli čim več posvetov in da bi razne razprave približali samemu dogajar u. Tudi v tržiški in kranjski občini so standardne konference krajevnih organizacij tokrat dokaj elastično-prltagotilli razmeram n pogojem. Glavno je, da občinska vodstva preko teh oblik dobijo člane za občinsko konferenco, morda celo predloge za nov odbor, da članstvo prerešeta in nakaže glavna probleme za občinsko konferenco. Sedanje težave občinskih proračunov, nove razmere v gospodarstvu, standard, cene itd., nove škode, ki so jih povzročile poplave, novi komunalni problemi domala v vsaki vasi in podobno. To pa zanima slehernega človeka — občana ne glede na njegovo članstvo in volilno pravico in ne glede na obliko teh pogovorov oziroma združevanja ljudi. Ob tem pa se vsiljuje misel, da so rast in dvajsetletne Izkušnje te naše najmočnejše politične organizacije prerasle nekatere organizacijske oblike. Tudi naše gospodarstvo je moralo na določeni stopnji razvoja sprejeti nove metode dela, da odpre nova pota nadaljnjega razvoja, čemur včasih pravimo mrtvilo, je največkrat le poslodica preraslih oblik v pretesnih okvirih bogate vsebine. Izhodna vrata iz »mrtvila« pa se že odpirajo prav z letošnjo razgibano dejavnostjo, — K. M. ŠE O POPLAVAH IN ŠKODI V LOŠKI OBČINI Največja voda po letu 192« Poplave v septembru so močno prizadele obe dolini v loški občini; prva (2. septembra) se je razdivjala nad Poljansko dolino ,druga (28. septembra) pa je naredila ogromno škode v Selški dolini. Tako visoke vode ne pomnijo od leta 1926, ko je bilo še huje. Kmet in mlinar Franc Debelak v Hotavijah pri Poljanah mi je pokazal črte, ki jih je zarisal leta 1926, ko je bila voda približno meter in pol višja kot letos, leto poprej (leta 1925) pa je Poljanščica narasla približno za 10 cm višje kot letos 2. septembra. škoda, ki jo je Selščica napravila 23. septembra, je ogromna in še ni povsem ocenjena. Samo na cestah IV. reda, jezovR, mostovih in obrežnih zavarovanjih je škode za dobrih 76,5 milijona dinarjev, na cestah II. in III. reda pa skoraj za 45 milijonov dinarjev. V te številke pa ni zajeta škoda na Bukov-škem polju, kjer je Selščica za hlevi loške kmetijske zadruge spremenila smer, naredila dvojni lok in močno ogrozila zemljišče. Prav tako ni všteta škoda na zemljiščih in pridelkih pri zasebnih kmetih in prav tako ne v podjetjih. Poplavljeno je bilo lesno skladišče podjetja LIP Češnjica,, poplavljena je bila Tehtnica v Železnikih, po- INDUSTRIJA V KAMNIŠKI OBČINI DO KONCA AVGUSTA Proizvodnja in izvoz pod planom Industrijska proizvodnja v kamniški občini je letos potekala zadovoljivo, skladno s planskimi predvidevanji, nekako do konca aprila, potem pa je začela nazadovati. Po štirih mesecih jc fizični obseg proizvodnje porastel v primerjavi z enakim razdobjem v preteklem letu za 13,9%, šestmesečne primerjave kažejo porast za 8,7%, osemmesečne (do konca avgusta) pa le še za 5,8%. Zaskrbljujoče je ob tem povečanje produktivnosti le za 0,4%, povečanje Števila zaposlenih za 8,2 % (v prvem polletju), pa zaostajanje izvoza za planiranim, saj je bilo do konca junija realiziranega le 33,4 % planiranega izvoza, do konca avgusta pa 46,8% Poglejmo po posameznih podjetjih, kako stoje stvari: Rudnik kaolina v črni je edinj v prvem polletju dosegel planirani obseg fizične proizvodnje (50,2%) in tudi do konca avgusta z dinamiko proizvodnje ne zaostaja; vrednost proizvodnje znaša v tem času že skoraj 192 milijonov dinarjev, kar pomeni 66,7% planirane za letos. Razen prizadevnosti kolektiva so k do. seženi proizvodnji pripomogle tudi ugodne vremenske razmere in kvalitetna ruda, pri doseganju še boljših rezultatov pa jih ovirajo premajhne kapacitete nekaterih naprav in njihova zastarelost ter izrabljenost (vsedalni bazeni, zastarele plovne naprave, premalo sti-skalk), težave pa so imeli tudi z odpiranjem nove separa-cije. »Titan« je po osmih mesecih nekoliko pod planom (55,7%); realizirali so za dobrih 519 milijonov din proizvodnje. Plan (tudi izvozni) je bil postavljen z upoštevanjem dokončne rekonstrukcije; ker pa je bila izvršena šele konec aprila letos in ne že do konca lanskega leta, proizvodne naloge ne bodo izpolnjene in tudi izpada izvoza (Nadalj. na 3. strani) vsem pa je odneslo jez pod* jetja Niko Železniki. Največ škode je v Železnikih, kjer je ogroženo pokopališče. Razen tega so v nevarnosti hiše ob Selščici zaradi porušenih ali omajanih obrambnih zidov. • Ob tem moramo ponovno zastaviti vprašanje, kje dobiti denar za sanacijo škode. Razen zadnje poplave, ki jc najbolj priza- $ dela Selško dolino, je bilo O v začetku septembra ško-6 de za okrog 295 milijonov 0 din, lani oktobra pa za 0 približno 65 milijonov din; • pri obeh teh številkah pa O ni vračunana škoda pri O privatnikih in podjetjih. O Sproščena proračunska re. $ zerva iz lanskega leta bo 9 krila komaj 10% stro-© škov.' Razen tega pa v I .o. £ ki niso prepričani, da je 0 letos s poplavami žc ko-0 nec. Vsako leto konec no. © vembra aH v začetku Se« O cembra, pravijo, narnsteta ® obe Sori, seveda ne tako Q zelo kot septembra letos; Q teh poplav se je prijelo © ime »Miklavževe povodnji«. —at Župan holandskega mesta Volkcnnburg - lloutnen gospod Breekpot je v ponedeljek simbolično zasadil v parku pred kino Center v Kranju holandske tulipane. Ti naj bi spominjali občane Kranja, kot je ob tej priložnosti dejal predsed« nik občinske skupščine Kranj Martin Košir, da imamo v tem Holandskem mestu naše dobre priji/ielje. Prvi stiki s tem mestom so bili ob letošnjem obisku njihovega pevskega zbor*' v Kranju. Ob sedanji slovesnrsti so obojestransko izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju \ M$- DIVJE GRADNJE IN ZAKOMPLICIRANI PREDPISI KADAR VODENJE V PODJETJU NE UPOŠTEVA PRAVIC SAMO- UPRAVLJAVCEV Prvi stop v Kranju Prelom v blejskem „Parku" Bilo je to v ponedeljek zjutraj. Na rob kranjske ravnine, blizu glavne ceste Kranj—Jesenice, nedaleč od Zlatega polja proti Struževeni, kjer si je lastnik že izkopal in zabetoinral temelje, pripravil precej opeke, gramoza itd., so prish delavci Komunalnega servisa in začeli zasipati začeto gradnjo. Koliko bo t^m zakopanih stroškov z odkupljenim zemljiščem, začeto graunjo itd., je težko reči. Po peturni razpravi na zboru kolektiva: ostavka direktorja in nezaupnica delavskemu svetu Kot so povedali na občini Kranj, gre tokrat za prvi ukrep o prisilnem posegu proti nedovoljenim privatnim in pritožbe so se začele vrteti po raznih uradih in »instancah«. Graditelj pa je počasi nadaljeval z delom. Med kolektivom hotela Park na Bledu je žc dalj časa vladalo malodušje. Direktorica v mnogih primerih ni upoštevala pravic samoupravljalcev. Ljudje so izgubili zaupanje v svoje vodstvo in tudi v samoupravo. V tako zamorjenem ozračju se je med kolektivom razširjalo šušljanje za vogali (včasih celo pretirano in škodljivo), na občino in drugam so hodile razne delegacije, toda* v kolektivu se stvar ni premaknila. V zadnjem času je povečalo nezadovoljstvo še dejstvo, da je 15 članov kolektiva dobilo odpoved. To je bil povod za zbor kolektiva, ki je bil v ponedeljek. Toda prvi del zbora je pokazal vse značilnosti kolektiva: mnogi so omenjali krivice do posameznikov, nepravilnosti samoupravnih organov, samovoljo vodstva podjetja in podobno, toda nihče si ni drznil povedati kaj konkreinega. Šele ko je predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Vidic imenoval člane ko- lektiva, ki so sc hodili prito-ževat k njemu, ko je računovodja, ki ima odpoved, ker so kr;>.t.ko in malo ukinili to delovno mesto (!), brez oiep-šavanja povedal veliko konkretnih stvari in spet imenoval nekatere >čjane kolektiva, šele potem se je v razpravi začela dvigati zavesa dolgotrajne zadržanosti in strahu posameznikov pred posledicami. Polnih pet ur so govo- rili. Zadeve, ki so bile dalj -časa le prikrite ali pa so jih ljudje med seboj le »zaupno« slišali, vse je prišlo na dan. Pokazalo se je, da je bilo marsikaj tudi pretiranega, toda v glavnem velja —• ni dima brez ognja. Končno jc kolektiv izglaso. val nezaupnico delavskemu svetu, kar je bilo povsem utemeljeno. Tovarišica direktorica »pa je dala ostavko. To je prelom dolgotrajnega nezadovoljstva v tem kolektivu, ki pa še ne pomeni uspeha. Iz dosedanjih slabosti in tudi ekonomskih težav se bo kolektiv izkopal le s kolektivnim reševanjem težav in enotnim nastopom v prihodnje, člani kolektiva pa so na zboru dokazali, da so to sposobni storiti. K. M. Kjer je bilo že vse pripravljeno za lepo hišico, naj bi znova zasadili drevje graditeljem. Divje gradnje pa so se zlasti letos menda hudo razširile okrog Kranja, Vele-sovega, Šenčurja in drugod. Morda zaradi reformijske mrzlice in negotovosti kaj bo z denarjem itd. Prizadeti graditelj iz Tržiča je menda res že tri leta prosil za lokacijo. Zakompli-cirani predpisi, morda počitnice itd. so zadevo zavlekle. Prošnja je b ila odklonjena. Prosilec je vztrajal. Prošnje • To naj bi bilo prvo resno • opozorilo individualnim • graditeljem na divje — • brez dovoljenja. Morda bo • res kaj zaleglo, kajti pri • gradnjah si ne moremo © privoščiti »divjega Zapa. O da«. Toda hkrati pa ta (a • morda še bolj drugi pri- • meri!) kažejo na hudo za- • komplicirane predpise in O hkrati na nevzdržno po. ' 1 1 . —---- • časno reševanje teh zadev Predsednica delavskega sveta (v ospredju) je v začetku močno branila ualed tPM ~ • v praksi. K. M. toda kolektiv je povedal svoje ^ ga orZm*> DELOVNI SPOR V LOŠKEM PODJETJU »TEHNIK« NEČLOVEŠKI ODNOS Kaj je resnični vzrok za premestitev Občinsko sodišče v Škofji Loki je 11. avgusta letos razsodilo, da se zavrne zahtevek Antonije Vogrinčič, uslužbenke pri gradbenem podjetju »Tehnik«, da se jo z delovnega mesta administrativnega referenta v računovodstvu premesti nazaj na delovno mesto vodje tehnične administracije, kjer je delala prej, pred porodniškim dopustom. Gre za sodbo, v kateri sodišče nedvomno ni dovolj upoštevalo pravico delavca, da se ga brez njegove privolitve ne sme premestiti na drugo delovno mesto, ki zahteva manjše delovne sposobnosti, če seveda delavec na svojem delovnem mestu v redu opravlja delovne naloge. To načelo — načelo sposobnosti za opravljanje določenega dela, ne načelo strokovne usposobljenosti — je v prvem odstavku 30. člena uzakonil tudi novi temeljni zakon o delovnih razmerjih, medtem ko je sodišče razsodilo še po prejšnjem zakonu, ki je poudarjal predvsem strokovno kvalifikacijo. Vendar vse kaže, da ima premestitev Antonije Vogrinčič drugačno ozadje, kajti njeno delovno mesto je v času njene odsotnosti zasedel Ivan Križaj, ki ima enako strokovno izobrazbo (oba nižjo, čeprav sistematizacija delovnih mest zahteva srednjo!), vendar manj izkušenj za to delo, saj je Vogrin. Čičeva delala v tehnični admi% nistraciji od leta 1957. Antonija Vogrinčič hoče nazaj na delovno mesto vodje tehnične administracije zato, ker meni, da delovno mesto administrativnega referenta v računovodstvu ni odgovorno delovno mesto in ne za- hteva nobene strokovnosti in posebnih izkušenj, zato pa je tudi osebni dohodek manjši. V pripravljalnem spisu tožeče stranke, ki jo zastopa služba pravne pomoči v Škofji Loki, naslovljenem na občinsko sodišče, piše: »Delo, ki ga je tožnica opravljala pred premestitvijo, nikakor ni enakovredno delu, ki ga opravlja sedaj. Delo, ki ga je opravljala prej, je bilo mnogo bolj odgovorno, saj je bila za vso računsko kontrolo sama odgovorna, predvsem pa je Imela veliko odgovornost pri končnih računskih situacijah, ki so se izdale po končnem obračunu oziroma po dograditvi objekta. Pred nastopom porodniškega dopusta je uredila oz. prek on troli rala situacijo za hotel Pri sank v Kranjski gori, ki je obsegala okrog 100 strani. Tožeča stranka Jc mnenja, da tožena stranka ne more trditi, da je to delo majhno in enostavno. Na delovnem mestu, ki ga zaseda po premestitvi, nima tožnica nikake odgovornosti, saj je odvisna le od posameznih knjigovodij, ki jih dajejo v delo samo pomožna knjigovodska dela, razna strojepisna dela in vlaganje računovodske dokumentacije. Tožeča stranka se ne poteguje za naziv delovnega mesta, pač pa za delo, ki ga je opravljala že leta v svoje zadovoljstvo kot tudi v zadovoljstvo tožene stranke. Tožena stranka ni imela vzroka oz. ni bila upravičena, da jo premesti.« Antonija Vogrinčič je na razsodbo občinskega sodišča v škofji Loki vložila pritožbo na okrožno sodišče v Kranju, češ da je sodišče prve stopnje pri zavrnitvi tožbenega zahtevka uporabljalo prejšnji zakon o delovnih razmerjih in začasni odlok o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest pri Tehniku; ta začasni odlok je, kot kaže, na hitro, več mesecev po premestitvi Vogrinčičeve na novo delovno mesto, torej že v ča- su po njeni pritožbi na to premestitev sprejel upravni odbor podjetja, čeprav bi ga po določilih zakona o podjetjih in v smislu statuta moral sprejeti delavski svet. In še tole: »Zmotna je ugotovitev sodi. šča, da delovnega mesta pri toženi stranki, s katerega je bila tožnica premeščena, ni več. Delo je še vedno, torej je tudi delovno mesto, samo da je na tem delovnem mestu sedaj drugi delavec ...« Še in še bi lahko citirali, z razlogi »za« in »proti« so popisani kupi papirja, ven. dar pustimo to sodišču in prizadetim. Eno pa je — tako kaže — povsem jasno: gre za izigravanje zakona (prejšnjega aH sedanjega!) o delovnih razmerjih, za pristranski odnos do zaposlene uslužbenke, ki je v redu opravljala svoje delo že vrsto let, za nehuman odnos do delavke, ki so jo med porodniškim dopustom premestili zato, da bi lahko drug človek prišel na njeno delovno mesto. Takim in podobnim pojavom, ki niso redkost v naših podjetjih, ne bi smelo biti pri nas več mesta! r-^ Gospodarske novice UVOZ PNEVMATIKE Hkrati, ko vsem tovarnam gumijevih izdelkov primanjkuje surovin in za. to ne morejo v celoti izkoristiti svojih kapacitet, smo sklenili pogodbe za uvoz 91.000 avtomobilskih plaščev različnih dimenzij. Plašče smo morali uvoziti, ker bi sicer mnogi traktorji in tovornjaki, pa tudi osebna vozila, ostali »bosi.« Prihodnje leto bomo potrebovali 185.000 avtomo. bilskih plaščev. Doma bi jih lahko izdelali 122.000 komadov — seveda, če bo na razpolago dovolj surovin — uvoziti pa jih bomo morali 63.000. VIŠJE TAKSE O novih taksah za motorna vozila so se v zadnjem času širile najrazličnejše govorice. Po načrtu odloka, ki je že pripravljen, pa stvari le niso tako hude. Najbolj naj bi se povišale takse za avtobuse, in sicer od 2.300 dinarjev na sedež na 4.500 dinarjev, nadalje za kamione od 40 do 50 %, medtem ko naj bi za osebna vozila do 900 kubikov znesle 9006 dinarjev (sedaj 6.000), za avtomobile od 901 do 1.350 kubikov pa 20.000 dinarjev (sedaj 15400). IZVOZ V SEPTEMBRU Tudi septembra je bil izvoz izredna ugoden. Skupne smo izvozili za €4*/« več blaga kot lani v tem meseca. Skupni izvoz v treh četrtletjih letos znese 942 milijard dinarjev, kar je skoraj 20 % več kot lani v tem obdobju (planirali smo 11% povečanje izvoza). V tem času pa smo uvozili za 1205.5 milijard dinarjev ali blizu 6 % manj kot lani. Ustaljen način merjenja osebnih dohodkov v naših podjetjih Podvojena proizvodnja Britof pri Kranju, 12. oktobra. V tukajšnjem kolektivu Oljarica, ki je v sklopu Kme. tijsko živilskega kombinata Kranj (KžK) že od včeraj vlada ugodno razpoloženje, kajti v obratovanje so vključili veliko novo stiskalnico, ki bo omogočila podvojeni obseg proizvodnje. Stiskalnica oljnih semen, ki so jo nabavili iz Anglije ima zmogljivost 45 ton semen v 24 urah. Hkrati pa se bo ob tem izboljšala še kvaliteta izdelkov. Krmilne pogače, kot stranski izdelek, ki jih največ izvažajo že dolga leta v Nemčijo, so doslej imele še okrog 7 odstotkov olja, nova predelava pa bo pustila le še od 4 do 5 odstotkov olja v pogačah. Skupna zmogljivost tega podjetja se s tem povečuje Proizvodnja pod planom (Nadalj. s 1. strani) v prvih mesecih ne bo mogoče nadoknaditi. Tovarna kovanega orodja v novih prostorih v šmarci je do konca avgusta izpolnila le 53,5% proizvodnih in komaj dobrih 15% izvoznih obveznosti. Vrednost osemmesečne proizvodnje je bila dobrih 55 milijonov din, plan za letos pa je skoraj 103 milijone din. Podjetje »Kamnik« je do konca avgusta doseglo 56,5% letnega proizvodnega plana, istočasno pa je proizvodnja za 6,3% manjša od lanske v istem času. Ugodn0 pa se je gibal izvoz, saj so že za 48,8% presegli letne planske obveznosti, lanskoletni nivo Novi stanovanjski bloki ob Kamniški cesti v Domžalah, ki po povzročili mnogo težav občinskim organom ln graditeljem ter veliko hude krvi med bodočimi stanovalci pa so presegli za 147,5 %. Industrijski kombinat »Svit« tudi ne dosega proizvodnje po planu (59,7% v osmih oz. 45,8% v šestih mesecih), ker niso bile v celoti izvršene predvidene investicije, na katerih so temeljile planirane obveznosti. Proizvodni rezultati industrije pohištva »Stol« kažejo, da je podjetje z obstoječo mehanizacijo in opremo verjetno doseglo svoj maksimalni obseg proizvodnje. Vrednost letošnje osemmesečne proizvodnje je bila dobrih 500 mi-lijonov din. Tudi izvoz ni tolikšen kot so predvidevali. Osemmesečna proizvodnja podjetja »Svilanit« se zelo približuje planiranim obveznostim (64,8%) in je večja od lanske za 5,3%. Ob zadovolji, vih proizvodnih rezultatih, čeprav imajo težave s pomanjkanjem svilene in bombažne preje, pa nekoliko zaostaja, izvoz, saj jim je uspelo doseči le 46,3% letnega plana, kar je za 11,5% manj kot v osmih mesecih lani. Tovarna usnja je do konca avgusta realizirala 60,2% letnega plana, kar je za 15,9% več kot lani. Precej pa zaostaja izvoz, saj so dosegli le 39,3% plana za letos. Podjetje Živilska industrija je sicer povečalo proizvodnjo za 16,3% v primerjavi z lansko v osmih mesecih, vendar s komaj 51 % izpolnjenega letnega plana najbolj zaostaja. —at od dosedanjih 25 na 60 ton olja na dan, ki je ves namenjen domačemu trgu ter na okroglo 30 ton krmnih pogač, ki jih izvaš/jo za lepe devize, saj dosegajo pogače povprečno ceno 95 dolarjev za tono. Nova stiskalnica je obsežna naprava. Skupni stroški so dosegli okroglo 170 milijonov dinarjev. Vendar pravijo v kolektivu, da je to ena izmed najbolj rentabilnih investicij, ki se bo kaj kmalu izplačala. Skladno s tako velikim skokom v proizvodnji, gradijo v Oljarici tudi velika sodobna skladišča in urejajo druge prostore, kajti prihodnost je za njih zelo obetajoča. K M Višje obresti za skopsko posojilo Prejšnji teden sta zvezni in gospodarski zbor zvezne skup. ščine razpravljala o gibanju gospodarstva v novih pogojih. Poslanci so ugotovili, da so delovne organizacije in vsa naša javnost sprejele gospodarsko reformo kot nujno osnovo nadaljnega, razvoja ia da se osnovni smotri reforme postopno uresničujejo. Oba zbora sta sprejela tudi več novih predpisov. Med njimi zakon o dodatnih obvestih na sredstva življenjskega zavarovanja in zakon o dodat« . nih obrestih na obveznice ljudskega posojila za Skopje. Po obeh zakonih se bodo z 31. julijem letos obračunavale dodatne obresti na vplačana sredstva, ki ustrezajo pov-prečnemu porastu cen blaga v prodaji na drobno v drugem polletju letošnjega leta. Veliki prihranki V LIP Bled, v obratu za izdelavo vratnih kril, so montirali nekaj novih sodobnih strojev od katerih pričakujejo visoke prihranke. V ponedeljek je stekla proizvodnja na novi "večlistni krožni žagi. Le-ta omogoča boljše izkoriščanje surovin in dosežejo samo pri rezanem lesu 10 do 12% prihranka. Se večji je prihranek na delovnem času, in sicer okrog 10.000 ur na leto. Stroj bo izplačan v pol leta. Podobne rezultate daje drug stroj-obžagovalka. dvojno formatna krožna žaga, ki so jo tudi pred kratkim montirali. Javnost osebnih dohodkov Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Kranj je pred-ložilo organom upravljanja v delovnih organizacijah, naj razpravljajo ln sklepajo, kako zaposlene redno seznanjati Z osebnimi dohodki v kolektivu. Javnost dela in gospodar-jenja zagotavlja zaposlenim Vstava, Temeljni zakon o delovnih razmerjih in statuti v delovnih organizacijah. Vendar so te pravice doslej, žal, le bolj na papirju. Za omenjeni predlog se je predsedstvo odločilo zato, da se izločijo številna negodovanja, sumničenja ali namerna napačna obveščanja o višini osebnih dohodkov zaposlenih. Do takih pojavov v delovnih organizacijah prihaja zato, ker v kolektivu nt vedo, koliko kdo zasluži, predvsem ne tisti Z višjimi osebnimi dohodki. Imamo celo primere, da ponekod višino osebnega dohodka skrivajo kot poslovno skrivnost. Za primer je lahko tovarna IBIt kjer se osebni dohodki javno objavljajo že leto dni. Določene pomanjkljivosti v začetku objavljanja so odpravili in sedaj vsi člani kolektiva menijo, da je objavljeno zelo koristno. V začetku bo v delovnih organizacijah objavljanje osebnih dohodkov povzročilo razna vprašanja, zahteve in verjetno tudi pritožbe. To pa lahko le pomaga pri izgrajevanju sistema delitve po delu in pravične ureditve osebnih dohodkov. To je obenem eden izmed uspešnih korakov k javnemu obravnavanju vseh zadev in odstranjevanju problemov v delovni organizaciji. Obliko obveščanja bi morali izbrati delovni kolektivi sami (oglasna deska, glasilo kolektiva, poseben bilten itd.). To bi bilo moč urediti, brez večjih stroškov, še zlasti če upoštevamo, da včasih zaradi nepopolnih informacij in opravljanja »za vogali« nastane vetika politična škoda. Podobne pobude je dala v preteklosti tudi občinska skupščina. Vendar, žal, za sedaj ni velikega odziva ne na prvi poziv, na. na poziv sindikalnega sveta. Ne bi bilo napak, če bi delavski sveti na prvih s.ejah o tem razpravljali in zadolžili strokovne službe, da takoj^ uresničijo to koristno pobudo. To pat seveda, ne v?ui zgolj Za delovne organizacije x tisti občir\ 'ki k'dala pobudo! ABC Josip Vidmar 70-letnik Sedemdeset let mineva od rojstva enega najbolj znanih slovenskih kulturnih delavcev — Josipa Vidmarja. 14. oktobra 1895 se je rodil v Ljubljani, preživel skoraj vso prvo svetovno vojno v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je zaključil filozofski študij z diplomskim izpitom na univerzi v Ljubljani, potem ko je razen v Ljubljani študiral še v Pragi, na Dunaju, v Parizu in Zagrebu, poslušal pa je tudi predavanja v Krakovu' in Bonnu. Že med študijem se je Vidmar ukvarjal z literarno zgodovino, z- literarno kritiko in Z esejistika, hkrati pa tudi s prevajanjem. Leta 1934 je postal dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani. To službo je opravljal do leta 1941, ko je postal ed^n izmed ustanoviteljev OF in član, njenega izvršnega odbora. Po vojni je bil izvoljen za predsednika doma narodov ljudske skupščine FLRJ in za predsednika prezidija LS LRS. Opravljal je tudi službo rednega profesorja za teorijo drame na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Leta 1952 je bil izvoljen za predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, kar jc še danes, je pa tudi dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu, pa tudi član Romunske akademije znanosti in umetnosti v Bukarešti. Je član glavnega odbora SZDL Slovenije in že deset let predsednik Sterijinega po-zorja v Novem Sadu. Razdelili so 170 stanovanj Delavski svet železarne Jesenice je zadolžil posebno komisijo, ki je sestavila prednostno listo prosilcev stanovanj. Po pripombah sindikalnih odbo. rov in posameznikov, je o prednostni listi dokončno odločal CDS železarne. Razdelili so stanovanja v petih dvajsetstanovanjskih stolpičih na Koroški Beli in 20 dvosobnih stanovanj na Plavžu. Prav tako bodo dodeljena nova stanovanja, ki jih bodo pridobili z nadzidavo bloka na Cesti Cirila Tavčarja 5. Tokrat bo torej dobilo stanovanje 130 prosilcev in 40 v kombinacijah. Od tega jih je 63 s finančno udeležbo, 31 prosilcev zaradi rušenja stavb na Stari Savi, 32 članov ZB, 40 socialno ogroženih in 4 gasilci železarne. B. B. ŠTUDENTJE KRITIČNO OCENILI SVOJE DELO Napačno varčevanje Poročali smo že, da je bila v petek (8. oktobra) v Kra-njua redna letna skupščina kluba kranjskih študentov. V razpravi so precej govorili tudi o socialnem položaju študentov v novem gospodar, skih razmerah. »Kljub popolni upravičenosti in potrebnosti gospodarske reforme ne moremo razumeti nekaterih ukrepov gospodarskih organizacij ob njenem izvajanju in jih obsojamo!« je dejal dosedanji predsednik v svojem referatu. Gre za iskanje skri. tih rezerv tam, kjer jih ne bi smeli, konkretno za ukinitev in zmanjšanje štipendij. Od 32 podjetij v kranjski občini daje sedaj štipendije samo 8 podjetij. Udeleženci skupščine so ugotovili, da to vsekakor ni v skladu z reformo in so takšno politiko ostro ob- »Tone Čutar« v inozemstvu Prejšnji teden so odpotovali v Belgijo amaterski igralci jeseniškega gledališča »Tone Čufar«. Z gostovanjem v Gentu vračajo obisk belgijskim igralcem, ki so se udeležili . festivala amaterskih gledaliških skupin, ki je bil poleti na Jesenicah. Jeseničani so Ea gostovanje pripravili Držičevo komedijo »Tripče de Utolče«. Na povratku lz Belgije bodo imeli še nekaj nastopov v Franciji. Imeli bodo posebne predstave za naše izseljence. »Groharjevo naselje« v Škofji Loki Svet za splošne in notranje zadeve skupščine občine škof j a Loka je sprejel predlog upravnega odbora stanovanjskega 6klada, da imenujejo novozgrajeno naselje na severnem delu mesta v Stari Loki »Groharjevo naselje«. Eden izmed največjih slovenskih slikarjev Ivan Grohar je živel več let v škofji Loki, in sicer v neposredni bližini novega naselja. Grohar je bil rojen v Sorici, a je maj več svojih najboljših del zasnoval v kraju, kjer bo naselje z njegovim imenom spominjalo nanj. S to svojo gesto so Ločani še enkrat izkazali veliko spoštovanje, .ki ga čutijo do »svojega umetnika«. pc sodili. Prav tako ni reševjo vprašanje enotne višine štipendij,-»pri čemer so zopet prizadeti študentje. Predmet razprave je bilo tudi ukinitev mesečnih vozovnic s prvim januarjem in iskanje možnosti za cenejši prevoz, kajti vozačev je v Kranju in okolid1 veliko. Zlasti je to pereče za študente prvih letnikov, ki še nimajo štipendij ali pa so te zelo majhne. Tudi rešitev s 50% popustom na avtobusih, kar sicer so izgledi, ni najboljša, saj je za študente to še vedno precej drago. D. V. Slovenski književniki so jih obiskali V Čufarjevem gledališču na Jesenicah je bila v sredo popoldne mladinska konferenca učencev poklicne industrijske in tehnične srednje šole železarskega izobraževalnega centra Jesenice. Dobro pripravljeni konferenci, na kateri so poročali predsednik mladinskega komiteja, predsednik šolske skupnosti in predsednik kluba OZN o delu v tekočem šolskem letu, je sledil obisk slovenskih književnikov. V imenu društva je predsednica Mira Miheliče-va pozdravila okoli 500 mladincev, poudarila pomen obiska in brala svoja dela. Njej so sledili še ostali slovenski književniki, med katerimi je bil tudi Matej Bor. Po zaključku literarnega dela mladinske konference sta Mira Mihelič in Matej Bor odgovarjala na nekatera vprašanja in poročila o mednarodni konferenci književnikov na Bledu. -U. Pretežke torbice Enajstletno dekle iz Bitnja, ki obiskuje 5. raz. red v dva kilometra oddaljeni šoli, ima pogosto pretežko torbico; to zahtevajo predmeti, ki jih ima tistega dne, pa tudi druge zahteve v šoli. Nekega dne prejšnji teden jI je očka pregledoval torbico; v njej je imela: 2 velika zvezka, 7 malih zvezkov, 6 knjig, zemljevid, trikotnik, ravnilo, puščico s svinčnikom, barvice, copate, žlico, brisačo, prtiček in beležko. Skupna teža — 3,80 kg, s torbico vred pa — 5,02 kg. Je vse to zares potrebno? Razstava v Veroni Zvedeli smo, da bo v mesecu novembru na razstavi Dru. štva likovnih umetnikov Slo. venije v Veroni razstavljal tudi škofjeloški kipar Tone Logonder. Na razstavo bo poslal dve svoji deli: Klepetulji in Čipkarico. Z razstave »Leto 1945 na Gorenjskem«, ki je v festivalski dvorani na Bledu, videli pa jo bomo tudi v Kranju Cerklje: štiri zlate značke V okviru praznovanja krajevnega praznika v Cerkljah na Gorenjskem, je tudi krajevna organizacija Rdečega križa pripravila v nedeljo dopoldan v Zadružnem domu pomembnejšo prireditev, združeno s praznovanjem prostovoljnih krvodajalcev. Po uspelem programu so na svečan način podelili 4 zlate značke prostovoljnega krvodajalca in kar 44 srebrnih, število podeljenih znakov potrjuje, da je ta krajevna organizacija v kranjski občini ena izmed tistih, ki za svoje delo zaslužijo vse priznanje in pohvalo. SZDL v jeseniški občini Zadnje dna so se krajevni odbori organizacije SZDL resno lotili priprav na sklice delovnih konferenc na svojih območjih. Sejo so imeli že na Blejski Dobravi, kjer so govorili o problemih krajevne organizacije, gospodarski re- formi in o bližnji občinski konferenci SZDL. Na zadnji seji krajevnega odbora SZDL na Javorniku so se domenili, da bodo pripravila poročno o (terenski problematiki za delovno konferenco, ki bo 7. novembra, ostali odbori datumov še niso določili. 40-let foto-kluba Foto klub »Andrej Prešeren« na Jesenicah praznuje letos 40-letnico obstoja in uspešnega delovanja. Ker sovpada jubilej v 20-letnico osvoboditve, bo organiziral klub na pobudo občinskega odbora LT X. jubilejno gorenjsko razstavo umetniške fotografije, ki bo od 27. novembra do 2. decembra v gornjih prostorih doma TVD Partizan na Jesenicah. Medtem ko so na dosedanjih vsakoletnih razstavah sodelovali in razstavljali svoja najboljša še neobjavljena dela fotografi amaterji kranjske, tržiške, škofjeloške, radovljiške in jeseniške občine, bodo letos razširili krog razstavi j alcev še na kamniško in domžalsko občino. U. KAŠMIR — LJUBKA IN MIROLJUBNA DEŽELA — JE PRETRESLA SVET DOBRI LJUDJE -pod streho sveta Kašmir — je skrivnostna tibetanska dežela, obdana z visokimi gorskimi verigami, polna jezer in dolin. Njegova prestolnica Srinagar, nas s svojimi kanali po katerih plovejo razkošne in skromne ladje, spominja na Benetke. V Kašmiru živita dve rasi: na severozahodu rasa pogum, nih vojščakov ter rasa nomadov. (V tej deželi zna s štirinajstimi leti že vsak deček ravnati s puško). Devet prebivalcev od desetih zna brati in pisati Za zgornji del doline Indus (vzhodni Kašmir), kjer živi najbolj veselo ljudstvo, Mon.-goli, je značilen največji razpon v temperaturi, saj je potrebno le nekaj korakov in stopite z mraza v vročino, od ledenika k izviru tople vode. Turkestan in Tibet pošiljata čez Kašmir svoje izdelke, iz Leha p% odhajajo karavane proti daljnemu severu, zaho. du in vzhodu. Dežela je torej pomembno križišče trgov, skih poti. Življenje v tej deželi usmerja verski nauk, ki razglaša vljudnost, potrpežljivost, res. nicoljubnost, dobro voljo in vesel je do življenja. Kašmir je dežela mnogo- NACISTI »novega vala« moštva, kjer pridejo na eno ženo tudi po trije ali štirje možje. Družino sestavlja žena in možje, ki so po navadi bratje. Če pa je teh preveč, jih pošljejo v samostan. Zgodovina Kašmira je nenavadna, saj je ljudstvo doživelo vrsto tiranij in krutost ubijalcev. Poleg tega pa so bili Kašmirci še žrtve številnih naravnih katastrof. Najgostoljubnejše ljudstvo v Aziji so prav gotovo Kašmirci. Svoje goste sprejmejo toplo in jim postrežejo z najboljšim kar imajo. V Zahodni Nemčiji je čedalje več ljudi, ki se razburjajo ob gledanju filmov, ki opisujejo polpreteklo nemško zgodovino. To je precej značilno za razmere v tej deželi. Mnogi bi radi pozabili na krutosti, ki so jih počenjali med drugo svetovno vojno in menijo, da je že čas, da pisatelji, scenaristi in filmski producenti prenehajo pisati in govoriti o »slabi preteklosti« — da preprosto pozabijo »napake« iz preteklosti. O tej temi zadnje čase precej razpravlja tudi ameriška javnost. Publicist Art Buchvvald je na ta račun objavil naslednjo satiro: Strinjam se, da tako ne gre naprej. Oni (to so Nemci) so £e dovolj pretrpeli v rokah družbe Metro Goldwin Maycr. Čas je, da se potrudimo in pozabimo preteklost. Eden glavnih problemov v prejšnjih vojnih filmih je vsekakor to, da so naciste igrali zelo neprijetni tipi. Oni so venomer bevskali in kričali »Heil Hitler«. Pretepali so ftflf MORO V JUGOSLAVIJI 1 Na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Petra Stamboliča bo v času od 8. do 12. novembra obiskal Jugoslavijo predsednik vlade republike Italije Al do Moro. Politični krogi ocenjujejo ta obisk kot logično posledico čedalje intenzivnejših in prijateljskih stikov med obema državama. »LUNA 7« TRDO PRISTALA V predzadnji številki smo poročali, da so v Sovjetski zvezi prejšnji ponedeljek izstrelili na mesec novo avtomatsko postajo »Luna 7«. V soboto so v Moskvi objavili sporočilo, ki pravi, da je avtomatska postaja "pristala na Luni, !h sicer na področju Oceana viharjev. Hkrati pa so objavili, da se tudi ta poskus »mehkega pristanka« ni posrečil. S poskusi bodo nadaljevali. V Bonnu sestavljajo vlado Špalir za zunanjega ministra Schroderja (Handelsblatt ZR Nemčija) lepa dekleta, pripadnice francoskega uporniškega gibanja. Če torej želimo prenehati s tem, moramo predvsem bolj paziti na igralsko ekipo. V novih vojnih filmih bi morali igrati vloge SS vojakov Pat Boone, Pat 0'Brien ali pa Jimmy Stewart, ameriške vojake pa Otto Praminger, Paul Lukasz in Helmut Dantine. To bi bil začetek na poti pridobivanja simpatij. Ko bi rešili problem razdelitve vlog, pa morajo seveda scenaristi misliti o zapletu. Najprej bi bilo potrebno razčistiti zadeve s stereotipnim komandantom nacistične podmornice. Pred očmi imam film, v katerem naj bi bil Pate Boone komandant nemške podmornice. Pluje po oceanu in išče plen. Njegov oficir nenadoma reče: »Gospod, v periskop sem ujel cilj.« Pate Boone skoči k periskopu in reče: »Ampak to je vendar potniška ladja.« Oficir vpraša: »Kdaj naj izstrelimo torpedo?« Pat Boone potopi periskop in reče: »Tega ne smemo storiti. Na ladji so žene in otroci.« »Toda videli so nas in sporočili bodo po radiu, naš položaj.« »Ljubše mi je, da nas po-topct kot da bi torpediral ladjo na kateri so civilisti. Td bi bila tudi želja našega fiihrerja.« Menim, da bi bilo potrebno spremeniti tudi predstave o vlogi gestapa v drugi svetovni vojni. V filmu »novega vala« o drugi svetovni vojni bi bilo treba prikazati glavni štab gestapa v Parizu z Bing Crosbvjem v vlogi šefa. Ravnokar so mu pripeljali Pierra. Loupa (Petra Volka), vodjo francoskega uporniškega gibanja. Crosby naj bi rekel: »Volk, hočem imeti spisek vseh borcev vašega gibanja!« Peter Volk bi mu odgovoril: »Tega od mene nikdar ne boste dobili.« »Imamo metode, da od Hudi zvemo vse kar želimo.* Crosby pritisne na zvonec in takoj vstopi gestapovce. »Kaže, da ni razpoložen za odgovore,« mu reče Crosby. Gestapovec odgovori: »Nič ne moremo storiti. Če se za. samo s prstom dotaknemo, bomo odgovarjali pred Him-mlerjem zaradi brutalnosti.« Naslednji standardni scenarij, ki je prikazoval naciste v slabi luči, se nanaša na 1 kulturni in svoj jugoslovanski politični cilj. Naj dela ^\ mu je dano; jaz sem dela1-" Kf<\ Ta del Cankarjevega govora ^jta 17. aprila. Nadaljevanje pravzaprav konec tretjega n!ri0,%, objavljenega v Zarji. Ne ve, kdo so Ilirci, a ji je i35'^Jezikovnega in narodnega jugoslovanstva ne more biti in d^ at|''anstvo lahko zaživi samo kot politična skupnost sorodnih . ^ narodov. Toda ta skupnost je šele zahteva. Vseeno P3,^^, kaj meni Cankar tudi o tem. Včerajšnje in predvčerajf j|Jlke Zarje pa nima. Tudi v prodaji je ni več. Zato gre k * f. Morda ju je Bajberlova shranila. Ona shrani vse časoF1' v jih le redkokdaj bere. Toda shrani jih in hrani za mcža' je, — ^ ^ ■> ''k ''fc '»v v» "0fc. "Jk, • Da, Bajberlova ima še obe številki. »Ste brali Cankarjev govor?« Ne, ni ga brala. Je zanimiv? Zanimiv. A brala je samo konec, prebrala ves govor. Zdaj sta ga brali obe. Pravzaprav ga je brala Stefi naglas, Bajberlova pa jo je poslušala. »... izjavljam namreč, da ne govorim v imenu nobene stranke, še manj pa v imenu celokupnega naroda, temveč čisto ponižno v svojem imenu. Ta izjava je bila potrebna zategadelj, ker sem v zadnjih tednih in mesecih opazil, kako govore v imenu celokupnega naroda oblastni ljudje, ki si jih ta narod prav gotovo ni izbral za svoje besednike...« To je res, pravi Stefi. Bila je na shodu Edinosti. Čudno, da jo zanimajo take stvari, si misli Bajberlova, ki meni, da je politika samo stvar moških, neke vrste zabava, s katero si preganjajo čas. Toda vseeno posluša, ko ji Stefi bere, da so zmage balkanskih držav potisnile jugoslovanski problem v ospredje evropskega zanimanja in da se je Evropa pravzaprav šele zavedla, da ta problem v resnici eksistira, odkar so ga oznanili svetu srbski in bolgarski topovi. Tega bi ne bilo treba, ko bi bila Evropa s svojo mizerno diplomacijo to, kar trdi da je, a po Cankarjevo nikoli ni bila in najbrž tudi nikoli ne bo — namreč zaščilnica kulture in civilizacije. Od berlinskega kongresa pred več kakor tridesetimi leti Evropa redi in pase na račun svojih narodov trop posfopajočih grofov in baronov, da bi razmišljali o položaju na Balkanu. In razmišljala bi z možgani teh postopačev še trideset let in več, ko bi se Bolgarom in Srbom, reševanje tega problema ne zdelo prepočasno, zato so ga kratkomalo rešili sami pri Lozengradu in pri Kumanovem. Vse, kar leze in hodi po dunajskem Ballblalzu, se je zaradi tega razpenilo od jeze. Tako Stefi razlaga Bajberlovi Can-" karjeve besede. »Kdor bi gledal to reč iz daljave, bi se mu zdela smešna in odurna obenem. Avstrijska diplomacija je bila doslej podobna stari, godrnjavi babnici, ki sedi v zapečku in vrti rožni venec v rokah.« Stara, brezzoba babnica z rožnim vencem v roki? Hm, to je smešno, zares smešno, se zasmeje Bajberlova. In smešno se ji zdi tudi, ko Stefi bere, da je ta babnica pobesnela, planila z zapećka ter sedaj maha s svojim rožnim vencem naokoli, v začudenje in zasmeh vsem sosedom. Tale Cankar zna res ščipati oblast in zabavati ljudi. Ne, to niso šale, pravi Stefi, ki je medtem prebrala že nekaj stavkov naprej. Slovenci smo pri vsem tem preveč krvavo udeleženi, da bi se mogli smejati. »Ce kdo doslej ni vedel, je mogel spoznali zdaj, da nismo samo Slovenc', še manj pa samo Avstrijci, temveč da smo ud velike družine, ki biva od Julijskih Alp do Egcj koga morja.« Da, vse do tja sega naša družina, pravi Stefi in pritrjuje Cankarjevim besedam, da se je ob balkanski vojni zbudilo v nas nekaj, kar je podobno hrepenenju jetnika. I.i tudi to je res, da se odtlej tudi preprosti in bedni usodi vdrni slovenski ljudje počutijo močnejši. Samo na zadnja sestrina pisma od doma se mora £tcfi spomniti, pa mora dati Cankarju prav. »Slabič je videl, da j- brat mo.an in začel je zaupati vase in v svojo prihodnost.« Da, morda bo res postala balkanska vojna, slovanska velika nnr? To je prav gotovo res, da avstrijska oblast, namesto da bi uresničila želje jugoslovanskih narodov, rešuje jugoslovansko vprašanje z aretacijami in zapori. Ne samo na Kranjskem in Štajerskem in v Da'-maciji, tudi tu v Trstu in okoliških krajih so orožniki zaprli .\ckr \ ljudi. Menda so jih samo v Boljuncu in Dolini zaprli ol;ro£ c'.c :e WM Po Prešernovih stopinjah Pesnikov brat Poleg peterih sester je imel Prešeren še dva brata, Jurija in Joža, ki pa je že kot gimnazijec v Ljubljani umrl. Jurij Prešeren, za pet let mlajši kot France, je bil rojen 29. marca 1. 1805. Sele s petnajstim letom je šel v šo. le, prej pa je opravljal vsa kmečka dela na domačiji. Morda je bila vzrok temu poznemu začetku šolanja nje. gova prav očitna telesna in lepotna hiba: že od rojstva je manjkal Juriju desni uhelj ... Prav zaradi te neprijetne hibe je moral Jurij končati teološke študije v Celovcu. Takratni ljubljanski škof VVolf ni maral imeti v svoji škofiji duhovna brez uhlja! Zato je nesrečni Jurij ostal vse življenje kot kaplan ali župnik na raznih koroških farah. Najprej, 1. 1833, je bil Jurij Prešeren za kaplana v Rženem (Irschem) pri Zg. Dravogradu, nato v Jezcrnem (Lieseregg) nad Milštatskim jezerom; kot kurat je služil na Brezjah (Fresach) pri Pa-terniornj; prvo službo kot župnik pa je dobil v Šentlov-rencu (Sankt Lorenzen) nad šmohorjem. Tu je ostal do 1./1842, ko je bil premeščen v Sen t rop rt (Sankt Ruprecht am Moos ob Osojskem jezeru. Ta kraj, ki leži prav blizu Beljaka, ob južnem robu Osojskega jezera, nas še prav Šentroprt Hote uporabljamo to doma-čo obliko, ker je tako do- Tu, na desno ob stezi proti cerkvenim vratom, je bila pokopana pesnikova mati posebno zanima; tu je umrla in bila pokopana pesnikova mati, semkaj je France prišel k bratu Juriju na obisk. Zato smo tako spešno hiteli, da bi čimprej ogledali ta, za prešerno] j ubce, gotovo prezanimiv kraj. Anekdote o Voltairu Mnogi so občudovali čistost Voltairovega stila. O tem pa je sam Voltaire sodil takole: »Tudi gorski studenci so čisti. In veste zakaj? Ker so plitvi.« Na dvoru Friderika II. so se ob neki priložnosti pogovarjali, tudi o jezikih. Mnogi so občudovali lepoto in moč nemSkega jezika, Voltaire pa je, nasprotno, menil, da Je nemščina pretrda in odbijajoča. »Ko je bog spodil iz raja naše prednike,« je pripomnil, »jo prav gotovo govoril nemfko.« Po premieri »Oresta« je neka dama napisala Voltairu štiri strani dolgo pismo s kritičnimi pripombami o njegovi drami. Voltaire JI je odgovoril samo tole: »Gospa, Orest nc pišemo s ,h\« ) Nelc duhovnik je hotel, spreobrniti Voltaira. Voltaire ga je potrpežljivo poslušal ln nato dejal: »Smem zvedeti, kdo vas je poslal?« f »Poslal, mene?« se je začudil župnik. »Mene je poslal bog.« »Lepo,« je msnil Voltaire, »aH lahko vidim njegovo polnomočje?« sledno izgovarjala pesnikova sestra Lenka za nemški Senkt Ruprecht am Moos. A preden se je pesnikova mati s sinom Jurijem in hčerama Uršo in Lenko naselila v Šentroprtu, je živela pri sinu prej v šentlovrencu nad Šmohorjem, kamor je njo in hčerko Lenko pripeljal oče Simen. Bilo.je to 1- 1836. Pripeljal pa ju je z vozom prav od Goričice pri Domžalah! Tu pri svojom bratu je Mina najpoprej živela; potem ko je zapustila dom v Vrbi. V Brezjem (Fresach) pri Paternionu, kjer je Jurij služboval, preden je prišel v Šent-lovrenc, pa mati Mina ni hotela živeti. O tem pravi Lenka: »V Frežah so bili vsi lutrš v farovževi soseščini, le mež-narija je bila katoliš.« Seveda v mestih in ravninah so živeli tolerirani katoličani, v hribih in na nerodovitnih ter močvirnih področjih pa je bilo zatočišče za še vedno nekam preganjane protestante .. .« Če pa Englendarji zmagajo, pridemo mi v doline in bodo šli katoličani v hribe, kjer se težie in slabeje živi!« Tudi v Šentroprtu so živeli poleg katoličanov še luteran-ci in imeli celo svojo molil-nico. Kaže, da pa je bil Jurij Prešeren, sicer prepričan jan-zenist, versko toleranten župnik, če je videl, da je kdo za prestop v njegovo vero vnet, sc je potrudil; če pa take vneme ni bilo — je popustil: »Siliti nočem. Ce kdo hoče, lahko pride k meni vsako uro, podnevi ali ponoči, silim pa ne! To ne gre, če nekdo sam noče!« Bila pa je zato mati Mina versko dosti bolj stroga. Iz bogate Muhovčeve hiše so komaj desetletno dekletce poslali v nemško nunsko šolo v Beljaku, nato pa še k nunam v Ljubljano. Naučila se je nemščine v besedi in pisanju že kot deklic in pozneje kot poročena žena je veljala za izvrstno cerkveno pevko. Zato je tudi smrtne molitve brala prav ona vsem umirajočim v Vrbi in v okolici, le svojemu najmlajšemu sinu, ki je umrl mladoleten v Ljubljani, star komaj petnajst let, jih ni mogla brati. Naročila je zato: »France, ti jih beri!« In je bral namesto zasolzene matere ... Sploh pa je bila Mina Ribiška tudi nekak duhovni vodja družine. Učila je hčere, ki niso obiskovale nobenih šol, pisanja in branja. Lenka se spominja: »Mati so bili bolj majhni, a po svoji močni besedi niso bili tako majhni!« Iz šentroperta je prišla le enkrat v Ljubljano, na obisk k sinu doktorju 4n njegovi gospodinji Katri, svoji hčeri. Takrat je ostala pri nji^u kar štirinajst dni. K možu Šimnu je prihajala Mina s Koroškega po enkrat na leto, na pogovor. Prišla ga je obiskat tudi v Skaručno, kjer je zagrenjeni, zamišljeni in tihi šimen živel pri bratu — žup-' niku Francu. Bilo je to tri dni pred šimnovo smrtjo (22. septembra 1. 1837) ... Kako stroga in nepopustlji. va je morala biti pesnikova mati, nam zazveni iz Lenkine pripovedi: ko ji je hči Mina, poročena z Vovkom na Ribičevim, pripeljala na Koroško hčerko Minico na obisk, jo je mati koj oštela: »Kaj jo vodiš, saj tudi on nobenega od nas noče!« Hči pa plaho nazaj: »Kaj on, on je tuja kost, mi smo pa vendar domači. Tudi Minica!« Prešernova Pesnikovi materi koroški zrak, posebno oni okrog jezer in močvirij ni kaj posebno prijal. Čist in suh gorski vonj pod Stolom bi ji. bil pač ljubši, ko ne bi bilo razprtij, zaradi doma v Vrbi. A vendar, varno najbolj pa se je je le čutila pri sinu duhovnu. Ko je nekoč Juriju potožila zaradi šentroprške vlage, ji je sin takoj hotel ustreči: »Tega pa res nočem, da bi zaradi mene tu umrli; pojdite k Frencelu, dohtarju v Ljubljano. Če bo težko shajal, bom pridejal. Saj vem, da je doh-tar zelo ponucoven.« Mati pa ni hotela nazaj na Kranjsko: »zdaj ne grem; ne morem biti drugje in tu pri vas!« Iz še neobjavljenih zapiskov Toma Zupana, zvemo, da je bila Mina poslednja tri leta življenja zelo bolna. »Mati so bili strašno znucani. Ene tri leta so jim noge vse nabreknile. Vsak dan jih je moral zadnje leto hlapec v cerkev peljati.« Bila je pač prihajajoča vodenica, dedna v rodu prav po njeni strani. Saj ji je umrlo za to neustavljivo boleznijo od osmih, kar sedem otrok, razen Lenke, ki jo je zgrizel rak. • Jurij, ki je vedel za materine bolečine, je svetoval: »Mati, doma molite! Saj tudi velja!« Mina rezko nazaj: »Ja, ti pa veš! Če je od Salomonovega templja pisano: tle te bom uslišal — je to toliko več od naših cerkva!« In ni od jenjala ... Obe hčeri in sin so materi v Šentroprtu vsi zelo stregli. Jurij je menda posebno želel, da bi slikar iz Beljaka nje podobo napravil. Pa ga je mati na kratko zavrnila: »Podoba, čemu podoba? Stare babe so zmir grde!« In tako smo ostali brez podobe pesnikove matere. Lahko le obžalujemo to neugodno naključje. Bolezen pa je hitro napredovala. Posluša j mo spet Len. kin spomin: »Ko so mati jeli še bolj slabeti, so naročili sinu župniku Juriju, naj doktorju Francetu piše. Diktirala bom pa jaz, so rekli. Jurij je pisal tele njih besede: »Me. ne ne boš več videl. Bom vmrla. Morda ti prideš prvi za menoj. Zato vravnej tako svoje stvari, da bo prav. Kako lop otrok si bil tedaj v Vrbi! Glej, da boš tako lepo zapustil svet.« France je v Ljubljano prejel to materino poslovitveno pismo. Vlile so se mu po licih solze, solze debele kakor grah, ko je to bral. Segel je znova po njem in zopet bral. In je zopet bilo, kakor poprej. Nazadnje je pismo položil na mizo. Zato je'menil, da ga sestra prebere ko pride. — To mi je Katra večkrat pripovedovala. Mati so Fran. četa prav posebno radi imeli. Ge bi bil France ženo dobil, ,ki bi bila zanj, pa bi bilo z njim vse drugače — so mati trdili.« Mina Prešernova se.na Koroškem, spričo tako številnih luteranov nikoli ni dobro po-čutila. Posebno umreti med njimi ne bi hotela. Biti ie morala zavedna Slovenka: do njene smrti se je v šentropr-škem. župnišČu le po slovensko govoriloMn molilo. Napravi jal a se je ob nedeljah in praznikih v svojo staro gorenjsko nošo, ki jo ie prinesla še od doma. Tako sfr je nosila pesnikova mati povsem drugače kot šentroprške nem. ške žene ... (Dnlie nr:hn'iniič> ČRTOMIR ZOREČ Gorenjski klubi tekmujejo ROKOMET Zmaga nad prvakom Rokometaši Kranja so predvsem v drugem polčasu nadigrali lanskoletnega republiškega prvaka in na domačem terenu zasluženo zmagali z rezultatom 18:15 (6:9). Nastopili so v postavi: Zavrl, Arh 1, Bregar 3, Basa, Gros J., Gros M., Lozar 6, Polka 2, Krampelj 4, Hva-sti 2, Cebulj. Poraz z Olimpijo Rokometašice Kranja so izgubile srečanje z Olimpijo na domačem terenu z rezul- tatom 9:6 (4:3). Nastopile so v postavi: Lužan, Ankele M. 2, Ankele A. 1, Centa, Kristan 2, Kolman 1, Tolar, Liehart. Prva zmaga Rokometašice iz Selc so slavile tv nedeljo v ©elcah svojo prvo zmago. Premagale so Brežice z 9:8 (4:5). Domačinke so v zadnji minuti dosegle dva gola in .tako spremenile poraz v zmago. Nastopile so v postavi: Gart-ner, Benedičič 3, Pikuš 2, Jelene 4, Golja, Veber, ču-far, Demšar. ODBOJKA ! Brez odločitve Tudi v nedeljskem kolu odbojkarske republiške lige ni prišlo do odločitve o prvaku. Oba kandidata, Jesenice in Maribor, sta slavila prepričljivo zmago. Jeseničani so premagali Bežigrad s 3:0. Nastopili so v postavi: Bogataj, Resler, Potočnik, Eržen, Baje, Prešeren. Slaba odbojka Kamničani so izgubili nezanimivo srečanje v Črnučah s 3:2. Igra je bila slaba. Poraz z zadnjim na lestvici je lahko usoden v borbi za obstanek v ligi. V telovadnici Ker je bilo igrišče v Savskem logu poplavljeno, sta ekipi odigrali tekmo v gimnazijski telovadnici. V srečanju je Kanal premagal Triglav s 3:2. Brez odpora Žirovničani so izgubili srečanje z vodečim Mariborom skoraj brez resnega odpora s 3:0. Odločilno srečanje za naslov republiškega prvaka Kranjjčanke slovenske prvakinje V nedeljo je bilo v Medvodah tretje odločilno srečanje med Slovanom iz Ljubljane in kranjskim Triglavom za naslov ženskega republiškega prvaka v košarki. Srečanje so odločile Kranj-čanke v svojo korist z rezultatom 53:43 (21:20). Po izredno razburljivem tekmovanju v ženski košarkarski ligi e ta izšla končno kot skupna zmagovalca Triglav in Slovan. Na odločilno srečnje v Medvode je prišlo okoli 100 Kranjčanov, ki so navdušeno bodrili svojo ekipo. Ekipa Triglava je pričela s precej oprezno igro, kar se Jim je maščevalo. Ljubljančanke so že po nekaj minutah vodile s sedmimi koši razlike. Kranjčankam je uspelo v polčasu povesti za 1 točko. Po odmoru so igro popolnoma prevzele v svoje roke. Najbolj sta se odliko- vali Kodekova in Beleharje-va s sigurnimi meti od daleč. Čeprav se Kranjčanke niso držale svoje ustaljene koncepcije igre, preko obeh visokih centrov, so zmagale prepričljivo in povsem zasluženo. Poleg naslova slovenskih prvakinj (kar pomeni enega izmed največjih uspehov kranjske košarke in svetel žarek v stagnaciji kranjskega športa), so si pridobile tudi pravico do sodelovanja na kvalifikacijah za zvezno košarkarsko ligo. Košarkarski klub Triglav je že dalj časa brez denarja in tako ni bilo znano ali bodo igralke lahko odšle na kvalifikacije v Banja Luko ali ne. Šele v ponedeljek so bila zagotovljena sredstva in so lahko včeraj odpotovale. Vodstvo in igralke ne računajo na boljšo uvrstitev. Pravijo, da jim bo tekmovanje koristilo toliko, da bodo lahko ocenile sposobnosti v močnejši medrepubliški konkurenci in precenile možnosti, da se čez leto ali dve resno potegujejo za nastope v zvezni ligi. Poleg tega jim sodelovanje na turnirju pomeni veliko priznanje za trud in požrtvovalnost. P. Čolnar Kropa prvak Naslov odbojkarskega prvaka Gorenjske je osvojila v nedeljo na Jesenicah ekipa .Krope. Prvenstva so se udeležila štiri moštva, ki so zasedla naslednja mesta: 1. Kropa, 2. Kamna gorica, 3. Bohinj, 4. Gimnazija Jesenice. Rezultati srečanj: Kamna gorica : Gimnazija 2:1, Kropa : Bohinj 2:1, Bohinj : Gimnazija 2:1 in v finalnem srečanju Kropa : Kamna gorica 3:2. Najboljša SD Iskra Na vojaškem strelišču ▼ Preddvoru je bilo preteklo nedeljo zadnje letošnje tekmovanje v občinskem merilu. V hitrem streljanju z vojaško puško na 300 m je tekmovalo pet ekip iz kranjskih strelskih družin. Ekipe so se potegovale za prehodni pokal, ki ga je tekmovanju namenil ObSOKraaj. Na tekmovanju, ki traja že osmo leto je imela do sedaj največ uspeha ekipa SD »Iskra«, ki je letos že četrtič osvojila to priznanje. Tudi v razvrstitvi posamezni, kov je bil najboljši član te družine Franc Čeme z zelo dobrim rezultatom 10 zadetkov in 74 krogov. Gorenjec - četrti V nedeljo popoldan se je v Dobrni pri Celju končalo dvodnevno republiško prvenstvo v taktičnem orientacijskem pohodu. Od gorenjskih tekmovalcev se je najbolje izkazal študent — rezervni podporočnik Saša Vukovič iz Radovljice, ki je zasedel četrto mesto. VSAK NAROČNIK - ŠE ENEGA NAROČNIKA! Razširimo naš list. List že doslej bere dobra polovica Gorenjcev. Od nas vseh — uredništva in bralcev — bo odvisno, koliko novih bralcev in naročnikov bomo imeli v prihodnje. Mi se bomo potrudili, da bo vsebina ^ tehtna in pestra — vi pa priporočite list vašim prijateljem in znancem. Pokažite jim list in povejte, da je polletna naročnina le 1000 dinarjev. Kdor bo plačal vsaj polletno naročnino, bo udeležen z 1 kuponom v nagradnem žrebanju. Kdor bo pridobil še enega naročnika in nam poslal njegov naslov na priloženi dopisnici, bo dobil še en kupon. Tako za vsakega naročnika. Vabimo vse, ki žele organizirano zbirati naročnike, naj fse javijo na upravi v Kranju, Koroška c. 8, ali pa na podružnici na Jesenicah (v prostorih tiskarne) oziroma v Kamniku (Kino »Dom« Kamnik), kjer bodo dobili vsa pojasnila. Za vsakega novega naročnika in pobrano (vsaj polletno) naročnino dajemo 20 odstotkov provizije. »GLAS« v vsako gorenjsko hišo! Slovenske košarkaške prvakinje — KŠK Triglav iz Kranja (od leve proti desni): Belehar (9)^Kodek (21), Močnik, Šinkovec (7), Komac (10); čepijo: Balderman, Bežek in Prezelj (6) — številke v oklepajih pomenijo število doseženih točk na odločilnem srečanju s Slovanom P. n. Znamka 4Jf jfik ''CP • oprava KRANJ p. p. 81 10 KRONIKA 13. OKTOBER 1965 * GLAS RADAR OB CESTI JE UGOTAVLJAL HITROST VOZIL TOVARIŠ VOZIL SI f 9 PREHITRO I m »Vozili ste s hitrostjo 91 km na uro, dovoljena m hitrost skozi naselje pa je 60 km. S tem ste Uf napravili prometni prekršek.« HI Te besede so v teh dneh izgovarjali miličniki |p prometne milice Kranj na Laborah, na Prim- f§f skovem, v Naklem, v Stražišču in še na neka- f|l terih drugih krajih v kranjski občini. Velikokrat pride do prometne nesreče v naseljih prav zaradi prevelike hitrosti. Novi temeljni zakon o cestnem prometu dovoljuje v naseljenih krajih največjo hitrost motornih vozil 60 km na uro. Naselje pa je tisti odsek ceste, od koder tabla označuje začetek naselja, do tam, kjer tabla označuje konec naselja. Prometni miličniki so že večkrat ugotavljali hitrost posameznih vozil s štopari-cami, vendar se na ta način nikdar ni dala ugotoviti točna hitrost vozila. Prejšnji teden pa so dobili v Kranju poseben aparat za merjenje hitrosti vozil, Jako imenovani radar. Z njim so hoteli ugotoviti, koliko voznikov vozi s preveliko hj-trostjo. Rezultati so bili porazni. Verjetno niti največji pesimisti niso pričakovali takih rezultatov. Akciji prometnih miličnikov sem prisostvoval točno sedemdeset minut, in sicer na avtobusni postaji na Laborah. Čas: od 12.35 do 13.45 ure. Tabla, ki' označuje začetek naselja, je bija dobrih petsto metrov nazaj proti Ljubljani, torej dovolj »dolga« pot, da voznik lahko zmanjša hitrost vozila. V sedemdesetih minutah je peljalo mimo proti Kranju 212 vozil, od teh jih jc prometni miličnik moral ustavit kar 41. Vsak peti voznik je torej vozil več kot šestdeset oz. več kot sedemdeset kilometrov na uro, kajti ustavljali so samo take voznike, ki so vozili s hitrostjo nad 65 km na uro. Vsi vozniki, ki so jih ustavili, so vozili s povprečno hitrostjo 82 km na uro, nekateri pa tudi do 110 km na uro. Zamislite si vozilo, ki pelje s hitrostjo 110 km po cesti, kjer je odcep ceste II. reda proti Škofji Loki, na obeh straneh glavne ceste avtobusna postaja, prehod za pešce ter ob cesti parkirni prostori! Seveda so morali vsi ti vozniki plačati mandatno kazen v višini 3000 dinarjev. Marsikdo je zatrjeval, da je vozil manj, ker njegov avto več kot sedemdeset sploh ne »potegne«; toda ko mu je miličnik pojasnil, da je takšno hitrost »zabeležil« radar, VEIIKO NAGRADNO ŽREBANJE ZA NAROČNIKE »GLASA« Vsem zvestim naročnikom in vsem, ki bodo na novo naročili »Glas« pripravljamo doslej največje nagradno žrebanje. Pri žrebanju bo sodeloval vsak naročnik, ki bo poravnal vsaj polletno naročnino. Za plačano polletno naročnino (1.000 din) bo udeležen pri žrebanju z 1 kuponom, za plačano celoletno naročnino (2.000 din) pa z 2 kuponoma. Naročnino bodo konec leta pobirali pismonoše — kot običajno! Novi naročniki pa kar plačajo naročnino hkrati ko naročijo »Glas«! Vsak naročnik, ki bo dobil nove naročnike, bo za vsakega dobil po 1 kupon v boben sreče! Za naročnike smo namenili 100 nagrad v skupni vrednosti preko 2 milijona dinarjev! Naročajte »GLAS«! Poravnajte pravočasno naročnino! Naročam GLAS Pošiljati mi ga pričnite "dne na naslov: (Napisati čitljivo priimek in ime ter bivališče) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino Podpis naročnika je skesano priznal, koliko je vozil. Akcija, ki so jo te dni izvedli v Kranju in ki jo bodo v prihodnje še pogosteje ponavljali, nima namena loviti voznikov zaradi tega,Nda bi od njih dobili denar, temveč jih le opozarjati, naj spoštujejo novi temeljni zakon o cestnem prometu in se tako zavarujejo pred prometnimi nesrečami, ki so najpogostejše v naseljih. Jože Jarc Huda nesreča na Laborah Pred dnevi sta pred bencinsko črpalko na Laborah trčila osebna avtomobila LJ 325-65 in KR 11-76. Prvi je vozil iz Ljubljane proti Kranju. Na Laborah je pred njim zavil na bencinsko črpalko voznik vozila kranjske registracije. Zaradi tega sta trčila. Oba voznika sta se huje poškodovala. Materialna škoda na obeh vozilih znaša okoli 1 milijon 100 tisoč dinarjev. — jj ZVEDELI SMO Pogrebna služba pri Komunalnem servisu v Kranju je te dni dobila še en nov avto. mobil. Novega bodo uporabljali za daljše vožnje. Te dni bodo dokončno ure-dili prvi kranjski semafor na križišču ceste JLA in Kidriče, ve ceste. Pred dnevi so pripeljali v Kranj nov moderni turistični avtobus, ki je bil na avtomobilski razstavi v Sofiji ln bo sedaj vozil na avtobusnih pro. gah podjetja »Avtopromet Gorenjska.« V Žabnici so pred nedavnim dogradili čez potok Zabnica nov most. Starega je letošnje leto porušil traktor, ki je zapeljal preko njega. Most so zgradili vaščani s prostovoljnim delom in prispevki. V avgustu so v jeseniški železarni proizvedli rekordno količino surovega železa in sicer 11.021 ton. V mesecu septembru so v jeseniški železarni sprejeli na delo 131 delavcev. Odbori RK na področju jeseniške občine še vedno nadaljujejo z nabiralno akcijo za zbiranje živeža in materiala za poplavljence v Prek-murju. r Šoferji pozor Ljudje se vse pogosteje obračajo na organe za notranje zadeve pri občinskih skupščinah, da bi jim podaljšali vozniška dovoljenja, ker njihova veljavnost prihodnji mesec poteče. Teh dovoljenj pa sedaj ne bodo podaljševali zaradi tega, ker jih bodo zamenjali za nove. Kdaj jih bodo zamenjali bodo pravočasno sporočili. V_J Odložili so mn kazen Dne 21. julija letos smo objavili poročilo s sodne obrav. nave v zadevi štular — Per-nuš. Objavljeno poročilo dopolnjujemo s tem, da je Anton štular spoznan za krivega in obsojen na dva meseca zapora, vendar pa mu je sodišče kazen odložilo za dobo enega leta pod pogojem, da v tem času ne napravi novega kaznivega dejanja. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče,, stari oče, stric ANDREJ POLAJNAR Mežnarjev 3če iz Spodnje Kokre. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 15. oktobra 1965 ob 10. uri na pokopališče Kokra. Kokra, 12. oktobra 1965 žalujoči: hčerke z družinami in ostalo sorodstvo 4899999998514 Prodam super avtomatski pralni stroj »Zopas«, cevi za centralno kurjavo in suhe smrekove deske. Naslov v oglasnem oddelku 5423 Prodam betonsko železo 6 in 10 mm, zidno opeko BH 4 500 kom in 1000 kg cementa. Breg ob Savi 42, Kranj 5424 Poceni prodam bojler 501, infra peč, mešalno pipo za kopalnico, dvoje malo rabljenih vrat 180X 80, zgoraj steklo. Stanko Konc, Gorice 31, Golnik 5425 Prodam telico, 17 mesecev staro. Marija Juvančič, Pod-reča 49, Mavčiče 5426 Prodam plemenskega vola. Sr. Bela 28, Preddvor 5427 Prodam bukov parket, T železo za peč in rabljena dvodelna okna. Naslov v oglasnem oddelku 5428 Prodam prašičke po' 25 kg težke m mlado kravo. Miša-če 11, Otoče 5429 Prodam avto »Simca«, 57-58 letnik. Naslov v ogl. oddelku 5430 Prodam slamoreznico. Gli-nje 4, Cerklje 5431 Prodam osebni avto »Renault Deuphine« v dobrem stanju. Voglje 78, Šenčur 5432 Prodam prašiča, 80 kg težkega. Možjanca 6, Preddvor 5433 Prodam 8 mesecev starega bikca (sive). Šenčur 254 5434 Prodam dvosedežni moped. ZaJog 75, Cerklje 5435 Prodam dobro ohranjen Zastava 750, Jetnik 1962. Kranj, Valjavčeva 22 5436 Prodam dva elektro motorja 1,5 kw in 2,9 kw. Za-goršek, Kranj — Cirče, Smledniška 64 5437 Prodam športno kolo »Rog« in tranzistor »Inge-len«. Kranj, Stara cesta 13 5440 Prodam kmečkfl voz, nosilnost 3000 kg, v dobrem stanju. Dvorska vas 19, Begunje 5441 Kupim psa, čistokrvnega ovčarja, do 3 mesece starega. Guzelj, Zg. Sen i ca 3, Medvode 5384 Kupim rabljen sod za mošt, od 150 do 400 litrov. Ponudbe poslati pod »SOD« 5438 Kupim 4 m bukovih drv. Zumer, Kranj, Partizanska 4 5439 Kupim kmečki mlin za žito. Šenčur 296 5442 Oddam sobo v Kranju. Vprašati na naslov. Romšak, Susak, Keršovannja 10 5443 Fant išče službo kovaškega pomočnika. Naslov v ogl. odd. 5444 Preklicujem izkaznico za avtobus L 3621 na ime Marija Zelnik, Predoslje, Kranj i'n Rudi Komurka, Trboje — Kranj št. 3691 5445 Iščem prazno sobo v Kranju ali na Laborah. Cimper-man, Grosuplje 136 5446 Izgubil sem brivski aparat znamke »Neva« od Kranja do Brnikov. Vrnite proti nagradi Kranj, Kajuhova 44 5447 Grozdje 200 do 240 din, krompir 80 din, jabolka 80 do 140 din, hruške 100 do 240 din, slive 200 do 240 din, paprika 200 do 240 din, paradižnik 250 do 300 din, čebula 140 do 150 din, kumare 150 din, kumarice za vlaganje 300 do 350 din, zelje kislo 160 din, zelje glave 80 do 100 din, korenček 130 do 140 din, petršil 160 do 180 din, pesa rdeča 80 do 90 din, cvetača 200 do 240 din, solata 160 do 240 din, česen 280 do 300 din, med 900 din, surovo maslo 1600 do 1800 din, skuta 360 do 400 din, fižol 240 do 260 din, moka koruzna 140 do 150 din, moka ajdova 240 do 260 din, proso 150 do 160 din, oves 60 din, pšenica 85 do 90 din, kaša 300 do 320 din, ješprenj 180 do 200 din, perutnina živa 700 do 800 din, jajca 70 do 75 din. OBVESTILO Na podlagi sklepa 2. rednega zbora delovne skupnosti Zavoda — Invalidska delavnica Kranj PRENEHA s 15. 10. 1965 s svojim poslovanjem delovna enota ČEVLJARSKA DELAVNICA KRANJ. { Vse cenjene potrošnike s tem obveščamo, da čevljarska delavnica sprejema popravila le še do vključno 15. oktobra 1965. Istočasno obveščamo vse potrošnike, da prevzamejo popravljene čevlje NAJKASNEJE do 15. decembra 1965. Po tem roku bodo čevlji, ki ne bi bili prevzeti, prodani. Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Kidričeva 42 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Šofer-gasilec D ali C kategorije 2. 2 gasilca Pogoji: Pod točko 1. — šoferska kvalifikacija z zaželjeno gasilsko prakso Pod točko 2. — dovršena osemletka ali kvalifikacija kovinske, elektro kemijske, gradbene ali dimnikarske stroke z 2-letno prakso v gasilstvu. Kandidati za delovna mesta naj po možnosti ne bodo starejši od 30 let in vojaščine prosti. S stanovanjem ne razpolagamo. Razpis velja do 20. 10. 1965. Ponudbe dostavite na gornji naslov, obenem pa priporočamo, da se kandidati osebno zglasijo v upravi zavoda, kjer bodo prejeli ostale informacije. Telovadno društvo »PARTIZAN« Kranj Pričela se je REDNA VADBA po naslednje m URNIKU OSNOVNA ŠOLA Dr. FRANCETA PREŠERNA PONEDELJEK 1830—19.45 pionirke 19.45—2115 - mladinke — članice TOREK 19.45—21.15 mladinci — člani 18.30—19.45 pionirji SREDA 19.00—21.00 orodna vadba ČETRTEK 18.30—19.45 pionirke 19.45-21.15 mladinke — članice PETEK 1830—19.45 pionirji 19.45-21.15 mladinci — članice S T T Š (TEKSTILNA ŠOLA) TOREK - 16.00-17.45 deca 1930-21.00 sarejši člani, članice ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU! Za upravni odbor »Partizana« SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČIN 4 OBČINE JESENICE oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Jesenice razpisuje po 9., 10. in 12. členu zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8-65-63), 7. in 13. člena odloka o urejanju mestnega zemljišča na območju občine Jesenice (Glasnik, Uradni vestnik okraja Ljubljana, št. 50-63) ter po sklepu sveta za urbanizem, gradnje in komunalne zadeve z dne 26/8-1965 DRUGI JAVNI NATEČAJ za oddaja mestnega zemljišča v k. o. Javomik v uporabo za gradnjo naselja gradbenega podjetja I. Mestno zemljišče se odda v uporabo najugodnejšemu ponudniku, k. izpolnjuje nas'ednje splošne pogoje: a) naselje se smatra kot fiksno, zato morajo biti vsi objekti zidani; b) samski domovi naj bi tudi po eventualni preselitvi gradbenega podjetja služili svojemu namenu; c) pomožni objekti naj se zidajo tako, da jih bo možno brez večjih stroškov, in predelav spremeniti v garaže za osebne avtomobile; d) prednost imajo ponudniki, ki že vrše gradbeno dejavnost na območju občine Jesenice; e) ponudnik, kateremu bo dano zemljišče v uporabo, bo moral izvršiti celotno ureditev naselja. II. Zemljišče je opremljeno tako, da bo možen priključek na vodovodno, kanalizacijsko, cestno in elektro omrežje. III. Najugodnejši ponudnik bo moral primerno urediti in protiprašno utrditi dovozne poti od ceste 1-1 (Kidričeva) do naselja ter sodelovati pri gradnji in ojačitvi komunalnih naprav Jesenic z lastnimi finančnimi sredst.i. IV. Rok izgradnje celotnega naselja je 3 leta od izdaje dovoljenja za graditev. V. Ponudbe vložite pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Jesenice v 14. dneh po objavi v časopisu. Pri istem organu lahko dobe interesenti ustrezne podatke in splošne pogoje. Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni dne 11. oktobra 1965 umrl v Clevelandu, Ohio 19, ZDA, naš svak in stric JOŽA PERKO Martlnovčei iz Zaloga pri Golniku na Gorenjskem Žalujoče družine: Brezar, Orehar, Strniša in Aleš. Kranj, Breg, Bašelj, Predoslje, Kranj, dne 13. 10. 1965 ZAHVALA Ob smrti dragega nnža, očeta, starega očeta, tasta in strica FRANCA BENEDIČIČ se hajiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo dr. Cernetu, duhovniku in sosedom. žalujoči: žena Marija, si-v nova Franc, Stanko in hčerka Darinka z družinami ter ostalo sorodstvo 13. OKTOBER l%5 # GLAS Z NOVIM LETOM NAŠI GRADBENI KOLEKTIVI OB ZMANJŠANJU INVESTICIJ S sodelovanjem in načrtnostjo dve progi manj i? preprečiti negotovost delavcev za jutrišnji kruh V prihodnjem letu bo polovico manj dela za kolektive gradbene dejavnostti. Od približno 9 milijard dinarjev, kolikor ■"" "je dosegala gradbenih del v zadnjih letih, trenutno še ni za- Ali bo ŽTP Ljubljana Že S 1. I. Ukinila progi gotovljenih ni« za 4 milijarde del, v prihodnjem letu. To je Kranj_TrŽiČ in Jesenice_Planica? posledica omejevanja investicij. To pa povzroča v kolektivu gradbene dejavnosti upravičeno bojazen, kako zagotoviti v takih razmerah delo in kruh vsem zaposlenim delavcem. gradbenega Delavski svet ŽTP Ljubljana Je na svojem rednem zaseda, hju razpravljal o ukinitvi tr-žiške in kranjskogorske železniške proge. Svoje stališče je razložil z naslednjim: Ker s prelivanjem stroškov podjetje ne more v celoti rešiti problema prog z nadpovprečnimi stroški, na katerih je obratovanje v interesu celotnega gospodarstva, je sklenjeno, da se Skupnosti železniških podjetij Ljubljana odstopi predlog, naj bi s 1. I. 1966 ukinila progi Kranj—Tržič in Jesenice—Planica. O tem bodo še razpravljali. Kakšen bo zaključek bi težko vnaprej napovedali, vsekakor pa menimo, da je ukinitev obeh prog še preuranjena, saj nove ceste do Podkorenskega sedla ln Rateč še nI, stara pa ne ustreza že sedaj močnemu prometu. Razumljivo pa je, da je v današnjem položaju težko nekemu podjetju dopo. vedovati, da mora vzdrževati nekaj, kar zanj ni rentabilno. Ker pa je ta zadeva splošnega pomena, samo železniško pod-jetje ne more reči zadnje be. sede, pač pa bo o tem tekla razprava na sejah skupščin gorenjskih občin in tudi v re-publiških organih. — B. To je bila osrednja zadeva, o kateri so se pretekli petek pomenili v Podvinu predstav, niki sindikalnih organizacij in turističnih vodstev vseh gradbenih kolektivov Gorenjske, vključujoč tudi opekarne in druga podjetja materiala. Osrednji zaključek zelo sproščene in kritične debate je bil usmerjen v dva proble. ma. Prvo, da je treba skupno z republiškimi organi izdelati V na • v/\/ Jesenicah isceio posvet Danes, v sredo popoldan, se bodo v Kranju zbrali predstavniki občinskih združenj ZB NOV, vojaških vojnih invalidov, rezervnih oficirjev in pod oficirjev. Skupno bodo pretresli zaključke V kongresa Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, Izvolili bodo delegate za obč. konferenco SZDL, pogovorili se bodo o pripravah in izvedbi kome moracij ob Dnevu mrtvih ln drugem. Tudi ZINOS, Zavod za. zaposlovanje invalidov in drugih za delo manj sposobnih oseb na Jesenicah, je gospodarska reforma postavila v drugačen položaj. Izenačila ga je z ostalimi delovnimi organizacijami. Danes prevladuje kovinska predelava, predvsem izdelki za potrebe gradbeništva kot so: salonitni vezni elementi, ploščice za tlakovanje, vijačni izdelki, razno kovinsko okovje in bakrene kapilarne cevi za potrebe naše hladilniške industrije. Že pred reformo se je kolektiv srečaval s številnimi problemi, ki pa jih je reforma še bolj zaostrila. Za-radi strukture zaposlenih, okrog 30% je invalidov in prevladujejo ženske, imajo visok odstotek odsotnosti z dela zaradi bolezni, občutno so se jim podražile surovine in nekatere usluge. Toda niso vrgli puške v koruzo. Zaradi splošne skrči tve investicijske potrošnje jim je padla prodaja, zlasti v ob-dobju junij-avgust. Z obiskom tržišča, znižanjem cen za 10 % in nuđenjem ugodnejših pogojev pri nakupu večjih količin salonitnega pribora, so v septembru uspeli povečati prodajo in nadoknaditi vse zamujeno. Drug pomembnejši izdelek so bakrene kapilarne cevi, kakršne je do nedavnega naša hladilniška industrija uvažala. Osvojili so to proizvodnjo in več ali manj zadovoljujejo omenjeno industrijo. Vznikle so tudi, pobude za sodelovanje in kooperacijo z nekaterimi drugimi podjetji, ki nabavljajo surovine v jeseniški železarni. ZINOS naj bi jim opravljal določene usluge kot je rezanje trakov in pločevine v določene formate. S tem bi podjetja prihranila precejšnje transportne stroške. Najdlje so v dogovorih z Elektromontažo Maribor. Uvajajo tudi nekatere nove izdelke za potrebe čevljarske industrije in industrije zaščit, nih sredstev, s čimer bodo v prihodnjem letu povečali izkoriščanje zmogljivosti za četrtino. Ker v Železarni opuščajo proizvodnjo pohištvenih vzmeti, se pogovarjajo, da bi to dejavnost prevzel ZINOS. Tako bi že v prihodnjem letu lahko izdelali za okrog milijardo dinarjev raznega blaga. Svojo dejavnost je podjetje razvilo v opuščenih vojaških objektih v Mojstrani. V dveh že teče proizvodnja, tretjega adaptirajo, medtem ko je v četrtem možno razviti novo proizvodnjo. — J. P. ustrezne predloge o načrtnem sodelovanju med kolektivi, o možnostih poslovnega sodelo. vanj a, specializacije in podobno. S tem naj bi preprečili stihijski boj za obstanek loče. nih kolektivov, kar v največ primerih ne diši po nelojalni konkurenci. Navajali so primere, da sprejemanje raznih del pod normalno razumno ceno ni vedno znak dobrega poslovanja in rentabilnosti, marveč škodljivo zajedanje v sredstva skupnosti za trenutno rešitev položaja. Ko bodo izdelani ustrezni predlogi, bodo o tem razpravljali kolektivi, kajti pri vsem tem ne marajo kršiti samostojnosti . kolektivov, marveč jim le organizirano pomagati in svetovati iz težav. Druga stvar, ki pa delavce v teh kolektivih še bolj zanima je ureditev notranje zakonodaje. Ne bi smeli dopuščati posameznikom, da krojijo usodo kolektivu. Zlasti so ob tem omenjali prekvalifikacije, premestitve na druga delovna mesta, v druga podjetja in dejavnosti, ali celo odpuščanje z dela. Statuti in pravilni, ki kolektivov morajo biti izdelani tako, da se posameznikom ne more zgoditi krivica, da ne bodo odvisni od osebnih trenj in osebne presoje k. m: KDO JE KRIV ZA NESOLIDNA DELA Investitor, projektant ali izvajalec? Vsaj enkrat bomo poizkusili zadevi priti do dna Stanovalci novih stolpičev v bližini nebotičnika v Kranju so se zelo razveselili, ko so pričeli urejati ceste okoli njihvih novih domov. Prišla je jesen, dež in steze okoli blokov bi bile skoraj neprehodne. Nazorjeva cesta, ki se odcepi od Ceste JLA in pelje mimo Doma JLA, je bila že pripravljena za asfaltiranje. Ko pa so z deli začeli, se je podloga začela ugrezati. Jasno je bilo, da osnova ni dobro pripravljena in so morali zato dela ustaviti, odstraniti staro podlogo in položiti novo. V nekaj dneh je bila cesta zopet pripravljena za asfaltiranje. Cesto v Davčo popravljajo Močna deževja v septembru so poškodovala tudi cesto v Davčo. Ker občinska skupščina v šk. Loki nima denarja niti za popravilo najbolj poškodovanih ln pomembnejših objektov v doli nah, so se Davčarji v okviru svojie krajevne skupnosti odločili, da bodo cesto sami popravili Na pogovoru, ki je bu v Kranju v sredo o stanovanjski gradnji so kritično ocenili prespektlvo te dejavnosti. Sedanje razmere zahtevajo več organiziranosti in več prizadevnosti delovnih kolektivov. Na sliki nova stanovanja pri Vodovodnem stola*« # AH se splača pisati o majh. # ni cestici dolgi 109 in ši- # roki 6 metrov? Po prvih # ocenah je škode »le« za 6 800.000 din. že večkrat smo 0 pisali, da zaradi najrazlič- # nejših napak ponavljajo O dela, kar jih seveda precej # podraži. Vprašujemo se: © Kdo je kriv za sedanji © spodrsljaj? Projektant Nazorjeve ceste je Projektivno podjetje v Kranju, investitor Zavod za izgradnjo Kranja in izvajalec gradbeno podjetje- Projekt. Oglasili smo se v_ Projektu. Dobili smo pojasnilo, da zadevo raziskuje Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani in da v teh dneh pričakujejo odgovor, ki bo pojasnil, kje je krivda: v načrtu, neprimernem času za izvajanje del, ki ga je zahteval investitor aH v nesolidnem delu. Poskusili bomo priti vsaj enkrat zadevi do dna in bomo o rezultatih raziskave po. ročali. Za uspeh ne jamčimo. —pc Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 515-1-135. Telefoni redakc. 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo