‘11 furman in dekan postojnaki Deveti pomnoženi tečaj, S podobsino sedanjega Velehrada, Natisnil J. Rud. Milic. \M©tiradl tta Moravskem Deveti pomnoženi tečaj. S podobšino sedanjega Velehrada. ZALOŽIL JANEZ GIO N TIN L Natisnil J. R. Milic v Ljubljani. mi Prestopno je leto lil dni več ima; Naj vsacega blagra Nam tudi več da. >£< Jubsoledar naznanuje razne čase, svete godove in nebesne prikazni za vsaktero leto; rad prinaša tudi druge potrebne in koristne vesti za vsakdanje življenje. Koledar je že stara naredba. V dober red je ven¬ dar koledar djal se le rimski samovladar Juli Cezar 1. 45. pred Kristusom; Nicejski pervi zbor pa je zraven vverstil keršanske godove 1. 335. po Kristusu. Ta stari koledar je popravil rimski papež Gregor XIII., ter je novega vpe¬ ljal 1. 1583. Stari koledar je še v navadi pri Crekih in Rusih, in je zdaj že 13 dni zastal za novim koledarjem. Štete v in razdelitev easov. Časi se sploh delijo v leta in mesce, v tedne in dneve, v ure, minute in sekunde. Leto se meri po teku zemlje krog solnca, od zime do zime, ter na tanko znaša 365 dni 5 ur 48 minut 47 sekund. Za navadno leto se gladko šteje 365 dni; ostale ure pa v štirih letih dajo 1 dan več, in tedaj je pre¬ stopno leto , ki ima 366 dni. Po višjem ali nižjem stanji solnca proti zemlji se ločijo čveteri letni časi. Mesec se po stari šegi meri po teku lune krog zemlje, od mlaja do mlaja, tako obsega 39 dni 13 ur 44 minut 3 sekunde. Na leto se šteje 13 mescov; da se ste- tev primeri solnčncmu letu, imajo mesci v obče 30 ali 31 dni, le en mesec ima 38 ali v prestopnem letu 39 dni. Dan se loči po sukanji zemlje krog svoje osi, od noči do noči; ta čas znaša 34 ur. Sedem dni se šteje za teden. Izhodni narodi so dan šteli od večera do ve¬ čera, navadno pa se dan jemlje od polnoči do polnoči. Časi so se začeli šteti o stvarjenji sveta. Po stvarjenji sveta do Kristusoviga rojstva je po navadni in naj bolj poterjeni štetvi minulo 4000 let; po greški štetvi pa se ima 5508 let, in po druzih še drugač. Po Kristusovem rojstvu je poleg navadne štetve do slej pre¬ teklo 1863 let, po bolj natančni cenitvi pa se nahaja 1867 let. Iz števil, ki se v koledarji rabijo za odločitev godov, je sostavljena Julijanska doba ; tista obsega 7980 let, i* 4 in se šteje, kakor da bi se bila začela 4714 pred Kristu¬ som; z njenim začetkom se snida začetek vseh godovnih števil. Časovna štetcv leta 1864. Leto 1S64 je prestopno leto, ima 53 tednov in 3 dni, ali 366 dni; se začne s petkom in se konča s saboto. Tisto je: 5864. leto po stvarjenji sveta, poleg navadne štetve; 7373. „ „ „ „ poleg greške štetve; 6577. „ julijanski koledarski dobi. Letni časi 1. 1864. Pomlad se začne 30. marca. j Jesen se začne 33. septcmb. Poletje f) 31. junija. Zima „ 31. decembr. Štetcv in odločitev godov. Koledar ima tudi lastne štetve za odločitev nebesnih prikazen in posebnih godov. Mlaje šteti pomaga lunski krog ali zlato število , to je doba za 19 let, po kteri se mlaji povračujejo na ravno tiste dni v letu. Dalje ep akt a ali lunsko kazalo, to je število dni, ki izteka med zadnjim mlajem starega, in pervim dnevom novega leta. Dnevi v tednu se od 1. dne v letu poredoma za¬ znamujejo s 7 čerkami: A, B, C, D, E, F, G; čerka, ki v posameznem letu zadeva v nedelje, je nedeljska cerka. V prestopnem letu se nahajate dve nedeljske čerki, ena pred godom, ena za godom s. Matija. Nedelje dalje na- znanuje solnvni krog ali nedeljska doba; to je število za 38 let, po kterem se nedelje povračujejo na ravno tiste dni v letu. Oboje števila skupaj služijo za najdbo velikonočnega praznika. Namesti letnice se je kdaj rabilo rimsko število: to je doba za 15 let, po kteri se je v rimskem cesarstvu ves davek napovedoval iz novega. Godovna štetcv !. 1864. Lunski krog ali zlato število . . 3 Epakta ali lunsko kazalo . . . XXII. Solneni krog ali nedeljska doba . 35 Nedeljska čerka.C, B. Rimsko število.7 Godovni in spominski koledarček. Posebni dnevi in godovi v let n. Med dnevi v letu se po cerkveni postavi ločijo nedelje, prazniki, postni dnevi, po deržavni postavi pa prepovedani dnevi. JVedelja je pervi dan vsacega tedna; celo leto jih ima 52, včasih pa 53. Nedelje se imenujejo in štejejo po svetih časih in godovih, v ktere zadevajo. ♦.Jodovi in prazniki so trojni: Gospodovi, Matere Božje in Svetnikov. Eni so zapovedani prazniki, eni niso zapovedani; pri nekterih je zapoved praznovanja odjenjana, so so prazniki. Za posamezne kraje veljajo godovi deželnih p r i p o r o čn i k o v. Eni so premakljivi godovi, to je, ne navezani na stanoviten dan, eni so nepremakljivi. Za večjimi godovi se obhaja osmina ali spomin skozi 8 dni. \ Zapovedani prazniki z nedeljami vred so v koledarji celoma rudeče natisnjeni,• soprazniki se kažejo deloma v rudečem. delo¬ ma v černein tisku. Poglavitni prazniki so: Božič, god rojstva Gospodovega; Velika noč ali Vuzem, god vstajenja Gospodovega; Binkošti ali Duhovo, god prihoda sv. Duha. Božič je nepremakljiv god, z njim vred tudi drugi božični prazniki. Velikanoč je premak¬ ljiva , in se obhaja vselej v nedeljo po pervem pomladnem šipu; tako utegne zadeti v vse dni od 22. marca do 25. aprila. Postni dnevi so čveteri: adventni, pred božičem; dOdanski, pred velikonočjo ; k va terni, o 4 letnih časih; pred- godovi, pred večjimi prazniki. Petek in sabota sta le ne¬ me s na dneva; zdaj je pri sabotah in pri postnih dneh prepoved mesne jedi za velik del odnehana. Začetek leta 1864. Občno leto se začne v novega leta dan, 1 januarja. Cerkveno „ „ „ v 1. adventno nedeljo, 27. nov. 1863. Vladno „ „ „ v god vseh svetnikov, 1. nov. 1863. Premakljivi in drugi godovi 1. 1864. 1. predpepelnična ned. 24. jan. Pepelnica .... 10. febr. Cvetna nedelja . . 20. marc. Velikanoč ali vuzem 27. marc, Vnebohod Gospodov 5. maj. Binkošti ali duhovo . 15. maj. Svftto rešnje Telo . 26. maj. Nedelj po Binkoštih . XXVII. 1. adventna nedelja . 27. nov. Božič, v nedeljo . . 25. dec. 6 Godovi deželnih priporočnikov. Sv. Ciril in Metodi, aposteljna slovenska, na Moravskem, tudi na Stajarskem, Ogerskem in Horvaškein, 9. marca in 5. julija. Sv. Jožef, na Krajnskem, Stajarskem, Koroškem, Primorskem ia Tirolskem, 19. marca. Sv. Rupert, na Solnograškem , 27. marca. Sv. Marka, na Beneškem, 25. aprila. Sv. Janez IVep.. na Češkem, 19. maja. Sv. Ladislav, na Erdeljsketn, 27. junija^ Sv. Mohor in Forliiiiat, na Krajnskem, Stajarskem, Goriškem in Furlanskem , 12. julija. Sv. Elija, na Horvaškem, 29. julija. Sv. Štefan, kralj, na Ogerskem, 20. avgusta. Sv. Tilen, na Koroškem, 1. septembra. Sv. Venceslav, na Češkem, 28. septembra. Sv. Mihael, v Galicii, 29. septembra. Sv. Just, na Teržaškem, 2. novembra. Sv. Leopold, na Avstrijanskem, 15. novembra. Sv. Spiridion , v Dalmacii, 14. decembra. Kvatcrni in drugi posti 1. 1864. L kvatri, pomladni ali postni . . . 17. 19. 20. febr. II. „ poletni ali binkoštni . . . 18. 20. 21. maj. HI. „ jesenski. 21. 23. 24. septembra. IV. v „ pozirnski ali adventni . . 14. 16. 17. decembra. Štirdesetdanski post je od pepelnice do velike sabote, 10. februarja do 26. marc. Adventni in drugi posti so zaznamnjani s križem Cerkveni prepovedani čas. Ženitve se ne sinejo obhajati od perve adventne nedelje do razglašenja Gospodovega, 27. novembra do 6. januarja, in od pepelnice do bele nedelje, 10. februarja do 3. aprila. Deržavni prepovedani dnevi. Gledišne igre so prepovedane: v pepelnico, postni šma¬ ren, veliki teden, velikonoč, binl^osti, sv. Telo, mali šmaren, vse Svete, božič s 3 dnevi poprej. Plesi in bali so prepovedani: adventni in božični čas do sv. 3. kraljev, postni čas, velikonočni teden, v kvaterne in druge zapovedane poste, v petke in sabote, in v godove deželnih pri poročnikov. S sodnimi opravili se praznuje: od božiča do sv. 3 kraljev, od cvetnice do velikonočnega ponedeljka, v osmini sv. Telesa, vse nedelje in zapovedane praznike. Prosenec , lannarl, ima 31 dni. marci, ima 31 dni. Sušeč, Posebni spomini 3. je umeri Marka Gerbec, znamenit zdravitelj v Ljub¬ ljani 1. 1718. 5. je umeri Peter Sim. Laplace, sla¬ vit naravoslovec in računoslovec v Parizu 1. 1827. 10. je umeri Blaž Ku- merdaj, slovensk jezikosl. v Ljub¬ ljani 1. 1805. 12. je umeri Komeli a Lapide, zna¬ menit tolmač s. pisma v Belgiji 1. 1637. 22. je umeri Bogoljub bi. Ankersliofen, znamenit zgodo¬ vinar v Celjovcu 1. 1860. 24. je umeri Albert Thonvaldson, slo¬ več podobar na Švedskem 1. 1844. 26. je umeri Ludovik Beethoven, zna¬ menit skladatelj godbe, na Dunaji 1. 1827. 28. je umeri Žiga bar. Herberstein, Krajnec in pisa¬ telj o Rusii, na Dunaji 1. 1566. 30. je umeri Izak Nervton, sloveč naravoslovec v Londnu na An¬ gleškem 1. 1727. Mali traven, April, ima 30 dni. ima 31 dni. Veliki traven, Maj, *# Rožnik, J ušii . ima 30 dni. ima 31 dni. Mali serpan, Juli, Dnevi Godovi in nedeljski evangelii 1 Petek |Osm. Janeza K. Aron duh. 2 Sabota | Obiskanje Marije D. Proces m. 31 Ned. B| 11. N. po Bink. Ignaci Loj. sp. Posebni spomini 2. je umeri Samuel Hahnemann, zna¬ menit zdravitelj, na Nemškem leta 1843. 3. je bil rojen Fri¬ derik Overbeck, sloveč slikar v severni Nemčiji, 1. 1789. 12. je umeri Janez Gerson, znamenit bogosl. na Fran¬ coskem 1. 1429. 14. je bil rojen France Metelko, znamenit slovenski jeziko¬ slovec , 1. 1789. 14. je umeri Klavdi Fleury, znamenit cerkven zgodovi¬ nar, na Franco¬ skem 1. 1723. 19. je umeri Volfg. Lazius, znamenit zgodovinar, na Dunaji 1. 1565. 24. je umeri Tomaž Kempčan, dobro znani pobožni pi¬ satelj v severni Nemčiji 1. 1471. 24. je bil rojen Jakob bi. Schellenburg, velik podpornik šolske mladine, ]. 1652. 30. je umeri Bernard Montfaucon, učen starinoslovec v Parizu 1. 1741. Veliki serpan, Avgust, ima 31 dni. Posebni spomini 2. je bil rojen kard. Nikolaj VViseman, vestminst. nad¬ škof, 1. 1802. 11. je umeri Jernej Kopitar, slavit slovenski jeziko¬ slovec, naDunaji, 1. 1844. 16. je umeri Janez Jahn, znamenit učenik izhodnih jezikov, na Du- naji 1. 1816, 18. je bil rojen av- strijanski cesar Franc Jožef, leta 1830. 19. je umeri Andrej Palladio, slavit stavbar na Bene¬ škem 1. 1580. 23. je bil rojen Jer¬ nej Kopitar, slavit slovanski jeziko¬ slovec, 1. 1780. 25. je umeri Fridr. Vilhelm llerschel, slavit zvezdozna- nec, v Londnu 1. 1822. 28. je umeri Hugo Grotius, znamenit pravoslovec, v Nizkozemljiji 1. 1645. 30. je umeri Juri Dalmatin, slov. pisatelj 1. 1589. Kimovec, September, ima 30 dni. Posebni spomini 2. je umeri Matija Vertovec, zname¬ nit slovenski pi¬ satelj na Vipav¬ skem 1. 1851. 5. je umeri Marka Hansiz, znamenit sgodovinar, na Koroškem 1.1706. 6. je umeri Leonard Euler, slavit ra- čunoslovec, na Pruskem I. 1783. 9. je umeri kard. Angelo Mai, zna¬ menit jezikoslov., v Rimu 1. 1854. 14. je umeri Dante Alghieri, slavit italijanski pesnik 1. 1321. Krog 15. je umeri Vajkard Valvazor, sloveči krajnski zgodov. 1. 1693. 17. je umeri kard. Robert Bel anilin, slavit bogoslovec v Rimu, 1. 1621. 23. je bil rojen Pet. Cornelius, sloveč slikar na Pruskem 1. 1787. 24, je umeri Anton Martin Slomšek, lav. škof, 1. 1862. 26. je bil Juri Vega. Krajnec in zna¬ menit računoslo- vec, mertev naj¬ den v Donavi 1. 1802. Vinotok, Oktober, ima 31 dni 30 Ned. B )24. N. po Bink. Marcel m. 31 Pon. -j- Volfgang šk. Predg. vs. Svetn. Posebni spomini 1. je umeri Peter Corneille, zname¬ nit franc, pesnik, v Parizu 1. J 684. 4. God avstr ij. ces. Franc Jožefa I. 11. je umeri Juri Japel, znamenit slovenski jeziko¬ slovec v Celjovcu 1. 1807. 13. je umeri Anton Lanova, slavit podobar, v Be- nedkah, 1. 1823. 15. je umeri Lado vik Schonlcben, zna¬ menit krajnski zgodov. v Ljub¬ ljani, 1. 1681. 16. je umeri Luka Kranach, zname¬ nit slikar, vjužni Nemčiji, 1. 1553. 17. je umeri Krist. Bogolj. Salzman, znamenit odgojit. mladine na Sak¬ sonskem 1. 1811. 23. je umeri Nikolaj Lyran, znamenit tolmač sv. pisma na Italijanskem, 1. 13 M). 33. je umeri Fridr. Villi. Gesenius, slavit učenik iz¬ hodnih jezikov na Pruskem 1. 1842. 24. je umeri Friderik Savignv, slavit pravosl. v Bero- linu 1. 1862. Listopad, November, ima 30 fini. Posebni spomini 27 Ned. BI i. N. v Adv. Valerijan. Virgili 28 Poned. {Sosten m. Eberard šb. 29 Torek 'Saturnin m. Predg. Andr. ap. 30 Sred. 4 Andrej apošt. Kastul m. 6. je bil posvečen Otokar Marija gr. Attems, sekovski škof, 1. 1853. 6. je umeri Bernard Juesieu, slavit rastlinoslovec na Franeosk.l. 1770. 8. je umeri Galileo Galilei, znamenit naravosl. v Pizi na Italijanskem 1. 1642. 10. je umeri baron Žiga Cojz, velik podpornik slov. slovstva v Ljub¬ ljani 1. 1819. 14. je umeri Bogom. V. Leibniz, slavit modrosl. v Gotingi na sev. Nemčiji 1. 1714. 15. je umeri Janez Kepler, sloveč zvezdoznanec v južni Nemčiji 1. 1630. 20. je bil rojen Fr. Miklošič, slavit slovanski jeziko¬ slovec, na Šta¬ jerskem 1. 1813. 21. je bil posvečen Val. Vieri, kerški škof 1. 1858. 23. je bil rojen bar. Žiga Cojz 1. 1747. 25. je umeri France Hladnik, znamenit rastlinoslovec v Ljubljani 1. 1844. Grnden, I>eceanl>cr, ima 3i dni. 19 Zvezilozuanski koledarček. Stvari in prikazni na nebesa. Na nebesa se vidi solnce in luna, se kažejo planeti in kometi, se gledajo zvezde. Solnce je velika, svetla krogla, l,409.725krat večja od zemlje; njegov premernik znaša 192,600 milj, in njegova pot kaže v nezmerne nebesne daljave. Okoli solnca se sučejo in premikajo planeti z našo zemljo vred, krog tistega tekajo tudi kometi; uni imajo bolj okrogle, ti bolj podoigaste poti, in vsi do¬ bivajo svetlobo od solnca. Tek zemlje, kol druzih planetov, je včasih nekoliko hitreji, včasih kasneji; zatorej se dobra stenska ura ne snida vedno s soinčno uro, in pravo poldne po solncu je zdaj spred, zdaj zad memo srednjega poldna po teku navadnih ur. Tudi je os, okoli ktere se zemlja suče,, ravno kot pri druzih planetih, nekaj nagnjena proti poti, po kteri se premika; to je vzrok, da letni časi niso enako gorki, in da beli dan ni vedno enako dolg. Velkili planetov je S, ki tako sledijo od solnca dalje: Merkur, se prosto malokdaj vidi; njegov premernik je 671 milj, daljava od solgca 8 mil. milj, in obhod 87 dni 23 ur. Venera, znana kot danica in večernica, je naj lepše svetla; njeni premernik je 1694 milj, daljava od solnca 15 mil. milj, in obhod 222 dni 16 ur. Zemlja, je človeški začasni dom; njeni premernik je 1718milj, daljava od solnca 2« do 21 mil. milj, in pravi obhod 365 dni 6 ur 9 m. Mart, sveti z rudečo lučjo; njegov premernik je 892 milj, da¬ ljava od solnca 31 mil. milj, in obhod 1 leto 321 dni. Jupiter, sveti z belo lučjo; njegov premernik je 20018 milj, daljava od solnca 107 mil. milj, in obhod 11 let 314 dni. Saturn, bolj bledo sije, in ima svetel kolobar ob sredi; njegov premernik je 16200 milj, daljava od solnca 197 mil. milj, in obhod 29 let 166 dni. Vran, se prosto komaj vidi; njegov premernik je 7466 milj, daljava od solnca 396 mil. milj, in obhod 84 let 5 dni. Neptun, se prosto ne vidi; njegov premernik je 7830 milj, daljava od solnca 621 mil. milj, in obhod 164 let 225 dni. rialih planetov, kolikor je do slej znanih, je78; njih poti so med Mariom in Jupitrom, in s prostim očesam se ne vidijo. Njih daljava od solnca znaša 45 do 65 mil. milj, in obhod 3 leta 96 dni do 5 let 221 dni. Naj bolj znane so med njimi Cere ra, Pal a da, Jun ona in Vesla, ki so bile naj poprej znajdene; zadnja je bila ugledana Diana. Stranski planeti ali lune so tovarši večjim planetom; sučejo se okoli njih, in z njimi vred tekajo krog solnca. Vseh tacih planetov je 23; naša zemlja ima lluno, Jupiter 4, Saturn 8, Vran 8, in Neptun 2 luni. 20 Liiiiia nase zemlje je krogla, SOkrat manjša od tiste; njeni premernik je 46S milj, daljava od zemlje 51803 milje, in pravi obhod 27 dni 7 ur 8 m. Luna kaže spremene v svoji svetlobi; o mlaji je njena svetla stran skrita, o krajcu se tista vidi deloma, o šipu pa celoma. Ko luna na svoji poti stopi med solnce in zemljo, soluce m rak n e; ko zemlja v svojem teku stopi med solnce in luno, luna mr akne. Pomrak se godi celoma ali deloma; meri se na pavce, 12 na celino. Vseh Kometov, ki so se do slej vidili, je čez 700; ka¬ žejo se v megleni luči, dostikrat s svetlim repom. Bolj znani kometi so: Enketov, Brorsenov, Bielov, zdaj v dvoje razdeljen, in Fejev, kterih obhod je 3 leta 115 dni do 7 let 158 dni; dalje Olbersov in Halejev, prostim očem viden, kterih tek je po 74 in 76 let; v zadnje Don atov komet, ki se je lepo vidil 1. 1858, in hodi 2500 let v okolici. Zvezde se svetijo z lastno lučjo bolj ali manj blišeče; njih število je nesmerjeno, daljava prečudna, vsakodanje premi¬ kanje pa le videzno. Bolj znane so: Polarni c a, vedno v Se¬ verji stoječa; Siri, med vsemi naj bolj svetel; Kimšice, 3 svetle zvezde po versti; Gostosevci, kupec malih zvezd. Trume zvezd, ki se sostavljajo po raznih podobah, se kličejo zvezdiša; vseh zvezdiš se zdaj šteje 108. Bolj znane so: veliki in mali Voz ali Medved proti severju; veliki in mali Pes proti jugu; in dvanajstere nebeške znamnja, ki so v velikem zverinskem krogu po versti. Rimska cesta so le neštevilne množice zvezd skupaj. V okrogu dvanajsterih nebeških znamenj se vidi solnce premikati s planeti vred. V znamnji kozla stoji solnce po zimi naj nižje proti jugu, v znamnji raka o poletji naj višje proti severju; pri sredi, v ravniku, ostaja o pomladi v znamnji ovna, in o jeseni v znamnji tehtnice. Znamnja solnca in planetov. Solnce mraknc ‘žkrat: 5. maja in 30. oktobra, obakrat pri nas nevidoma. Luna ne mrakne nobenkrat. 31 I a m tu a p L Solnčnl stan. Solnee je v dan pred 1. jan. zemlji naj bližje ob 10 n. 55 m. zjutraj. Solnce stopi 30. jan. v znamnje vodnarja ob 6 u. 38 m. zvečer. Lunini stan. 31. v zn. raka, 38. v zn. tehtnice. Luna je 10. jan. zjutraj zemlji naj bližje, 34. zvečer naj dalje. C! zadnji krajec je 3. jan. ob S u. 36 m. zjutraj. © mlaj je 9. jan. ob 8 u. 43 m. zjutraj. 3 pervi krajec je 16. jan. ob 13 u. 3 m. opolnoči. © šip je 33. jan. ob II u. 0 m. zvečer. Planetni stan. Merkur je 1. jan. v zn. vodnarja, stopi 30. v zn. ^kozla; izhaja, 1. ob 8 u. 59 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 43 m. zvečer; je 17, zjutraj solncu naj bližje, 35. zjutraj pri solncu zdolaj. Venera je 1. jan. v zn. škorpijona, stopi 7. v zn. strelca; izhaja 1. ob 4 u. 0 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 50 m. zvečer. Mart je 1. jan. v zn. strelca, stopi 37. v zn. kozla; izhaja 1. ob 5 u. 35 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 33 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; izhaja 1. jan. ob 3 u. 43 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 28 m. zvečer. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. jan. ob 13 u. 43 m. zjutraj, zahaja ob 13 u. 17 in. opoldne; je 8. zvečer solncu na četert. Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. jan. ob 6 u. 43 m. zjutraj, izhaja ob 3 u. 55 m. zvečer. Neptun je na meji znamenj rib in ovna celo leto. Dozdevno vreme. O zadnjem krajcu sneg iz burje, dež iz zahodnika; o mlaji ravno tako; o pervem krajcu dež in sneg; o šipu merzlo z vetrom. 1 #* 33 Februar !• Solnčni stan. Solnce stopi 19. feb. v zn. rib ob 8 u. 57 m . zjutraj. Lunini stan. 1. izhaja ob 1 u. 15 m. zjutr. 8 - n _ » 1 n 1 ® n n 15, zahaja,, 1 „ 42 ,, ,, 22- n » ® » 24 n n Luna stopi 4. febr. v zn. kozla, 24. v zn. tehtnice. zahaja ob 10 u. 57 m. zjutraj. Luna je 7. febr. zvečer zemlji naj © zadnji krajec je 1. febr. ob 1 u. 14 m. zjutraj. © mlaj je 7. febr. ob 7 u. 7 m. zvečer. bližje, 20. zvečer naj dalje. 3 pervi krajec je 14. febr. ob 2 u. 21 m. zvečer. ® šip je 22. febr. ob 5 u. 58 m. zvečer. Planetni stan. Merkur je 1. febr. v zn. kozla, stopi 13. v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 6 u. 18 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 52 m. zvečer. Venera je 1. febr. v zn. kozla, stopi 23. v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 5 u. 0 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 52 m. zvečer. Mart je v zn. kozla; izhaja 1. febr. ob 5 u. 12 m. zjutraj, za¬ haja ob 1 u. 38 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; izhaja 1. febr. ob 2 u. 3 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. 33 m. zvečer; je 15. zvečer solncu na četert, 29. zvečer tik lune. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. febr. ob 10 u. 13 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 39 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. febr. ob 12 u. 38 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 34 m. zvečer. Dozdevno vreme. O zadnjem krajcu lepo; o mlaji dež in sneg iz juga, lepo iz Severja; o pervem krajcu lepo, voljno; o šipu lepo. — 33 ti 1. izhaja ob 6 u. 40 m. zjutr. 8 . „ „6 „ 88 15. „ „ 6 „ 15 ® ^ 1. je dan dolg 11 u. » » n H » » n n H » ^2. « » n ^ » Noe in dan sta 19, Solnce stopi 30. marca v zn. » » » 4 86 48 18 Solnčnl stan. zahaja ob 5 u. 44 m. zvečer. 5 n M 6 „ 3 , 6 „ 13 , n » !> pravo poldne ob 13 u. 18 m. » n » ^3 „ 11 „ n n » 12 „ 9 „ n n n^3„ 7 „ marca enako dolga, 18 ur. ovna ob 9 u. 59 m. zjutraj. Pomlad se začne. Lunini stan. zjutr. ob 1. izhaja ob 1 u. 13 m. n » ® n 13 „ ,, 15. zahaja „ 3 „ 14 „ „ izhaja 33. „ „ 6 „ 46 „ Luna stopi 3. marca v zn. kozla; 9. v zn. ovna, 15. v zn. raka, 33. v zn. tehtnice, 30. v zn. kozla. Luna je 7. marca zjutraj zemlji naj bližje, 19. zjutraj naj dalje. 10 u. 33 m. 6 „ 35 „ 10 „ 54 „ 6 „ 34 „ zjutraj. zvečer. zjutraj. zvečer. zadnji krajec je 1. marca ob 3 u. 9 m. zvečer, mlaj je 8. marca ob 4 u. 56 m. zvečer. © zadnji krajec je 30. marca ob 11 u. 17 m. zvečer, Q pervi krajec je 15. marca ob 7 u. 4 m. zjutraj. © šip je 33. marca ob 11 u. 31 m. zvečer. Planetni stan. Merkur je 1. marca v zn. vodnarja, stopi 9. v zn. kozla; izhaja 1. ob 5 u. 55 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 35 m. zvečer; je 1. zjutraj solncu naj dalje. Venera je 1. marca v zn. vodnarja, stopi 19. v zn. rib; izhaja 1. ob 5 u. 19 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 39 m. zvečer. Mart je 1. marca v zn. kozla, stopi 5. v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 4 u. 48 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 36 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; izhaja 1. marca ob 13 u. 34 m. o polnoči, zahaja ob 9 u. 5 m. zjutraj; je 37. zvečer tik lune. Saturn je v zn. tehtnice; zahaja 1. marca ob 8 u. 33 m. zjutraj, izhaja ob 8 u. 44 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. marca ob 3 u. 47 m. zvečer, izhaja ob 10 u. 47 m. zvečer ;..je 11. zjutraj solncu na četert. Dozdevno vreme. O zadnjem krajcu lepo, voljno; o mlaji lepo; o pervem krajcu vihar: o šipu in zadnjem krajcu merzlo z vetrom. 34 k (5) P I 11. Solne ni stan. 1. izhaja ob 5 u. 43 m. zjutr. 8. „ „ 5 „ 30 „ „ 15. „ „ 5 „ 16 „ „ 22 . » j) 3 n 4 „ „ 1. je dan dolg 13 u. 44 m. n n n „ 4 „ 15. „ „ „ 13 „ 38 „ 33. „ „ „ 13 „ 50 „ Solnce stopi 19. aprila v zn. jui zahaja 'ob 6 u. 36 m. zvečer. >7 77 ® 77 34 „ 77 77 77 ® 7? 44 „ „ 77 77 ® 77 r ’4 77 77 pravo poldne ob 13 u. 4 m. 77 7? 77 1 2 77 ™ 77 77 77 77 43 „ 0 „ 77 77 77 41 „ 59 „ . ob 9 u. 0 m. zvečer. Lunini stan. 36. v zn. kozla. Luna je 4. apr. zjutraj zemlji naj bližje, 16. zjutraj naj dalje. © mlaj je 6. apr. ob 3 u. 46 m. j © šip je 23. apr. ob 2 u. 16 m. zvečer. j zjutraj. 3 pervi krajec je 14. apr. ob 1 j Q zadnji krajec jo 29. apr. ob u. 6 m. zjutraj. J 5 u. 31 m. zjutraj. Planetni stan. Merkur je 1. apr. v zn. ovna, stopi 12. v zn. junca; izhaja 1. ob 5 u. 41 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 27 m. zvečer; je 3. zvečer pri solncu spodaj, 14. zjutraj solncu naj bližje. Venera je 1. apr. v zn. rib, stopi 14. v zn. ovna; izhaja 1. ob 4 u. 47 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 57 m. zvečer; je 5. zjutraj solncu naj dalje. Mart je 1. apr. v zn. vodnarja, stopi 14. v zn. rib; izhaja 1. ob 3 u. 5 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 34 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; zahaja 1. apr. ob 7 u. 41 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 21 m. zvečer; je 23. zvečer tik lune. Saturn je v zn. tehtnice; zahaja 1. apr. ob 5 u. 14 m. zjutraj, izhaja ob 7 u. 30 m. zvečer; je 4. zjutraj solncu nasproti. Uran je v zn. dvojčkov, zahaja 1. apr. ob 13 u. 47 m. zjutraj, izhaja ob 8 u. 47 m. zvečer. Dozdevno vreme. O mlaji premenljivo; o pervem krajcu lepo; o šipu merzlo z dežjem; o zadnjem krajcu dež. 25 m 1. izhaja ob 4 n n 4 15. „ „ 4 „ 31 22 . „ „ * „ 24 1. je dan dolg 14 u 8- n n n ^ » 15. ,, ,, n 14 r> 23. n !1 15 -■ Solnčni stan. 50 m. zjutr. 40 „ zahaja ob n n 6 m. zvečer. 14 n „ 21 n 30 „ » 16 m. pravo poldne ob 11 u. 58 in. 34 n n n » 11 n 37 n 50 „ „ „ « It „ 56 j, 6 n n n n H rt 37 „ Solnce stopi 20. maja v zn. dvojčkov ob 9 u. 18 m. zvečer. Solnce mrakne 5. in 6. maja celoma, med 10 u. 28 m. zvečer in 4 n. 1 m. zjutraj, vidoma samo v južni Aziji, Avstraliji in severni Ameriki. Lunini stan. 23. v zn. kozla, 30. v zn. ovna. Luna je 1. maja zjutraj zemlji naj bližje, 13. zvečer naj dalje, 26. zvečer naj bližje. ob 1 u. mlaj je 6. maja 7 m. zjutraj, pervi krajec je 13. maja 7 u. 18 m. zvečer. © šip je 21. maja ob 2 u. 21 m. zvečer. ob (Q zadnji krajec je 28. maja ob 10 u. 18 m. zjutraj. Planetni stan. Merkur je 1. maja zn. junca, stopi 2. v zn. dvojčkov, 24. zopet v zn. junca; izhaja 1. ob 3 u. 24 m. zjutraj , zahaja ob 9 o. 20 m. zvečer; je 23. zjutraj pri solncu zdolaj, 28. zjutraj solncu naj dalje. Venera je 1. maja v zn. ovna, stopi 10. v zn. junca; izhaja 1. ob 4 u. 9 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 15 m. zvečer. Mart je v zn. vodnarja; izhaja 1. maja ob 2 u. 50 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 42 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; zahaja 1. maja ob 5 u. 42 m. zjutraj, izhaja ob 8 u. 6 m. zvečer; je 13. zjutraj solncu nasproti, 20. zvečer tik lune. Saturn je v zn. tehtnice; zahaja 1. maja ob 3 u. 45 m. zjutraj, izhaja ob 4 u. 55 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. maja ob 6 u. 56 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 58 m. zvečer." Dozdevno vreme. O mlaji lepo, o pervem krajcu lepo iz Severja, dež iz juga; o šipu premenljivo; o zadnjem krajcu veliko dežja. 36 4) a n L Solnčni stan. Poletje se začne. Lunini stan. Luna stopi 5. jun. v zn. raka, 13. v zn. tehtnice, 20. v zn. kozla, 26. v zn. ovna. Luna je 10. jun. zvečer zemlji naj dalje, 22. zvečer naj bližje. © mlaj je 4. jun. ob 12 u. 37 m. opoldne. 3 pervi krajec je 12. jun. ob 12 u. 45 m. opoldne. © šip jelO.jun. ob 11 u. 51 m. opolnoči. (Q zadnji krajec je 26. jun. ob 3 u. 12 m. zvečer. Planetni stan. Merkur je 1. jun. v zn. junca, stopi 14. v'zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 3 u. 52 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 30 m. zvečer; je 1. zvečer pri Veneri. Venera je 1. jun. v zn. junca, stopi 4. v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 3 u. 30 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 46 m. zvečer, je 3. opoldne tik lune, 23. zjutraj pri Uranu. Mart je v zn. ovna; izhaja 1. jun. ob 1 u. 33 m. zjutraj, zahaja ob 1 u. 43 m. zvečer; je 21. zvečer solncu naj bližje. Jupiter je v zn. škorpijona; zahaja 1. jun. ob 3 u. 28 m. zjutraj, izhaja ob 5 u. 44 m. zvečer; je 17. zjutraj tik lune. Saturn je v zn. tehtnice; zahaja 1. jun. ob 2 u. 9 m. zjutraj, izhaja ob 2 u. 15 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 4 u. 57 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 59 m. zvečer; je 16. zjutraj pri solncu. Dozdevno vreme. O mlaji veliko dežja; o pervern krajcu ravno tako; o šipu lepo ; o zadnjem krajcu premenljivo. Solnčni stan. Solnee je 2. jul. zemlji naj dalje ob 9 u. 14 m. zvečer. 1. izhaja ob 4 u. 15 m. zjutr. 8 . 15. 22 . 20 26 34 n n * » 1. je dan dolg 15 u. 36 m. 8. „ „ u 13 „ 28 „ 15. „ „ „ 15 „ 18 „ 22. ,, ,, .. 15 4 ,, zahaja ob 7 u. 51 m. zvečer. » » 1 n n n n rt 1 rt n n n » 1 » 38 „ ,, pravo poldne ob 12 u. 3 m. n rt rt 1 ^ n ^ n 12 5 n rt rt l “ rt ** n tt e 77 12 n 3 „ Solnee stopi 22. jul. v zn. leva ob 4 u. 20 m. zvečer. Solnee izhaja 24. jul. s Sirijem v zn. Vel. pesa vred, začnejo se p a s j i dnevi. Lunini stan. 1. izhaja ob 3 u. 6 m. zjutr. v n ® rt 0 >? n 15. zahaja „ 1 „ 27 „ „ 22. „ „ 9 ,, 36 „ zahaja ob 6 u. 28 m. zvečer. izhaja „ 4 9 52 15 36 Luna stopi 3. jul. v zn. raka, 10. v zn. tehtnice, 17. v zn. kozla, 23. v zn. ovna, 30. v zn. raka. Luna je 8. jul. zjutraj zemlji naj dalje, 20. zvečer naj bližje. ob 1 u. ® mlaj je 4. jul. 21 m. zjutraj. O pervi krajec je 12. jul. 4 u. 48 m. zjutraj. Planetni stan. ob © šip je 19. jul. ob 7 u. 33 m. zjutraj. © zadnji krajec je 25. jul. ob 9 u. 43. m. zvečer. Merkur je 1. jul. v zn. dvojčkov, stopi 10 v zn. raka, 18. v zn. leva; izhaja 1. ob 3 u. O m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 46 m. zvečer; je 3. zvečer tik Urana, 11. zjutraj solncu naj bližje, 17. zjutraj tik Venere. Venera je 1. jul. v zn. raka, stopi 20. v zn. leva; izhaja 1. ob 3 u. 45 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 49 m. zvečer; je 18. opoldne pri solncu zgoraj, 26. zvečer solncu naj bližje. Mart je 1. jul. v zn. ovna, stopi 11. v zn. junca; izhaja 1. ob 12 u. 18 m. opolnoči, zahaja ob 1 u. 51 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; zahaja 1. jul. ob 1 u. 39 m. zjutraj, izhaja ob 3 u. 49 m. zvečer. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. jul. ob 12 u. 14 m. opoldne, zahaja ob 12 u. 8 m. opolnoči; je 3. zjutraj solncu na četert. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. jul. ob 3 u. 6 m. zjutraj, za¬ haja ob 7 u. 8 m. zvečer. Dozdevno vreme. O mlaji lepo; o pervem krajcu deževno; o šipu dež in veter; o zadnjem krajcu lepo iz Severja, dež iz juga. 28 As V g U! S te Solnčni Solnce stopi 23. avg. v zn. device Lunini 1. izhaja oh 2 u. 53 m. zjutr. 8. „ „ 10 „ 50 „ „ 15. zahaja „ 5 „ 43 „ „ 22. „ „ 12 „ 9 „ opold. Luna stopi 6. avg. v zn. tehtnice, na, 26. v zn. raka. Luna je 4. avg. zvečer zemlji naj @ mlaj je 2. avg. ob 3 u. 31 m. zvečer. 3 pervi krajec je 10. avg. ob 6 u. 54 m. zvečer. stan. zahaja ob 7 u. 27 m. zvečer. 7 17 rt rt • » 1 1 rt rt 7 7 n rt ‘ n ‘v n n n 0 „ 54 „ „ pravo poldne ob 12 u. 6 m. n n M 12 „ 6 „ » » » 12 „ 4 „ n n u 12 „ 2 „ ob 11 u. 9 m. zvečer. stan. zahaja ob 7 u. 31 m. zvečer. r n 0 » 06 „ „ izhaja „ 3 „ 13 „ „ <) 41 » n a n ** « » 13. v zn. kozla, 19. v zn. ov- dalje, 17. zvečer naj bližje. ® šip je 17. avg. ob 2 u. 34 m. zvečer. O zadnji krajec je 24. avg. ob 7 u. 1 m. zjutraj. Planetni stan. Merkur je 1. avg. v zn. leva, stopi 3. v zn. device, 27. v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 5 u. 59 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 25 m. zvečer; je 23. opoldne solncu naj dalje. Venera je 1. avg. v zn. leva, stopi 13. v zn. device; izhaja 1. ob 4 u. 58 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 56 m. zvečer. Mart je 1. avg. v zn. junca, stopi 29. v zn. dvojčkov; zahaja ob 1 u. 31 m. zvečer, izhaja ob 11 u. 5 m. zvečer; je 18. zvečer solncu na četert, 24. zjutraj tik lune. Jupiter je v zn. škorpijona; izhaja 1. avg. ob 1 u. 31 m. zvečer, zahaja ob 11 u. 21 m. zvečer; je 10. zvečer tik lune, 11. zjutraj solncu na četert. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. avg. ob 10 u. 18 m. zjutraj, zahaja ob 10 u. 4 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. avg. ob 1 u. 11 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 15 m. zvečer. Dozdevno vreme. O mlaji premenljivo; o pervem krajcu lepo iz severja, dež iz juga; o šipu premenljivo; o zadnjem krajcu dež in veter. 29 1. izhaja ob ®- n » 15. „ „ 22 . „ ,, September Solnčni stan. zahaja ob 6 f 11 11 '• 23 m. zjutr. ^ n n *i ,, ,, « 1. 37 ra. zvečer. 21 » 11 57 „ 1. je dan dolg 13 n. 11 m. 8. „ „ „ 12 „ 52 „ 15. „ „ „ 12 „ 30 „ 22. .. j, ii 12 „ 8 „ Noč in dan sta 23. sept. enako dolga, 12 ur. Solnee stopi 22. sept. v zn. tehtnice ob 8 u. b' m. zvečer. .Jesen se začne . pravo poldne ob 12 u. 0 » n n 11 n 58 » » »II« 56 ii 1. «H» 53 £>unini stan. 7inli' ! 7altnia 22. v zn. raka. 30. v zn. tehtnice. Luna je 15. sept. zjutraj zemlji naj bližje, 28, zjutraj naj dalje. © mlaj je 1. sept. ob 7 u. 5 ra. zjutraj. pervi krajec je 9. sept. ob 6 u. 44 m. zjutraj. @ mlaj je 30. sept, Planetni stan. šip je 15. sept. ob 10 u. 6 m. zvečer. (p zadnji krajec je 22. sept. ob 7 u. 51 m. zvečer, ob 11 u. 40 m. zvečer. Merkur je 1 sept. v zn. tehtnice, stopi 24. v zn. device; iz¬ haja 1. ob 7 u. 51 ni. zjutraj, zahaja ob 7 u. 23 m. zvečer; je 3. zvečer tik lune, 14. zjutraj pri Veneri. 24. zjutraj pri solncu zdolaj. Venera je 1. sept. v zn. device, stopi 7. v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 6 u. 24 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 18 m, zvečer; je 23. zvečer pri Saturnu. Mart je v zn. dvojčkov; zahaja 1. sept. ob 1 u. 7 m. zvečer, iz¬ haja ob 9 u. 47 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; izhaja 1. sept. ob 11 u. 45 m. zjutraj, zahaja ob 9 u. 25 m. zvečer; je 7. zjutraj tik lune. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. sept. ob 8 u. 34 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 12 m. zvečer. Uran jc v zn. dvojčkov; zahaja 1. sept. ob 5 u. 20 m. zjutraj, izhaja ob 11 u. 12 m. zvečer,. Dozdevno vreme. O mlaji dež in veter; o pervem krajcu ravno tako; o šipu lepo; o zadnjem krajcu lepo iz severja, dež iz juga; o mlaji lepo. 30 @> fe t Q> fe © F 1 . Solnčni stan. Solnce stopi 23. okt. v zn. škorpijona ob 4 u. 38 m. zjutraj. Solnce mrakne 30 okt. deloma (T’6 pave.) med 1 u. 29 m. in 7 u. 28 m. zvečer, vidoma samo v srednji in južni Ameriki in v južni Afriki. Lunini stan. 27. v zn. tehtnice. Luna je 13. okt. zjutraj zemlji zahaja ob 5 u. 45 m. zvečer. n . n 10 „ 52 „ „ izhaja ,, o „ 31 ,, ,, » « li n 26 „ „ 13. v zn. ovna, 20. v zn. raka aj bližje, 25. zvečer naj dalje. 3 pervi krajec je 8. okt. ob 4 u. 30 m. zvečer. © šip je 15. okt. ob 7 u. 9 m. zjutraj. © zadnji krajec je 22. okt. ob 12 u. 25 m. opoldne. © mlaj je 30. okt. ob 4 u. 25 m. zvečer. Planetni stan. Merkur je 1. okt. v zn. device, stopi 10. v zn. tehtnice, 31. v zn. škorpijona; izhaja 1. ob 4 u. 51 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 19 m. zvečer; je 6. opolnoči solucu naj bližje, 25. zvečer tik Saturna. Venera je 1. okt. v zn. tehtnice, stopi 4. v zn. škorpijona, 28. v zn. strelca; izhaja 1. ob 7 u. 47 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 31 m. zvečer; je 2. zvečer tik lune, 27. pri Jupitru. Mart je v zn. dvojčkov; zahaja 1. okt. ob 12 u. 21 m. opoldne, izhaja ob 8 u. 39 m. zvečer. Jupiter je v zn. škorpijona; izhaja 1. okt. ob 10 u. 14 m. zju¬ traj, zahaja ob 7 u. 40 m. zvečer; je 4. zvečer tik lune. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. okt. ob C u. 44 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 20 m. zvečer; je 14. zjutraj pri solncu. Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. okt. ob 1 u. 22 m.zvečer, iz¬ haja ob 9 u. 18 m. zvečer; je 20. zjutraj pri solncu. Dozdevno vreme. 0 pervem krajcu lepo; o šipu dež in veter; o zadnjem krajcu veliko dežja; o mlaji dež. — 31 — November«, Solnčni stan. 1. 8 . 15. 32. 1 . 8 . 15. 33. izhaja ob 6 u. 43 m. zjutr. n n 6 » 53 » » n n ^ » 3 » » „ „ 7 „ 13 „ „ je dan dolg 10 u. 3 m. zahaja ob 4 u. 45 m. zvečer, r „ 1 n 35 ., ., n n ^ n 27 „ „ 4 21 n n * o ** n n pravo poldne ob 11 u. 44 m. n ii n H ii ii » n i i « 1 ’* ii n «. «« 11 „ 47 „ n 42 J ii n 9 „ 24 „ 3 » ^ 11 Solnce stopi 22. nov. v zn. strelca ob 12 u. 35 m. zjutraj. Lunini stan. 1. izhaja ob 9 u. 34 m. zjutr. 8. zahaja „ 1 „ 33 „ „ 15. .. .. 9 ,. 32 „ 32. izhaja „ 13 „ 11 „ „ Luna stopi 3. nov. v zn. kozla , 33. v zn. tehtnice. Luna je 10. nov. zjutraj zemlji naj 3 pervi krajec je 7. nov. ob 12 u. 50 m. zjutraj. © šip je 13. nov. ob 6 u. 30 m. zvečer. zahaja ob 6 u. 0 m. zvečer, izhaja „ 1 „ 39 „ „ 11 n ® n | ® n n zahaja „ 12 „ 57 „ ,, v zn. ovna, 16. v zn. raka, bližje, 22. zvečer naj dalje. © zadnji krajec je 21. nov. ob 8 u. 14 m. zjutraj. © mlaj je 29. nov. ob 8 u. 15 m. zjutraj. 10 . Planetni stan. Merkur je 1. nov. v zn. škorpijona, stopi 19. v zn. strelca; iz¬ haja 1. ob 6 u. 7 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 43 m. zvečer; je 10. zjutraj pri solncu zgoraj , 19. opolnoči solncu naj dalje, 22. zjutraj pri Jupitru. Venera je 1. nov. v zn. strelca, stopi 20. v zn. kozla; izhaja 1. ob 9 u. 14 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 2 m. zvečer; je 16. zjutraj solncu naj dalje. Mart je v zn. dvojčkov; zahaja 1. nov. ob 10 u. 37 m. zjutraj; izhaja ob 4 u. 37 m. zvečer. Jupiter je v zn. strelca; izhaja 1. nov. ob 8 u. 45 m. zjutraj ; zahaja ob 5 u. 55 m. zvečer. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. nov. ob 5 u. 11 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 27 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1 nov. ob 11 u. 18 m. zjutraj, izhaja ob 7 u. 14 m. zvečer. Dozdevno vreme. O pervem krajcu lepo; o šipu sneg in dež iz juga; o zad¬ njem krajcu dež iz zahodnika, sneg iz juga; o mlaji ravno tako. 33 © © © © Hil 'fe '© P. Solnčni stan. Dan je 22 dec. naj krajši, 8 u. 34 m. Solnce stopi 21. dec. v zn. kozla ob 1 u. 53 m. zvečer. Žitna se začne. Lunini stan. v zn. tehtnice, 28. v zn. kozla. Luna je 6. dec. zvečer zemlji naj bližje, 20. zjutraj naj dalje. 3 pervi krajec je (J. dec. ob 8 n. 31 m. zjutraj. © šip je 13. dec. ob 8 u. 9 m. zjutraj. © zadnji krajec je 21. dec. ob 6 u. 0 m. zjutraj. @ mlaj je 26. dec. ob 10 u. 19 m. zvečer. Planetni stan. Merkur je 1. dec. v zn. strelca, stopi 7. v zn. kozla; izhaja 1. ob 8 u. 38 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 48 m. zvečer. Venera je 1. dec. v zn. kozla, stopi 12. v zn. vodnarja, izhaja 1. ob 10 u. 14 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 30 m. zvečer. Mart je 1. dec. v zn. dvojčkov, stopi 24. v zn. junca; zahaja ob 7 n. 42 m. zjutraj, izhaja ob 3 u. 38 m. zvečer; je 1. zjutraj solncu nasproti. Jupiter je v zn. strelca, izhaja 1. dec. ob 7 n. 21 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 19 m. zvečer. Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. dec. ob 3 u. 10 m. zjutraj, zahaja ob 2 u. 36 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. dec. ob 5 u. 12 m. zjutraj, izhaja ob 9 u. 16 m. zvečer; je 19. zjutraj solncu nasproti. Dozdevno vreme. 0 pervem krajcu premenljivo; o šipu ravno tako; o zadnjem krajcu sneg z medenjem; o mlaji lepo. 33 Zgodovinski in zemljopisni koledarček. I. 4000 pr. Kr. „ 1656 po stv. „ 2083 Stetev posvetnih iu cerkvenih zgodeb. V letu 18G4 se šteje: Leto 5864,. kar je Bog svet stvaril . „ 4208, kar je bil vesoljni potop . „ 3781, kar je bil Abraham poklican • „ 2864, kar je Salomon sozidal Jeruzalemski tempelj ...... „ 2617, kar je bilo sozidano Rimsko mesto . „ 2470, kar so šli Judje v babilonsko sužnjost „ 2400, kar je Cir povzdignil perzijansko kra¬ ljestvo . .... „ 2195, kar je Aleksander povzdignil mace- donsko kraljestvo .... „ 2045, kar je Akvileja postala rimsko seliše „ 1909, kar je Juli Cezar poravnal Koledar . „ 1894, kar je Avgust postal rimski cesar . „ 1881, kar je vsa slovenska zemlja prišla v rimsko oblast .... „ 1864, kar je bil rojen Jezus Kristus „ 1831, kar je Kristus umeri » 1801, kar je sv. Marka keršansko vero oznanoval v Akvileji „ (793, kar je bil Jeruzalem razdjan po ce¬ sarji Titu ...... „ 1551, kar je keršanska cerkev mir dobila po cesarji Konstantinu „ 1469, kar je bilo rimsko cesarstvo razde¬ ljeno v dvoje ..... „ 1412, kar je grozovitni Atila razdjal Akvilejo „ 1388, kar je razpadlo zahod, rimsko cesarstvo „ 1272, kar so novi rodovi prišli v slovensko zemljo ...... „ 1076, kar je slovenska zemlja prišla v ob¬ last Frankov ..... „ 1065 , kar sta sv. Pavlin, Akvilejski patriarh, in Arn, Solnograški nadškof, Slovence, vere učila ...... 798 3000 „ 753 pr. Kr, 606 „ 636 „ 331 „ 181 „ 45 „ 30 „ 13 „ 1 po Kr. 33 „ 63 „ 71 n 313 „ 395 „ 452 „ 476 „ 592 „ 788 - 34 Leto » » n » » n » » » n n n » n z z z z z z z z n z z z z z 1064, kar je Karol veliki postal rimski cesar 1001, kar sta ss. Ciril in Metodi prišla, Slovence vere učit 902, kar je rimska cesarska krona prišla na Nemce. 810, kar se je greška ali izhodna cerkev odcepila od rimske • 768, kar so se začele križanske vojske 624, kar je bil znajden papir iz cunj 582, kar so habsburški knezi prejeli Av¬ strijo s Slovenskim vred . 522, kar se smodnik rabi v Evropi 499, kar je na Dunaji vseučiliše vstavljeno 424, kar je bilo tiskanje bukev znajdeno 417, kar je bil pervi koledar natisnjen . 410, kar so si Turki prisvojili Carjigrad 372, kar je Krištof Kolumb znašel Ameriko 347, kar je Martin Luter začel vero pre- narejati . . 305, kar je bil tabak prinesen v Evropo 301, kar je bil končan Tridentinski zbor 282, kar je papež Gregor XIII. koledar popravil ...... 280, kar je bil korun prinesen v Evropo 249, kar je bila kava prinesena v Evropo 165, kar je bila perva mašina na sopar narejena ...... 124, kar vlada habsbursko-lotarinska hiša v Avstrii ..... 1. 800 po Kr. z 863 „ n 962 z „ 1096 „ 1240 z z z n z z n 1282 1342 1365 1440 1447 1454 1492 z z z z z z z z 1517 z z 1559 „ 1563 ,, „ 1582 „ 1584 n z z z 1699 „ z 1740 „ 82, kar je cesar Jožef 11. kmetijski stan zlajšal ....... 1782 „ 75, kar se je začela francoska prekucija „ 1789 „ 60, kar je Franc I. avstrijanske dežele povzdignil v cesarstvo . . „ 1804 „ 55 do 50, kar je bil del slovenske zemlje v francoski oblasti . . 1. 1809 do 1813 „ 49, kar je bil konec francoske vojske . „ 1815 „ 21, kar je bil narejen pervi električni tele¬ graf . „ 1833 „ 18, kar je prišel papež Pij IX. na stol sv. Petra ..... „ 1846 „ 16, kar je Franc Jožef I. prevzel avstri- jansko cesarstvo . ... „ 1848 „ 35 Pregled vse zemlje. Poveršje vso zemlje meri 9,280.000, suhi svet samo 2,434.000 zemljopisnih □ milj; vseh ljudi na zemlji je do 1288 milijonov. Pet delov sveta. Evropa, z Uralskim in Kavkaskim, 183.500 Drn. 275 mil. ljudi. Azija, z indiskimi otoki, 793 900 „ 720 „ „ Afrika, 7 . otoki vred, 543.500 „ 200 „ „ Amerika, severna in južna, 751.100 „ 89 „ „ Avstralija, z oceanskimi otoki, 162.600 „ 4 „ „ Evropejske deržave. Avstrija, z 11.733 □ m. 36,965.000 lj., in 20 kronovi- nami; cesar Franc Jožefi., glavno mesto Dunaj s 489.095 ljudi. Prusija, s 5.103 □ m. 16,940.000 lj. in 8 krajinami; kralj Vilhelm I., gl. mesto Berlin 468,958 lj. Nemške deržave, skupaj z 11.486 □ m. 43,280.000 lj., in 35 zveznimi deržavami; središno mesto Frankobrod z 62.511 lj.; brez avstrijanskega in pruskega s 5502 □ m. 17,416.000 lj. a) Bavarsko , z 1387 □ m. 4,560.000 lj., in 8 okrogi; kralj Maksimilijan Jožef 11., glavno mesto Monakov s 127.385 lj. V) Virtemberiko, s 354 □ m. 2,230.000 lj.; kralj Vil¬ helm L, gl. mesto Štufgard s 50.000 lj. c) Saksonsko, z 271 □ m. 1,990.000 lj.; kralj Janez Nep., gl. mesto Draždani s 104.500 lj. d) Hanoversko, s 700 □ m. 1,820.000 lj.; kralj Juri Friderik V., gl. mesto Ilanover s 43.000 lj. e) 7 velicih vojvodstev: Badensko, Hesen-Kaselsko, He- sen - Darmstatsko, Oldenbursko, dvoje Meklenbursko in Vajmarsko. f) 9 vojvodstev, 9 knežij, in 4 proste mesta. Švajcarsko, s 730 □ m. 2,390.000 lj., in 22 kantoni; zvezna deržava z zveznim zborom, glavno mesto Bern z 28.000 lj. Italija, vsa skupaj s 5590 □ m. 27,000.000 lj. brez avstri- jauskega in francoskega s 4704 □ m. 23,111.200 lj. 36 a) Sardinsko brez Savoje in Nice, s 1097 □ m. 4,083.000 Jj. in 9 krajinami; kralj Viktor Emanuel II., glavno mesto Turin s 204.000 Ij.; zraven privzeto: Lombardsko, s 338 □ m. 2,720.000 Ij. in 7 krajinami; Parmezansko , s 112 □m. 508.000 Ij., prejšna voj¬ vodinja Luiza; Modeneško, s 109 □ m. 606.000 Ij., prejsni vojvoda Franc V. Romansko in Marke, s 605 □ m. 2.679.000 lj., pravi vlastnik papež Pij IX. Toskansko, s 397 0 m. 1,820.000 lj., prejsni veliki vojvoda Ferdinand II. Neapoljsko, s 1535 □ m. 6,843.000 lj. s 17 krajinami; prejšni kralj Franc II., gl. mesto Neapoij s 417.824 lj,; Sicilija, s 497 □ m. 2,20S.000 Ij. in 7 krajinami. b) Rimsko, sama rimska okolica s 197 □ m. 62S.000 lj. in 5 delegacijami; papež Pij IX., glavno mesto Rim s 191.078 lj. J Francosko, s 9894 □ m. 36,616.000 lj., in 89 oddelki; v cesar Napoleon III., glavno mesto Pariz z 1,960.000 Ij. Špansko, z 9064 □ m. 13,960.000 lj., in 49 krajinami; kraljica Izabela II., glavno mesto Madrid s 166.950 Ij. Portugalsko, z 1739 □ m. 3,470.000 lj., in 17 krajina¬ mi; kralj Luis I., gl. mesto Lisabon z 260.000 lj. Angleško, s Škotskim in Irskim, s 5740 □ m. 28,926.000 lj., in 117 knežijaini; kraljica Viktorija, glavno mesto London z 2,803.000 lj. Nizka zemlja, s 671 □ m. 3,240.000 Ij., in 11 kraji¬ nami; kralj Vilhelin III., glavno mesto Amsterdam z 225.000 lj. Belgija, s 536 □ m. 4,550.000 lj., in 9 krajinami; kralj Leopold I., gl. mesto Brusel z 216.410 lj. Dansko, z 2956 H) m. 2,360.000 lj.; kralj Friderik VIII,, gl. mesto Kodanj z 143.590 lj. Švedsko, z Norveškim, s 14.154 □ m. 4,810.000 lj. in 41 krajinami; kraj Karol XV., gl. mesto Štokholm s 93.070 lj. Rusija, s 97.869 □ m. 58.470.000 Ij., in 49 gubernijami, car Aleksander II., gl. mesti Petrovgrad s 532.240 lj, in Moškova s 373.800 lj.; zraven Poljsko, s 2331 □ m. 4.812.000 lj., in 5 gubernijami; poglavar vel, kn. Konstantin, gl. mesto Varšava s 157.871 lj. Turčija, z 9980 □ m. 10,100.000 Ij., 12 krajinami in 4 posebnimi knežijami: Scrbskim, Valaškim, Moldavskim in Černogoro; sultan Abdul Aziz, gl. mesto Carigrad z 900.000 lj. Oreško z Jonskimi otoki, z 945 □ m. 1,640.000 lj.; kralj Juri I., gl. mesto Atene z 31.100 lj. Drugotne večje deržave. Azijanska Rusija, z 275.500 □ m. 5,330.000 lj., 4 gubernijami in 4 posebnimi krajinami. Azijanska Turčija, z 31.600 □m. 16,000.000 lj., in 18 krajinami; vmes sv. dežela , in mesto Jeruzalem s 30.000 lj. Perzija, s 26.500 □m. 11,500.000 lj.; šah Nasereddin, gl. mesto Teheran s 130.000 lj. Afgansko, kraljestvo: Birmansko in Anamsko, ce¬ sarstvi. Angleška Indija, s 67.200 □ m. 163.400.000 lj., in 5 predsedništvi; poglavar K. EIgin, gl. mesto Kalkuta s 600.000 lj. Niskozemljska Indija, z 28.920 Um. 16,500.000 lj., gl. mesto Batavija z 118.000 lj. Kina ali Kitaj, z 210.600 □ m. 375,000.000 lj., 18 krajinami in 5 podložnimi deželami; cesar Cung-Či, gl. mesto Pekin z 1,300.000 Ij. Japansko, s 7500 □ m. 37,000.000 lj., in 10 krajinami; cesar Tikun , gl. mesto Jedo z 1,300.000 Ij. Afrikanska Turčija, s 44.500 □ m. 4,800.000 lj., in 5 krajinami; vmes Egipt, kralj namestnik Abbas paša, gl. mesto Kahira z 250.000 lj. Marokansko, z 10.500 Dm. 6,500.000 lj., cesar Sidi Muhamed, gl. mesto Maroko s 70.000 lj. Angleška Amerika, s 158.370 dm. 3,760.000 lj., in 20 krajinami. S e v er no am e rik a n s k e soedinjene deržave, s 156.000 □m. 27,100.000 lj., 31 deržavami in 11 okraji; pred¬ sednik A. Lincoln, središho mesto Vašington s 40.000 lj. Mejikanske deržave, s 40.300 dm. 7,500.000 lj., in 24 oddelki; predsednik Juare^, glavno mesto Mejiko s 170.000 lj. Brazilija, s 147.000 Dm, 6,100.000 lj., in 20 kraji¬ nami; cesar Pedro II., gl. mesto Rio .Janeiro z 266.460 lj. 2 38 Sr ednjoarn e rik a n ske, Kolumbske, Petčlanske in Ar¬ gentinske deržave, zgol Ijudovlade. Število raznih vernikov na zemlji. Katoličanov . . .173 mil. Izhodnih kristjanov 80 „ Protestantov . .83 „ Judov .... 5 mil. Muhainedanov . .160 „ Razil. malikovavcov 787 ,, Pregled katoliške cerkve. Njihova svetost, rimski papež. Pij IX. (Janez Marija grof Mastai Ferettij, rojen 13. maja 1792 v Siuigalii na Rimskem, papež izvoljen 16. jun. 1846; je po versti od sv. Petra 258. papež. Kardinali in višji opravniki papeževi. Sveti kardinalski zbor, 70 kardinalov; vmes škofov 6, mašnikov 50, diakonov 14. Kardinal dekan : kard. Mari Mattei. Kardinal vikar , namestnik papežev: kard. Konstantin Pahiči. Pervi dersšavni minister: kard. Jakob Antonelli. Subdatar , sprednik v podelitvah : prelat Francesco Vici. Veliki penitencijar , vel. spovednik: kard. A. Marija de Azevedo. Poslanci papeževi, v Avstrii; Marijan Falcinelli, Aten¬ ski nadškof. Nadškofje in škofje vse cerkve. Vsa katoliška cerkev ima 157 patrijarhov in nadško¬ fov, 781 škofov in apostoijskih vikarjev, in čez 173 milijo¬ nov duš ; in sicer šteje : Evropa 106 nadšk., 522 škof. in ap. vikarj., 135,000.000 duš. /iVOUtlllJU. L yj 1 u JOU)UWu ^ V Avstrii je 16 nadškofov, 58 škofov in 28,080.000 katoličanov. 39 Pregled avstrijanskega cesarstva. Njihovo cesarsko kraljevo apostoljsko Ve ličanstvo. Franc Joief Pervl, cesar avstrijanski, kralj ogerski in češki, beneški, dalmatinski, horvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijanski; voj¬ voda štajarski, koroški, krajnski, friulski; pokneženi grof goriški in gradiškanski, mejni grof istrijanski; gospod Teržaškega mesta in Slovenske meje i. t. d. Rodopis avstrijanske cesarske hiše. Cesar !’ianc Jožef JPervi (Karol), rojen na Dunaji 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 3. decembra 1848. Cesarica Ullizalietn (Evgenija Amalija), hči Maksimilijana Jožefa, vojvoda bavarskega, rojena v Posenltofenu 34. decembra 1837, poročena 34. aprila 1854 na Dunaju. Cesaric naslednik: Rudo If (V rane Karol Jožef), rojen 21. avgusta 1858. Cesaričini: 1. Sofija (Friderika Doroteja), rojena 5. marca 1855, umerla 39. maja 1857. 2. Gissela (Luiza Marija), rojena 12. julija 185G. Bratje Njih cesarskega. Veličanstva. Nadvojvodi: 1. Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen 6. jul. 1832, višji poveljnik mornarski, poročen 27. julija 1857 s Sarloto (Amalijo Avgusto), kraljičino belgsko, rojeno 7. jun. 1840. 2. Karol Ludovik (Jožef Marija), poglavar tirolski, rojen 30. jul. 1833, poročen 4. maja 1857 z Margareto (Karolino Fri- deriko), kraljičino saksonsko, rojeno 24. marca 1840, umerlo 15. sept. 1858. 3. Ludovik Viktor (Jožef Anton), rojen 15. maja 1842. Starši N j ih cesarskega Veličanstva. Frane Karol, nadvojvoda avstrijanski, rojen 7. dee. 1802, in Zofija (Friderika Doroteja), kraljičina bavarska, rojena 27. jan. 1805, poročena 4. nov. 1824. Očetovi bratje in sestre. 1. Ferdinand Pervi (Karol Leopold), rojen 19. apr. 1793 , poročen 12. febr. 1831 z Marijo Ano (Karolino Pijo), kraljičino sardinsko, rojeno 19. sept. 1803; je cesarstvo prevzel 2. marca 1835, se mu odpovedal 2. dec. 1848. 2. Marija Klementina , rojena 1. marca 1798, poročena 28. jul. 1816 z Leopoldom, kraljicem sicilijanskim ali neapoljskim, rojenim 2. jul. 1790, vdova od 10. marca 1851. 2 * 40 Predstarši Njih cesarskega Veličanstva. Franc Pervi ( Jožef Karol}, sin cesarja Leopolda II., rojen 13. febr. 1768. cesar 1. marca 1793, umeri 3. marca 1835; in Marija Terezija (Karolina Jožefa}, kraljičina sicilijanska, rojena 6. jun. 1773, druga sopruga, poročena 15. avg. 1790, umerla 13. apr. 1807. Cesarica vdova: Karolina Avgust#, kraljičina bavarska, rojena 8. febr. 1793.poroč. 39. okt. 1816, vdova od 3. marcal835. Predočetovi bratje in sestre. I. Ferdinand (Jožef Janez K.}, veliki vojvoda toskanski, rojen 9. maja'1769, umeri 18. jun. 1834; poročen 19. sept. 1790 z Ludoviko , kraljičino sicilijansko, rojeno 37. jul. 1773, umerlo 19. sept. 1S02; v drugo 6. maja 1831 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 37. apr. 1796. — Sin: Leopold II. (Janez Jo¬ žef}, veliki vojvoda toskanski, rojen 3. okt. 1797. poročen 38. okt. 1817 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 15. nov. 1799, umerlo 34. marca 1833; v drugo 7. jun. 1833 z Marijo Antonijo, kraljičino sicilijansko, rojeno 19. dec. 1814. — Otroci: a} Avgu¬ sta, rojena 1. apr. 1825, poročena 15. apr. 1844 z Leopoldom , kraljičem bavarskim, rojenim 12. marca 1821. b} Marija Izabela, rojena 21. maja 1834, poročena 10. aprila 1850 s Frančiškom di Paolo, kraljičem sicilijanskim, rojenim 13. avg. 1837. c} Ferdinand, IV., nadvojvoda toskanski, rojen 10. jun. 1835. poročen 24. nov. 1856 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 4. jan. 1836. d} Karol, .rojen 30. apr. 1839. e} Marija Luizu, rojena 31. okt. 1845. f} Ludovik , rojen 4. avg. 1847. g} Janez Nepomučan, rojen 25. nov. 1852. II. Karol (Ludovik Janez}, višji vojaški poveljnik, rojen 3. sept. 1771, umeri 30. apr. 1847; poročen 17, sept. 1815 s Henrieto, knežinjo nasavsko, rojeno 30. okt. 1797, umerlo 29. dec. 1829. — Otroci: 1. Marija Terezija, rojena 31. jul. 1816, po¬ ročena 9. jan. 1837 s Ferdinandom II., kraljem neapoljskim , ro¬ jenim 12. jan. 1810. — 2. Albert, armadni poveljnik, rojen 3. avg. 1817, poročen 1. maja 1844 s Hildegardo, kraljičino ba¬ varsko, rojeno 10. jun. 1825. — Otroci: a} Marija Terezija, rojena 15. jul. 1845. b) Matilda, rojena 25. jan. 1849. — 3. Karol Ferdinand, rojen 20. jul. 1818, poročen 18. apr. 1854 z Elizabeto nadvojvodinjo, rojeno 17. jan. 1831. — Otroci: a} Fri¬ derik, rojen 4. jun. 1856. b} Marija, rojena 21. jul. 1858. c} Karol, rojen 5. sept. 1860.— d. Marija Karolina, rojena 10. sept. 1825, poročena z Itajnerjem nadvojvodom, rojenim 11. jan. 1827. 5. Vilhelm, višji armadni poveljnik, rojen 21. apr. 1827. III. Jožef (Anton Janez}, poglavar ogerski, rojen 9. marca 1776, umeri 13. jan. 1847; poročen v drugo 30. avg. 1815 s Hermino, vojvodičino anhaltsko . rojeno 2. dec. 1797, umerlo 14. sept. 1817; v tretje 24. avg. 1819 z Marijo Dorotejo , vojvo- 41 dičino virlembersko, rojeno 1. nov. 1197, umerlo 30. marca 1855. — Otroci: 1. Štefan, rojen 14. sept. 1817. — 3. Elizabeta, rojena 17. jan. 1831, v drugo poročena 18. apr. 1854 s Karolom Ferdi¬ nandom , nadvojvodom, rojenim 30. jul. 1818. — 3. Jožef, rojen 2. marca 1833. — 4. Marija , rojena 23. avg. 1836 . poročena 22. avg. 1853 z Leopoldom, kraljičen! belgskim, rojenim 9. apr. 1835. IV. Janez Kerstnik (Jožef Fabijan), rojen 20. jan. 1782, umeri 11. maja 1859; poročen 3. sept 1823 z Atio grofinjo Me- ransko, rojeno 26. jul. 1803. Sin: Franc Janez, rojen 11. marca 1839, poročen z Terezija grofinjo Lambergovo 8. jul. 1862. V. Rajner (Jožef Janez), poglavar lombardsko - beneški, rojen 30. sept. 1783, umeri 16. jan. 1853; poročen 28. maja 1820 z Marijo Elizabeto, kraljičino sardinsko, rojeno 13. apr. 1800, umerlo 25. dec. 1856. — Otroci: 1. Leopold , rojen 6. jul. 1823.— 2. Ernest, rojen 8. avg. 1824. — 3. Sigmund, roj. 7. jan. 1826. — 4. Rajner, rojen 11. jan. 1827, poročen 21. fcbr. 1852 z Ma¬ rijo Karolino, nadvojvodinjo, rojeno 10. sept. 1825. — 5. Henrik, rojen 9. maja 1828. VI. Ludovik (Jožef Anton), rojen 13. dec. 1784, vojaški višji poveljnik. ¥isje vIa Uršuli; vsak sejem 11 dni. V Africu, v Beljaškem kant., v tihi četert.. v poned. pred sv. Lu¬ kom in po sv. Katarini. V Althofnu, velikon. in binkošt. torek in v poned. po sv. Martinu. V št. Andražu. cvetni petek, 3. maja, 38. avg. in 30. nov. V Beljaku , v poned. po sv. 3 kraljih in po sv. F.ovrencu. V Blujbergu , nemškem, v Beljaškem kant.. 31. avg. V Čemi, v Pliberškem kant., v poned. po sv. Florijanu in po sv. Jerneju. V Doberli vasi. v poned. pred sv. Lukom. V Dravhergu , doljnem, v št. Pavelskeni kant., 31. sept. V Dravbergu, zgornjem, v Grajfenberskem kant., na pepelnico, v sredpostni petek, velikonočni torek, 4. maja, 14. in 38. jun., S), in 34. nov. V Eber.itanju, v torek pred cvetnico, pred binkošti, 39. sept. in 37. deo. V Feldkirhnu, v tergu, v poned. po znajd. sv. križa in 34. avg. V Prežah, 3 febr., 1. maja, 34. avg. in 38. okt. V Gmindn . v sab. po sv. treh kraljijt, v 1. torek v postu, v po¬ ned. po malem šmarnu, po sv. Luku in 33. nov. V Gradisu, v Freškem kant., v poned. po beli ned., po malem šmarnu, po sv. Marjeti in 30. nov. V Grajfenbergu. 13. in 38. jun.. 39. sept. in 35. nov. V Gribinju, v Velkovskem kant., v poned. po sv. Jožefu. V Gutitaiiju. v Pliberškem kant.. 33. apr., 34. jun. in 31. okt. Pri sv. Hemi , na Kerki, 30. jan., bink. torek in 11. nov. V št. Jakobu, v Rožu, v poned. po malem šmarnu. V Kapli, 1. maja, 3. jul. in 38. ifkt. V Koloiah, v Mavtenskem kant.. 3. febr.. v petek po vnebohodu Krist., 34. avg. in 3. poned. m. okt, V Kularčah, v Althofenskem kant., pustni poned.. 36. jul. in 31. okt. V Labodi , v št. Pavelskem kant., 13., marca, 4. maja, 34. avg. in 7. dec. V št. Lenartu, velikonočni in binkoštni torek, 10. avg. in 38. okt. V Marinu. 35. apr., v poned. pred s. Mihelom. V Milk tatu. v sredo po sv. 3 kraljih, v 4. torek v postu, 33. apr.. 18. okt. in kvat. sredo v adventu. V št. Mohorju, cvetni poned.,'v torek pred binkošti, in 38. okt. V Mozirju, v Celjovskem kant., 33. apr. in v poned. pred sv. Uršulo. V Naborjelu, v Trebiškem kant., v poned. pred vsemi svetniki. V Paternionu, v pustni poned., 8. jul., v poned pred sv. Marti¬ nom in kvat. poned. v adventu. V št. Pavlu , 35. jan., velikon. in bink. torek in 39. sept. V Pliberku . 8. jun., 1. sept. in 6. nov. V Podgorjah, v Podkloštcrskem kant., binkoštni torek. Podkloitrom . 4. maja in v poned. po vseh svetih. V Pontablu, v Trebiškem kant., 30. jun. in 16. okt. V Pusarniri, v Špitalskem kant., veliki poned. in 39. sept. V RajhenfUsu, v št. Lenartskem kant.. 35. jul. 73 V Renvegu. v Gmindskem kant., velikon. torek, I. maja in kvat. četertek v jeseni. V Roieku , za Dravo. 29. sept. V Saksenbergu, v Špitalskem kant., t. maja, 25, jul. in 28. okt. V Spitala, v 4. poned. v posti in v poned. po sv. Martinu. V strasbergu, v poned. po sv. 3 kraljih, v 1. četertek v postu 25. jul.. 10 avg. in 6. dec. Na Trebižu , v 1. sab. m. aprila, 30. jun., 16. okt. in 1. sab. m. okt. V Trebnem, v Beljaškem kant., v poned. po sv. Matiju in po povišanju sv. križa. V Velkovcu, 27. marca in 6. dec. V št. Vidu , v poned. po sv. imenu Jezusovem in 29. sept.; vsaki semenj po 4 tedne. V Volfsbergu. v poned. po sv. Telesu in 13. okt.; vsaki semenj po 4 tedne. V Zgornji Reli. v 3 poned. v postu. 21. sept. in 14. nov. Na Primorskem. V Terstu, glavnem mestu. 1. do 20. avg., 2. do 9. nov. V Ajdovšini. v s. Kriškem kant., 10. marca, križev petek, 24. jun. in 15. okt. V Akvileji, v Cervinjanskem kant.. 26. do 28. marca, 11. do 13, jul. in 19. do 21. dec. V Boljuncu. v Kopenskem kant.. 1. sept. V Bovcu, v Goriškem okrogu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept. V Brezovici, v Kastelnovskem kant., 28. apr., 3. jul. in 17. okt. Na Bukovi, v Cerkenskem kant., 1. maja in 29. sept. V linijah, v Istrii. 17. jan. in 8. sept. V Buzetu, v Istrii, v poned. po sv. imenu Marije. V Cerkni, v Goriškem okrogu, 24. febr. in 21. okt. V Gervinjanu, v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Martinu. 3 dni. V Gubedu . v Kopenskem kant.. 11. nov. V Cresu (Cherso). 1. do 8. avg. V Dolini, na Istrijanskem, 4. jul. V Drina, v Monfalkonskem kant., 24. jun. V Gorici, 16. marca 8 dni. 24. maja 14 dni, 1. okt. 8 dni in v poned. po sv. Andreju 14 dni. V Gradiški. 25. marca. 1. sept. in 25. okt. V Kučiču, v Sežanskem kant., 25. maja in 9. sept. V Kanalu, v Goriškem okrogu, v poned. pred sv. Martinom. V Karminu . 25. jun. in 4. sept.; po 3 dni. V Kaslvi, v Volosčanskem kant., 22. maja, v poned. po roženkr. ned. in 13. dec. V Kastelnovu , v Istrii, 16. apr., 28. jun. in 27. nov. V Kerku (Veglia), v Istrii, 10. avg. V Komenu. v' Goriškem okrogu, 20. marca in 12. nov. V Kanskem, v Karminskem kant., 25. apr. in 17. okt. V Kopru, v Istrii, 21. sept. in 21. okt Pri sv. Križu, v Goriškem okrogu. v poned. po sv. Telesu in 14. sept, V Labinu tAlbona), 30. jun in 7. okt. 74 V Lokvi, v Goriški okolici, veliki poned. in 9. nov. V Medeji, v Karminskem kant., 13. jun. V Monfalkonu, 20. marca in 6. dec.; po 2 dni. V' Moščenici , na Istrijanskem, 3. felir. in 29. nov. V Muji , na Istrijanskem. 7., 8. in 9. okt. V Novemgradu (Cittanuova), 28. avg. V Osoru (Ossero), 1. jun. V Pasji vasi, v Koperskem kant., 9. maja. V Paanu (Pisino), v Istrii, 2. avg. V Piranu, v Istrii. 21. apr. in 15. sept.; po 2 dni. Y r Poreču (Parenzo), v Istrii, 21. nov. V Poviru, v Sežanskem kant., v poned. po sv. Antonu Pad. in po sv. Frančišku Ksav. V Ricmanjih , v Koperskem kant., 20. marca. V Ročinu , v Kanalskem kant.. 30. nov. V Rovinju, v Istrii, 11. do 20. nov. V Sežani, v Goriškem okrogu, 3. maja, 14. sept. in 12. vsacega mesca. V Sjijuku. v Komenskem kant., 24. febr. V Šmarji. v s. Kriškem kant., 3. febr. in 22. nov. V Štanjelu, v Komenskem kant.. 7. jan. V Tominu. 15. apr., 21. sept. in v poned. po sv. Miklavžu. V Turjaku, v Monfalk. kant.. 20. apr., 10. okt. in 9. dec.; po 2 dni. V Vodnjanu . 10. avg. in 13. dec. V Voloskem. v Istrii, 16. maja. V Zlivji. v Kastelnovskem kant., 15. apr. in 26. sept. V Ziminu (Giminoj, v Istrii. 2. avg. Na Ilorvaškeui. V Zagrebu, glavnem mestu, cvetni četertek, 26. apr., 3. jul., 21. avg.. 29. okt. in 9. dec. V Bakru , v Reški županii. 13. jul., 2. nov. in 30. nov. V Bosiljevem, v Zagrebški žup., v torek pred bink., 26. jul, in 24. avg. V Čakovcu, v Varažd. žup., veliki poned., 30. jun., 2. avg. in 25. nov. V Čubru , v poned. po Bink., pred s. Jakobom in po malem šmarnu. V Orobniku, v Reški žup., 1. maja in v poned. po sv. Trojici. V Jaški, v Zagrebški žup.. binkoštni torek. V Karlovcu, 8. maja, 15. jun., 25. jul., 29. sept. in 21. dec. V Klanjcu. v "Varažd. žup., v poned. po sv. 3 kraljih, pustni in veliki poned., v 4. poned. po veliki noči, 24. jun., 10. avg. in 9. sept. V Krapini, v Varažd. žup.. 19. marca, 4. maja, 16. maja, 27. jun., v poned. po vnebohodu Krist, in po sv. imenu Mariinem, 29. sept., 11. nov. in 6. dec. V Križevcu, 20. jan., veliki poned.. 3. maja, bink. torek, 27. jun., 2. avg., 14. sept., 18. okt., 11. nov. in v poned. pred božičem. V Ogulinu, v vojaški meji, bink. torek in 9. sept.; po tri dni. V Ravnigori, v Reški žup., 7. jan. in 15. okt. Na Reki. 23. apr., 24. jun.. 15., avg. in 1. sept. V Satnoboru, v Zagrebški žup., 14. febr., 19. marca, veliki petek, 22. maja. 28. jul., 10. avg. in 21. dec. V Severinu, v Zagrebški žup., 24. jun. in 16. avg. X Stiku, v Zagrebški žup.. v sredo po svečnici, veliki torek, 4. maja, v petek po vnebohodu Krist., 15. jul., 12. avg.. 16. sept. in 19. nov. V Sošicah, v Žumberski voj. meji, 6. maja in 2. avg. X Štrigovi. v Varažd. žup., 19. marca, 22. jul.. 30. sept. in 4. dec. V Varaždinu, 24. apr.. 24. jun., 25. jul. in 5. nov. V Verbovskem. v Reški žup.. v poned. po sv. Telesu in 11. nov. Na Ogcrskcm (astra« Donave. V Šopronu (Oedenburg). glavnem mestu, v 1. poned. v postu. 1. maja, 20. jul. in 19. nov. V Belatincih. v Zaladski županii. 20. jan . 24. febr.. 25. apr., 15. jul. in 5. nov. V Bogojnini , v Zaladski žup., v petek po Krist, vnebohodu in v dan po angelih varh. V Dobrovniku, v Zaladski žup. . v poned. po Krist, vnebohodu in po sv. Jakobu. V Gisingu. v Železni žup.. veliki poned.. 13. jul., 1. sept. in 6. dec. X št. Gothardu , v Železni žup.. veliki petek, 1. maja. v poned. po -v. Trojici, 22. jul. in 18. okt. V Kaniži. veliki, v Zaladski žup., v poned. pred svečnico, po cvet¬ nici, pred binkošti, pred vel. šmarnom, pred sv. Terezijo, pred adv. šmarnom. V Kiseku (Giins). v Železni žup., v petek po pepelnici, v poned. po sv. Telesu, pred sv. Jakobom, pred sv. Tilnom, pred sv. Uršulo in po 3. adv. ned. V Lendavi, doljni, Zaladski žup.. 25. jan.. 3. četertek po pepelnici, v poned. po sv. Trojici, 28. okt. in v četertek pred božičem. V Pečttltu (Fiinfkirchen), v Baranjski žup., v poned. pred svečnico, pred binkošti, pred vel. šmarnom in pred sv. Katarino; po cel teden. V Rakičanu, v Železni žup.. 16. avg. V Suboti fOlsniz). v Železni žup., 24. avg.. 26. okt. in 6. dec. V Subotišču (Stcinamanger), v Železni žup., v poned. po 2. predpep. ned., 24. apr.. v poned. po sv. Trojici, 9. sept. in 30. nov. V Vespremu , v Vespremski žup., 14. febr., 4. maja in 21. sept. V Zalaegersegu , v Žaladski žup., 14. febr., v poned. pred cvetni¬ co. 1. maja. bink. torek, 22. jul.. 9. sept., 28. okt., 30. nov. in 28. dec. Na Beneškem. V Benedkali. glavnem mestu, o Kristusovem vnebohodu. 14 dni. V' Basanu. v Belunski del., 4. do 14. okt. Na Beli CMoggio) . v Videmski delcgacii. 20. sept. V ČevdUtu (Cividale), v Videmski del., zadnjo saboto vsacega mesca, 27. jul.. 29. sept. in 10. nov.; po 3 dni. V št. Danielu , v Videmski del., 17. jan., 25. jun.. 28 avg., v po¬ ned. po 2. ned. m. okt.. 24. dec. 76 V Drencii, v Videmski del., v poned. po s. Mohorji in 2. nov. V Glemoni, v Videmski del., 1 petek vsacega mesca, 3. febr. in 2. nov. V št. Lenartu, pod Altano, v Videmski del., 16. avg. in 6. nov. V Osopu , v Videmski del., 13. jul., in 22. okt.; po 3 dni. V Padovi , v Padovanski del., 10. do 20. jun., 7. do 21. okt. V Palmi, v Videmski del., 2. poned. vsaeega mesca, 21. jul. in 2., 3. in 4. poned m. okt. V št. Petru, v Videmski del., 30. jun. V Pontebi, v Videmski del., 9. sept. V Res«, v Videmski del.. 16. avg. V Tercetu (Tarcento), v Videmski del., 30. jun. V Tolmecu, v Videmski del., 18. marca in 14. sept.; po 3 dni. V Treviz-u, v Treviški del,, 15. okt., 5 dni. V Vencu (Venzone), v A^idemski del., 30. nov. in 13. dec, X Veroni, v A r eronski del., v poned. po beli ned., 4. okt.; po 14 dni. \ r Vidmu, v Furlanii, 14. do 16. jan., 15. do 17. febr., 20. do 26. apr.. 31. maja in 1. jun., 5. do. 20. avg.. 24. nov. do 3. dec. Drugod v adrijanskem cesarstuv. Na Dunaju, glavnem mestu vsega cesarstva, v poned. po 2. ned. za velikonočjo in po sv. Terezii; vsak po 14 dni. \ r Bernu, glavnem mestu na Moravskem, v 3. poned. m. febr., v 2. poned. m. maja, v 1. poned. m. sept,, v 1. poned. m. dec.; po 14 dni. V Bolsunu (Botzcn), na Tirolskem, 20. marca, 15. jun., 9. sept. in 30. nov.; vsak po 15 dni. V Brašovu (Kronstadt), naErdeljskem, po sv. Tel. in po vseh svetih. V Brodeti, na Gališkem, v sredo pred sv. 3 kralji, 13. okt. V Budi , glavnem mestu na Ogerskem, 7. jan., 23. apr., 13. jul. in 29. sept. X Debrečinu, na Ogerskem, 17. jan., 24. apr., 10. avg. in 9. okt. 4 r Dubrovniku (Ragusaj, v Dalmatii, 3. febr. V Krakovu, glavnem mestu v zah. Galicii, 16. jan. in 6. jun.; po 14 dni. V Ijevovu. glavnem mestu v Galicii, 21. jan., 24. maja in 12. okt. V Linču, glavnem mestu v zgornji Avstrii, 1. poned. po velikinoči in 10. avg.; po 3 tedne. V Oseku, na Slavonskem, 20. jan., 24. apr., 20. jul. in 18. okt. X Pestu, na Ogerskem, 19. marca, 8. jun., 29. avg. in 15. nov.; po 14 dni. V Praži, glavnem mestu na Češkem, sred posta, 28. sept., po 3 tedne. X Solnemgradu (Salzburg), glavnem mestu na Solnogr., v saboto pred pustno ned. in 21. sept. V Temiivaru, glavnem mestu v Banatu, v poned. po 2. postni ned. in pred sv. Mihelom. V Zadru (Z ara), glavnem mestu v Dalmacii, 8. okt,; 8 dni. V Zemunu, v Serbski voj. mej., 25. febr. Opomba. Sejmi, ki zadenejo v nedeljo ali zapovedani praznik, se obhajajo sledeči dan. 77 Nekaj za cerkvenopravni koledarček. Zakonski zaderžki. Po novem konkordatu, ki je bil 18. avgusta 1855 sklenjen med papežem Pijem IX. in cesarjem Francom Jožefom I., imajo tudi za deržavno postavo moč vsi tisti zakonski zaderžki, kteri po cerkveni postavi zakon delajo neveljaven ali nedopušen, so tedaj razvezni ali oviravni. I. Razvezni zakonski zaderžki. 1. P o man kanj e dušne zmožnosti za privoljenje. Brezumni, nori, otroci, in sploh vsi, kteri ne morejo dati pri¬ voljenja po natori te reči, ne morejo zakona sklepati. 2. P o m o ta v oseb i. Zakon brani pomota, ki se tiče osebe prihodnjega zakonskega družeta, ali se povrača na pomoto v osebi. 3. Pomota o sužnjem stanu. Ko bi se prost za¬ ročil z sužnjim, ki ga šteje za prostege, je zakon neveljaven. i. Telesna nezmožnost za opravljanje zakonske dolž¬ nosti. Taka zaderžuje zakon, ako je bila poprej, in se ne da ozdraviti. 5. Nedoraslost. Možke osebe, ki štirnajst, in ženske, ki dvanajst let niso dopolnile, niso zmožne za zakon. 0. Sila ali strah. Privoljenje, v ktero bi bil kdo po velikem neogibljivem zlegu in po krivici primoran, ni zadosti k zakonu. 7. Rop neveste. Ženska, ki je bila ugrabljena zavoljo zakona, ne more skleniti zakona s svojim roparjem, dokler je v njegovi oblasti. 8. Zakonska vez. Taka dela tiste, ki so z njo za¬ vezani, nezmožne za drugi zakon. 9. Duhovno posvečenje in slovesna obljuba. Duhovni, ki so prejeli višje posvečenje, in redovne osebe, ki so storile slovesne obljube, ne morejo zakona sklepati. 10. Različnost vere med keršenirai in nekeršenimi Med keršenikom in takim, kteri ni prejel svetega kersta, za¬ kon ne more obstati. 78 11. Sorodstvo ali žlalita. Kteri so si v ravni ver- sti, ali pa v četertem ali v bližnjim kolenu stranske verste v rodu, ne morejo med seboj sklepati veljavnega zakona; naj sorodstvo izhaja iz zakonske ali nezakonske združbe, ne dela razločka. Sorodstvo v ravni versti. Sorodstvo v stranski versti. Deblo: oče mati Deblo: oče mati , m. mi i ■'^ I. rod: sin liči I. rod: brat sestra II. „ vnuk vnukinja II. „ bratranec sestričina III „ prevnuk prevnukinja III.,, prebratranec presestričina IV.„ preprevnuk preprevnukinja IV.„ preprebratranec prepresestri- čina. 12. Duhovno sorodstvo. Tako izhaja po sv. kerstu in po sv. birmi, razvezuje zakon med delivcom zakramenta in Keršencom ali birmancora in tistega starši, tudi med botrom ali botro in keršencom ali birmancom, in tistega starši. 13. D e rž a v I j a n sko sorodstvo. Popolno posinov- Ijenje zaderžuje zakon med posinovljavcom in posinovljencom, tudi zakon enega z ženo ali mlajši druzega, dokler so v oče¬ tovski oblasti. 14. Svaštvo ali švagerstvo po dopušeni združbi. Izveršen zakon med enim delom in sorodniki druzega dela do četertega rodu, napravlja svaštvo, ki zakon zaderžuje med tistima. 13. Svaštvo po nedopušeni združbi. Taka, zu¬ naj zakona izveršena, razdira zakon med enim delom in sorod¬ niki druzega dela v pervein in drugem kolenu. 16. Pravica očitne spodobnosti. Poterjen zakon, pa neizveršen, zakonskemu, ki druzega preživi, ali ostane med svetom, jemlje zmožnost, zakon sklepati s sorodniki druzega dela do četertega kolena; enak zaderžek dela tudi neveljavno sklenjen in neizveršen zakon; zaroka veljavno in nepogojno stor¬ jena brani, da en zaročenec ne more zakona sklepati s sorodni¬ ki druzega v pervem kolenu. 17. Preš e št v o. Ta pregreha brani zakon med krivima osebama, če ste si že poprej dale obljubo za zvezo, ko je bil drugi zakonski še živ. 18. Uboj zakonskega družeta. Ta pregreha brani zakon med krivim zakonskim in osebo, s ktero se je pomenil za doveršenje hudodelstva. 79 19. Skrivaj n ost poroke. Za veljavnost zakona je treba, da zaročenca svoje privoljenje izrečeta pred lastnini du¬ hovnim pastirjem enega ali druzega dela, ali pred drugim du¬ hovnom po njem pooblastenim, in pred dvema pričama. 20. Pogoja pristavljena. Privoljenje v zakon, ki je dano s pogojo, da zakonu obstanek le po izpolnjeni pogoji. II. Oviravni zakonski zaderžki. 1. Zaroka ali obljuba zakona. Dokler zaroka ve¬ lja, dela nedopušen zakon, ki ga eden zaročencov sklene s tretjo osebo. 2. Neslo v e sna obljuba. Neslovesna obljuba po- koršine, uboštva in čistosti v kacem duhovnem društvu, tudi neslovesna obljuba vedne čistosti, ali prestopa v dnhovski ali miniški stan, ne da sklepati dopušenega zakona. 3. Prepovedani čas. Od perve adventne nedelje do godu razglašenja Gospodovega, in od pepelnične srede do bele nedelje je prepovedano ženitev obhajati. b. Oklic zakona. Dokler oklic ni, kakor gre, za tri pota opravljen, ni dopušeno zakona sklepati. 5. Različnost vere med katoličanom in nekatoličanom. Katoliška cerkev odvračuje svoje otroke od sklepanja zakonov z odpadniki ali nekatoličani. 6. Cerkvena prepoved. Iz tehtnih vzrokov zamore- jo škofje prepovedati sklenitev kacega zakona, dokler prepoved ni odnehana, zakon ni dopušen. 7. Privoljenje staršev. Zakoni, v ktere bi starši iz pravičnih vzrokov ne privolili, niso dopušeni. 8. Deržavna prepoved. Keršanski deržavljan ne sme v nemar pušati postav, ki jih cesarska vlada daje zastran malo- letnih, vojaških, ptujih in drugač zadetih oseb, ali zastran oglasa pri politični gosposki ali višji vrednii. 9. Poduk v veri. K poroki se ne smejo dopušati taki, kteri poglavitnih resnic keršanske vere ne znajo. 10. Prejema svetih zakramentov. Spodobno je, da ženin in nevesta, preden se zvežeta vpričo cerkve, v sv. po¬ kori očistita svoje serce, in vredno prejmeta sv. rešnje Telo. >*xsx*< — 80 — Podučni in zabavni koledarček. Ozir po svetli. a Nove zemljopisne najdbe. laša zemlja ni bila vsaktere čase toliko znana, kolikor je sedanje dni. Nekdanji Greki in Rimljani so dobro znali zgol južni in zahodni konec male Evrope, sprednje ali izhodne strani velike Azije, in severne pokrajne vroče Afrike; za severni in izhodni del v Evropi, za severni in izhodni in sko- rej ves južni del v Azii, tudi za mali del srednje Afrike so le nekoliko vedili po negotovih pripovedih. To je bil nekdanji ali stari svet. Vsa po dolgem raztegnjena Amerika, tudi po širokem morji razdrob¬ ljena Avstralija je bila nekdanjim omikanim narodom celoma zakrita; le o neki Atlantidi, velikem otoku v daljnem zahodnem morju, se je nezanesljiv glas ohranil, pa s tem, da se je tisti otok že dalno v globočino pogreznil. V srednjih časih se je razodela severna Evropa, deloma tudi znotranja Azija; pa še le z začetkom novih časov, za 1. 1492 in naprej, se je odkrila tudi daljna južna in izhodna Azija z južno Afriko vred, kamor je došel portugeški brodnar Vaško de Gama. Ob enaki dobi, to je I. 1492 se je odgernila poprej čisto neznana Amerika, kamor je pot našel genoveški mornar v španski službi, Krištof Kolumb. Naj manjši del naše zemlje, iz mnozih večjih in manjših otokov združena Avstralija, pa se je ie po¬ lagoma v 17. in 18. stoletji odkrila. Vender do naj novejšega časa so bile znotranje strani v Azii in Ameriki deloma, v Afriki in Avstralii skoraj celoma neznane; tudi pokrajne ob severnem in južnem tečaji naše zemlje so bile še kakor v temoti odmaknjene. Verlim možem, ki so bili vneti za občno korist, in ki so dostikrat za tega voljo svoje življenje stavili 81 v nevarnost, gre Iivaia, (la v sedanjih dneh malo sveta še ostaja neznanega. V Azii so pred drugimi na Tibetansko visoko planoto dospeli katoliški misijonarji. L. 1846 je fran¬ coski misijonar Huc s tovaršem Gabetom nastopil pot iz zahodnega Kitaja, prehodil je dolge mongolske pušave, in po velikem trudu in terpeži je prišel do Lase, naj bolj znamenitega tibetanskega mesta. Ondi stanuje Dalaj Lama, poglavar vseh spoznovavcov paganske Budhove vere, ki se jih po vsej Azii šteje na 400 milijonov. Mesto ima visoke bele hiše, mnoge stolpe, s pozlačeno streho krite tempeljne; naj lepši tempelj pa stoji v severni strani od mesta na okrog¬ lem kamnitem hribu, ki se v sredi lepe doline kviško vzdiguje. Ta tempelj ima svetlo kuplo, pozlačene stebre, in čvetero nadstropje, krog njega stojijo krasne palače, semkaj hodi vsako leto stotero in sto¬ tero tisučev pobožnih romarjev, ki Dalaj Lama ča¬ stijo kot živega Boga. Budhovi farje se niso nič nasproti stavili keršanskim misijonarjem; pustili so jim prosto oznanovati katoliško vero, celo še malo kapelico postavili. Vender namestnik kitajskega ce¬ sarja se je uperi evangeljskim oznanovavcom, in jim je branil dalje razširjati pravo vero; tedaj so misijonarji mogli čez nektere mesce Tibetansko za¬ pustiti. Za temi je I. 1851 skušal misijonar Krick priti na Tibetansko, iz Indije je potoval poleg velike reke Bramaputra; pa za njega ni bilo ondi ostanka zavoljo nepoliojev in bojev, ki so jih stanovavci imeli med seboj. Drugo poskušnjo je počel misijonar Bernard I. 1857; hodil je s svojimi tovarši poleg reke Sut- ledža in čez visoke himalajske hribe, ki so na južni strani vsi goli in pusti, na severni strani pa lepo obrašeni. Pa v velike nasprotja so ti misijonarji za¬ deli; pot jim je kazala čez nevarne stermine, huda zima jih je zaderževala na visokih verhih, in sirovi narodi so jim branili dalje iti. Po drugi poti, in si¬ cer zopet' iz Kitajskega, je že 1. 1854 misijonar Fage prišel v tibetanske pokrajne; njemu je bilo mogoče se dalje ondi muditi do ieta 1858. Zdaj pa velika vstaja na Kitajskem od tej strani pota zapira. 82 Pa tudi drugi potniki so v poslednjem času odi juga se trudili na višave v srednji Azii. Angleški potnik Phaire je hodil poleg velike reke Iravadja, Sarel pa poleg Jantsekijana; pa obema zavoljo vstaj¬ nikov ni bilo mogoče dalje priti. Posebno pa so najdbe treh nemških potnikov, bratov Roberta, Her¬ mana in Adolfa Schlagtintweita; njihova pot je šla iz zahodne Indije čez visoke hribe, Himalajo, Kara- korum in Kuenluen na Turkomansko, in prišli so sku¬ paj do mesta Jarkanda. Adolf Schlagtintvveit je šel po tem sam dalje proti Severju; pa roparji so ga usmertili blizo Kašgara, vender njegove pisanja niso zgubljene. Po teh treh bratih se je zdaj zvedilo, ktere gore so naj višje na celi zemlji, namreč Gav- risankar 27.969, Kačinunga 27.143, in Davalagiri 25.869 čevljev visok nad morjem; vsi ti hribje so v himalajskem gorovji. Ilazun posameznih potnikov pa tudi početki angleške in rusovske vlade če dalje bolj odkrivajo neznane azijanske strani; Angleži namreč od juga, Rusi pa od severja skušajo razširiti svojo oblast, in vsakteri imajo že velik del azijanskih de¬ žel v svoji posesti. V srednji Afriki je bila sicer že nekdanjim Grekom in Rimljanom po imenu znana reka Niger in pa Lunino gorovje, še so v zemljopisih njih stanje prav zadevali. Še le pred 50 leti vender so angleški potniki, brata Lander in za njima Mungo Park, do¬ speli do reke Nigra, ki se drugač imenuje Džoliba, in teče od zahoda proti sredi afrikanske zemlje, se po tem zavije proti jugu, in zopet drugač, namreč Kvora imenovana se izliva po več vodotočih v eti¬ opsko morje. Tek in okolice te reke se vender še sedanje dni bolj na tanko preiskujejo, in razun dru¬ žili je 1. 1850 nemški potnik Harth, in 1. 1861 an¬ gleški potnik Glover tiste strani prehajal; mnogi černi narodi in nektere precej velike mesta, na pr. Šegu, Tombuktu in Sakatu se nahajajo o porečji. Lunino gorovje so evropejski potniki dolgo iskali na severni strani od ravnika, pa so zadeli le na manjše hribe ali pa na velike ravnine; še le poslednje leta so angleški in francoski potniki Livingstone, Burton, Duken, Speke in du Chaillu našli unstran ravnika 83 proti jugu visoko hribovje, ki se steguje od zahoda proti izhodu v več oddelkih; nektere gore, na pr. Kilimandžaro na izhodni strani, in Lunina gora v sredi zemlje, so po 10.000, druge celo po 12.000 čev¬ ljev nad morjem visoke. Y"elika 'reka Nil, ki skozi egiptovsko deželo teče v sredozemeljsko morje, je bila sicer od nekdaj znana: za njene izvirke in za mnogotere njene pri¬ toke se vender ni vedilo do naj novejšega časa. Kar so egiptovski poglavarji v posest vzeii dežele v gor¬ njem Nilovem porečji, in na otoku Plave in Bele reke postavili mesto Hartum, od tedaj je znotranji afri- kanski svet evropejskim potnikom bolje odpert, pa tudi tergovstvo dalje sega proti jugu. S tako pri¬ ložnostjo so začeli še katoliški misijonarji tisto pot poskušati: med njimi je bil tudi naš rojak Ignaci Knoblehar z mnogimi slovenskimi inašniki, ki so pa vsi v apostolskem delu smert našli. Knoblehar se je 1. 1848 s svojo ladijo peljal na vzgor po Beli reki, ki se šteje za poglavitni vodotoč velicega Nila; pri¬ šel je do Gondokora in nekoliko dalje, kamor pred njim še noben Evropejec ni bil dospel. Za Belo reko so po tem še hodili beneški pot¬ nik Miani, angleška Penej in Petherik, in še drugi; do virov tiste reke vender niso došli, le dalje in da¬ lje so jim kazali ondašni černi stanovavci. L. 1861 sta angleška potnika Speke in Grant od južnoizhodne strani, od mesta Zanzibara, prišla do iztokov veli- cega jezera Nianškega, ki se nahaja v sredi afri- kanske zemlje, ravno pod ravnikom; ko sta za temi iztoki dalje hodila, prideta višje do Gondokora, in tako spričata, da poglavitni izvirek Bele reke je v jezeru Nianzi. Pa Bela reka ima še več druzih pri¬ tokov; od izhodne strani se v njo izlivata Sovbat in Tubin, na zahodni pa Gazelja reka in še druge vode. Za Gazeljo reko preiskava deželo nemški potnik Heu- glin, za Šovbatam pa angleški potnik Peherik, in s ti¬ stim hodi tudi naš rojak Klančnik; beneški potnik Miani pa se je zopetobernil na pot do. izvirkov Bele reke. Druge znane in neznane velike afrikanske reke so preiskovali drugi potniki. Dva Francoza Lambert in du Chaillu sta prehodila zahodno afrikansko pri- 84 morje. Pervi se je ogleiiaval pri neznanih narodih ob reki Senegalu, ki niso popolni divjaki, temuč se pečajo tudi z rokodelstvom; drugi je obhajal reko Ogobaja in gorovje pod ravnikom v Gvinii, naselje tudi deželo s černimi stanovavci obljudeno, v gojzdih pa doslej neznano, silno divjo, pet do šest čevljev veliko opico, ki se gorila imenuje. Angleški potnik Livingstone je prehodil kraje na južnoizhodni al'ri- kanski strani ob mestu Mozambiki in poleg velike reke Zambezja; dalje je šel proti zahodni strani ob reki Koanzi do mesta Loande in do etiopskega morja; spoznal je razne Černe narode, več ali manj divje. Ti in drugi potniki so našli, da po sredi afri- kanske zemlje je tudi mnogo velicih jezerov, kterih vode dajejo pritoke poglavitnim rekam. Proti sredi severnega dela zamurske zemlje je Čadsko jezero, na 30 milj dolgo in ravno tako široko, ki dobiva pritoke iz več strani, in se verjetno izliva v Niger ali Džolibo; do tega jezera sta 1. 1822 v pervo do¬ spela angleška potnika Claperton in Benham; pozneje sta tisto obiskala nemška potnika Barth 1. 1850, in Vogel I. 1856. V Nilovem porečji se Gazelja reka malo pred svojim iztokom razširja v obširno jezero, ki utegne kacih 20 milj dolgo biti; angleški potnik Petherik je ondi hodil 1. 1858, in nemški Heuglin 1. 1863. Poleg srede južnega dela zamurske zemlje pa se nahaja mnogo velicih jezer, ki so jih poslednje čase angleški potniki Livingstone, Burton, Speke in Grandt I. 1853, 1858 in 1862. Naj večje teh jezer je Nianško prav pod ravnikom, na 50 milj dolgo in ravno tako široko, in zraven 3538 čevljev visoko nad morjem; vode iz tega jezera se iztekajo v Belo reko, tedaj se tudi govori, da ondi so pravi Nilovi izvirki. Drugo veliko jezero v tisti strani je Tanga- njiško proti jugozahodu od Nianškega; tisto je tudi za kacih 50 milj dolgo pa le za 10 milj široko, in na 1800 čevljev nad morjem, in njegove vode se verjetno iztakajo proti Beli reki. Še je ondi tretje veliko jezero, od Nianškega proti severozahodu; tisto je kacih 30 milj dolgo in na 10 milj široko, in se verjetno tudi izteka v Belo reko. 85 Bolj proti jugu je še Niaško jezero, iz kterega se izteka reka Ravuma v indijansko morje ; daije je Njiaveško in Šuvsko jezero, iz kterih gre reka Seri v Zambezja ; še nižje proti jugu Ngarasko jezero, kacih 10 milj dolgo, kterega iztok, reka Suga se dalje zgublja v močvirji. V severni Ameriki se v znotranjem delu svet toliko bolj odkriva , kolikor dalje se naselujejo ev¬ ropejski prihajanci; dežele poleg rek Misisipja, Misurja in Oregona, kjer so se pred ne veliko leti še divji Indijani preganjali, so sedaj obljudene z omikanimi stanovavci, in zemlja je vsa spremenjena. Med tem, kar je ondi posebnega najdenega, niso samo poprej neznane reke in gore, temuč so tudi starinski ostanki, nasipi, terdnjave, grobne gomile, zidovi, napisi in druge reči; vse take starine se na¬ hajajo od gornjih jezer poleg Obija in Misisipja do Mesikanskega zaliva, in kažejo, da je v starodavnih časih ondi bolj omikano ljudstvo stanovalo, kakor pa so bili pozneji sirovi Indijani; misli se, da seje tisto ljudstvo imenovalo Alegevi. Drugo kar se je v sever- noamerikanskih straneh poslednje čase odkrilo, so bo¬ gate zaloge zlate rude; tiste izdajejo toliko drage kovine, da se samo za eno leto šteje v Kalifornij na 70, in v Oregonski strani na 30 milijonov dolarjev vrednosti. O srednji Ameriki, znamenito o Mesikanskem so tisti evropejci, ki so pervi prišli v deželo, že pri¬ povedovali, da je ondi ljudstvo stanovalo, ki za svojo stran ni bilo malo omikano, desiravno je imelo nekako čudno pagansko vero, in grozovite navade v službi svojih malikov. V novejših časih so se odkrile razne starinske pa razdjane mesta po samotah in pustinah; našli so se ostanki templjev, piramid , umetno zidanih stavb, stebrov, podobšin, slik, orodja in druzega, ki pričajo, da nekdanji stanovavci mesikanski — Azteki, Tolteki, Zapoteki in še drugačne so njihove imena— so bili v svoji omiki deloma podobni nekdanjim Egip¬ čanom, d v eloma pa so bili po golo lastni obliki izob¬ raženi. Španski potniki del Rio, Calderon in drugi so prehajali te prikrite strani 1. 1787, pozneje 1. 1803 in 1804 pa nemški potnik Aleksander Humboldt in francoski Amat Bonpland , še pozneje italijanski 86 Beltrami in angleški Beulloch; svoje najdbe je posebno obširno popisal Humboldt. Ko so Španjoli 1. 1520 s silo vzeli glavno me- sikansko mesto, so razdjali velik del ondašnih starin¬ skih reči; zunaj mesta in če dalje več se še nahajajo stari spominki. Proti severju se kaže skozi hribe peljan širok in globok , čez tri milje dolg vodotoč , ki je bil že kdaj prekopan, da odpeljava vodo z me- sikanske planjave, da je ne zalijejo jezera. Proti izhodu se kažete dve piramidi, to je v dnu široke, proti verhu vedno bolj oske stavbi, ena kdaj posve¬ čena solncu, ena luni; perva je čez 300 čevljev, druga nekoliko manj visoka, na verhu je prostor, kjer so žive ljudji po grozoviti kervavi šegi malikom darovali; jedro teh stavb je iz ilovice in peska, po- veršina pa zid iz velicih obrezanih kamnov. Dalje so razvaline močne terdnjave, izdelane na štiri vogle ob griču, 100 sežnjev visokem; petero ozidje se kaže, iz rezanega kamna in vsako višje, in na verhu je ostanek močnega grada. Razvaline starega mesta se nahajajo ne daleč od Oasake, razločuje se več pohištev, posebno pa lepo zidana in ozaljšana palača, v kteri se kažejo razne slike, tudi stebri iz krasnega porfirjeviga kam¬ na. Posebno znamenite so v Ciapski okolici, veli¬ kanske razvaline starega mesta poleg Palenke; mnogo sto let so bile zakrite v gostem razprostertem gojzdu, dokler niso bile poslednji čas razodete. Nekdanje mesto je imelo skoraj 4 milje v okolici; med poder- tinami se kažejo templji, gradovi, piramide, mostovi, vodotoči, hiše, grobi, in vmes se nahajajo podobe, posode, razno orodje, denarji, tudi mnoge slikarije, na kterih se vidijo ljudje lepe, visoke in tanke po¬ stave. Veliki tempelj je 50 sežnjev dolg, in 5 sež¬ njev visok; znotraj je več dvorov, in v sredi stoji dvanajst sežnjev visok stolp; stene so z rezanimi podobšinami ozalšane, med kterimi se nektere take znamnja razodevajo, kakoršne so bile tudi v nek¬ danjem Egiptu znane. Vse to pričuje, da je bilo ondašno nekdanje ljudstvo obilno izobraženo. Bolj E roti jugu v Gvatimalski okolici poleg Ostute se ažejo tudi mogočne starinske razvaline, med tistimi 87 se razodeva grad, ki je bil 300 sežnjev dolg in 150 sežnjev širok, in v mnogo dvorov razdeljen. V južni Ameriki so evropejski potniki Hum¬ boldt in Bonpland, pozneje Šinith in Lowe mnogo sveta prehodili. Ogledali so velike reke Orenoka, Parano in Moranjona, ki je naj večja reka na vsi zemlji, in na iztoku 40 milj širok: preiskali so daljne samote, in popisali lepo in bogato rast ondašnih dre¬ ves , želiš in cvetlic, tudi plemena ondašnih žival. Premerili so tudi ondašno visoko hribovje, in dokazali ktere so naj višje gore novega sveta; namreč Akon- kagva je visoka 20.688, Čimboraso 20.100, Ilimani 20.034, Sorata 19.868 čevljev nad morjem. Tudi so našli naj višje ognjobljuvne hribe, namreč Pišingo, Kotopaksia, Kojamba in Antizano, ktera je 17.952 čevljev visoka; odkrili so tudi naj višje kraje vse zemlje, kjer še stanujejo ljudje, namreč na straneh gore Antizane 12.956 in v okolici velicega jezera Titikaškega celo 15.290 čevljev nad morjem. Zraven so potniki razodeli tudi mnogo starin¬ skih reči, ki kažejo, da so tudi v južni Ameriki nek¬ danji čas stanovaii bolj omikani narodi, namreč K viski, stari Peruanci, kterem je pozneje močno izobražen rod, Inka imenovan, dajal vladarje. V novograna- ški zemlji se blizo Tunje vidijo ostanki starega mesta, vmes je zlasti znamenit star koledar v skalo vsekan s podobami. Na Peruanskem se nahajajo poleg vi¬ sokih hribov dobro izdelane stare ceste, 240 do 300 milj dolge; dalje vodotoči, mostovi, terdni gradovi, templji, pohištva, se ve da več ali manj v razvali¬ nah. Mesto Kusko še kaže ostanke terdinega grada, ki je bil s trojnim zidom obdan, in je na sredi imel okrogel stolp; od bogatega in lepega solnčnega tem¬ plja pa ni skoraj sledu. Od Kuska dalje se kažete dve stare cesti proti mestu Kvitu, ena poleg morja, druga čez sterme hribe ; obe ste prostorne, in pore- doma se sledijo ob njih gostivnice, gradovi in templji. Poleg Titikaškega jezera se zopet še vidijo ostanki močnega iz veličih kamnov delanega zidovja, pohištev s prostornimi dvoriši, tudi podobe iz kamna izsekane: ti ostanki kažejo na ljudstvo, ki je dolgo pred pri¬ hodom evropejcov tukaj bivalo. 4 * 88 Na Mesikanskem in Pernariškem so bile bogate rudne jame že ob najdbi Amerikanskega sveta; zdaj tiste ne izdajajo več toliko zlata in srebra. Vender še zdaj daje Mesi kansko zlata za 25 milijonov, srebra pa za 40 milijonov dolarjev, Peruansko pa še za kacih 8 milijonov dolarjev na leto. V Avstralii so zadnje leta angleški potniki pre¬ iskovali notranje neznane strani nove Holandije. S takim namenom je leta 1845 potoval Stuart od juž- nega primorja proti severju, pa ni dosegel svojega konca; za njim sta 1. 1860 Burke in Wills prešla cel avstralski svet, od mesta Melburna v jugu do Kar- : pentarije v severji, Gregori pa je ogledava! zahodne strani. Našli so v sredi dežele nektere vode, ki se izlivajo v veliko reko Muraja, zopet druge reke, ki imajo lastni tek v morje; vidili so semtertje rodovitno zemljo, drugod pa neprijetne pušave. Domači stano- vavci v notranjem svetu nimajo stanovitnih prebivališ, stavijo koče kakor jim proti se kaže, ter se živijo od lova in ribštva. Poslednji čas so v Avstralii ©» zagcti©aitQ Rss©§to> v stari ict a@«l ©cmUL Med evropejskimi mesti se Atene, ki stoje na greški zemlji, ne morejo devati v versto velikih in bogatih mest; niso toliko razprosterto zidane, in tudi nimajo toliko stanovavcov, če ravno so zdaj središče malega greškega kraljestva. Pa nekdaj je bilo to mesto poglavitni sedež omike, učenosti in umetnosti za stari svet, in ravno ta spredek mu še vedno častno ime ohranuje med narodi. Greška zemlja obstaja iz treh glavnih delov; iz Livadije ali nekdanj^Helade, ki se v Severji derži turške Albanije in Tesalije, in je drugod z jonskim in egejskim morjem omejena; iz polotoka Moreja ali nekdanjega Peloponeza, ki jo korinški zaliv deli od Livadije, in le tesna zemeljska ožina jo še nekaj veže s tisto; dalje iz večjih in manjših otokov, ki so deloma v jonskem, deloma v egejskem morji. V južnoizhodnem koncu Livadije, ne daleč od morja imajo Atene svoje stališče. Pervo mesto je sozidal v starodavnem času Cekrops; tisto je iz perva ob¬ segalo samo pohištva in grad na samotnem stermem griču, ki se zove Akropola, drugo mesto se je ča¬ soma pozidalo v nižavi. Pervi ondašni stanovavci so bili Pelazgi, kterih narod je bil tudi drugod po južni Evropi naseljen; k tistim so prišli Heleni iz bolj severne strani, in sicer je jonski rod se vselil v Atenah. Iz začetka so kralji vladali v mestu, med njimi se je Tezej štel posebno za junaškega; tisti je tudi ljudstvo v okolici združil z mestom , stanovavce ločil v več redov, in oznanil modre postave. Ko je po¬ zneje drugi helenski rod, namreč dorski, hotel tudi Atene posiliti, se je 1. 1068 pr. Kr. poslednji kralj Koder sam daroval za svoje ljudstvo; za njim je odbor iz arhontov ali pervakov med boljarji vladal mesto in deželo atiško, in število odbornikov je bilo večje ali manjše. Pod tako boljarsko vlado pa nižje ljudstvo ni bilo zadovoljno, nepokojno gibanje se je za tega voljo množilo v mestu; modri Solon je bil 90 tedaj 1. 594 pr. Kr. poklican, da je Atencem vredil nove primerjene postave, in s temi napeljai ljudsko vlado s pomnoženim svetovavstvom in odborom. So¬ lonove postave pa se niso tikale same vlade, segale so tudi v posamezne zadeve, cule so nad svetostjo zakona, nad dolžnostmi staršev in otrok, varovale so ptujca razžalitve, in sužnja neusmiljene terdobe. Sicer Atene po tem niso ostajale proste notranjih raz- pertij, zdaj se je kak plemenitnik polastil višje oblasti, zdaj se nižja množica samovoljno upirala; pa za raz¬ širjenje vnanje mogočnosti, za povikšanje /notranjega blagra je bila ta doba naj bolj tehtna. Vojska z mogočnimi Perzijani se je 1. 490 pr. Kr. srečno pri¬ čela, in čez mnogo let slavpp končala; na suhem in na mokrem so zmagovali hrabri atenski vojvodi Miltiad, Temistokel in Cimon, po bregovih in po otokih v egejskem morji so posestva dobivali atenski mestnjani. Mogočnost, bogastvo in slava atenskega mesta pa je prišla do verha, ko je Perikel 1. 469 višjo vlado dobil v roke; takrat je tudi učenost in umetnost v Atenah naj lepše cvetela. Takrat je slovel za modrosti volje Sokrat, njegov učenec Platon in drugi; so pesniške igre skladali Ešil , So- fokel, Evripid in Aristofan; so zgodovino pisali Tucidid in Ksenofon, so govore sostavljali in pona¬ šali Lizija, Izokrat, in pozneje Demosten ; so krasne podobe izdelovali Fidija, Alkamen, in pozneje Prak- sitelj; so prelepe slike izobraževali Polignot, Apolo- dor, in pozneje Zevksid. Mogočnost in gospostvo atensko je sicer upadlo v dolgi vojski z Lacedemonci in drugimi greškimi so¬ sedi 1. 431 do 404, vender mesto si je zopet opo¬ moglo, in če je pozneje 1. 338 prišlo pod macedonsko in I. 146 pr. Kr. pod rimsko oblast, se mu je vender prosta /notranja ustava pustila. V eni reči pa so Atene prejšno slavo ohranile tudi pozneje čase, nam¬ reč v učenosti, umetnosti in lepi omiki; mladi Rimljani so tedaj hodili v Atene se izobrazovat, in rimski cesarji so podpirali atenske učene šole. Tako se je mesto ohranilo v slavnem imenu, dokler je mogočno rimsko cesarstvo ostajalo v celoti svoji. Ko so divji narodi začeli dreti v nekdanje rimske dežele, so bile 91 tudi Atene L 403 po Kr. razdjane po gotiškem kralji Alariku; in ko dalje atenski modrijani se niso hotli ukloniti pravi sveti veri, so bile tudi šole atenske J. 520 zaperte po greškem cesarji Justinijanu. Atene so tako dalje stale pod greškimi cesarji; ko so pa Latinci L 1204 si osvojili Carjigrad , so tudi druge greške mesta dobili svoje kneze; Atene so bile tedaj sedež lastnih vojvodov, dokler 1. 1455 niso prišle v neversko turško oblast. Prišlo je h koncu 1. 1821; takrat se je greška dežela cela vzdig¬ nila zoper Turke, tudi Atene so se rešile težkega jarma, vender le za nektere leta. Pa ko so se ev¬ ropejske vlade potegnile za prostost greškega naroda, so Turki 1. 1833 pustili atensko mesto, in od slej je novi greški kralj Oton I. ondi postavil svoj prestol, kterega pa je 1. 1863 zastran nove vstaje prevzel drugi kralj Juri I. Nekdanje atensko mesto je o svojem boljšem času z luko vred obsegalo 4 miije v okolici, in štelo za 10.000 hiš in za 180.000 stanovavcov. Na griču Akropoli je bil močen grad, sredi tistega je stal Partenon ali poglavitni atenski tempelj, v kterem je bila krasna zlata in slonokostena podoba boginje Atene ali Minerve, lvrog grada je stalo mesto, ne¬ kaj po ravnem, nekaj po malih gričih, in okoli tistega je bilo terdno ozidje, po dveh stranah pa ste tekle male reki Cefiz in Ilis. V mestu je bilo več lepih tergov, obdanih z verstami stebrov, dalje mnogo templjev in vmes mogočni tempelj boga Zevza ali Jupitra, tudi zbornih in sodnjih dvorov, in še večjih in manjših gledišč; razni spominki, podobe vrednih mož so lepšale terge in ulice. Zunaj mesta je bilo občno pokopališče, so bile šole in shodilišča učenih mož in modroslovcov; od mesta proti morju so pa bili še dolgi zidovi do poglavitne luke Pireja in dveh manjših luk, kjer so bile tudi založnice za blago, naprave za ladije, pohištva za tergovstvo. Takošno je bilo nekdanje atensko mesto; seda¬ nje mesto na daleč ni toliko, vender se je po kon¬ čani vojski za prostost zopet že obilno in lepo pozi¬ dalo. Na Akropoli so še ostanki nekdanjega veli- cega templja, tudi toliko ozidja, da še zamore 92 služiti v brambo zoper nasprotnike; v mestu gredo poglavitne ulice na ravnost podolgoma in po čez, in so obdane z novimi hišami; med mestom in gradom je kraljeva palača, ki jo je dal kralj Oton krasno sozidati. Tudi obertnija in tergovstvo se je iz nova izbudilo in oživilo; za podučenje in izobraženje ljud¬ stva pa so ustavljene mnoge višje in nižje šole. Po takem se je tudi število stanovavcov obilo pomnožilo; mesto, ki je pred zadnjo vojsko štelo 12.000 do 15.000 duš, jih ima zdaj več kot 30.000. VeleGnrod)» ratMamJi §@$©1 Srn cia {S jiodobiino.) Ko so kdaj kralji si odbirali stanovališča, ter si zidali dvore in gradove, so se ozirali v to, da so našli kraj za brambo pripraven, pa tudi zastran lege prijeten in lep. Takošen lep in varen kraj je mesto, kjer so si nekdanji knezi in kralji moravski odločili svoj sedež; ondi blizo teče pohlevna reka Morava, v okolici so vesele vinske gorice in ljube žitne polja. Ondi tedaj je stal Velehrad, to je, veliki grad moravskih knezov; zraven grada pa je bil krasni tempelj boga Svantovita, kterega so nekdanji Mora- vani častili za svojega varha in oblaževavca; ondi so se shajale množice ljudstva ob narodnem godu letne žetve. Pa Svantovitov altar kot altarji druzih malikov so razpadli v prah, ko se je prikazalo znam- nje svetega križa na tem mestu. Sveta Ciril in Metodi sta posvetila pervo ker- šansko cerkev na mestu, kjer zdaj še stoji kapelica na pokopališči; ondi se je opravljala božja služba za velicega kneza Svatopluka, ondi je bil tudi keršen češki vojvoda Borivoj in njegova sopruga sv. Ljudo- mila, ondi je bila po tem tudi stolna cerkev sv. Me- todja. Sicer so nekteri bolj na dvome nagnjeni gla¬ sovi hoteli terditi, da Metodjeva stolna cerkev je 93 drugod stala, v Devini, v Nitravi ali celo v Blatnem; pa Devina je bila le mejna terdnjava poleg Donave, v Nitravi je stal Metodjev podškof Vihnik, in v Blatnem je Metodi sam le za čas se mudil pri Kocelji, panonskem vojvodu. Nekdanji Velehrad so sicer Madžarji I. 907 razdjali, in vso stran v posesti obderžali do 1. 1028; vender mnogo spominkov pričuje še današnji čas, kje da je stalo to mesto. Še stoji vas ali terg ravno tacega imena, namreč Velehrad, v lepi dolini blizo Morave; še se ondi blizo zna prostor z grapo in nasipom obdan, ki se zove Hradek, to je Gradek ali Gradič, kjer je po starji pripovedi knez Svatopluk kdaj stanoval; tudi je ondi na otoku v Moravi mesto Hradište ali Gradišče, tako imenovano, ker je na mestu nekdanjega moravskega knežjega grada. Po¬ sebno pričevanje daje pa vtemeljitev samostana Ve- lehradskega, ktero je nasnoval pobožni mejni knez Vladislav Henrik 1. 1190; in poterdil češki kralj Otokar I. 1. 1228; v dotični lastini je naravnost po¬ vedano, da samostan bo spomin v djanje s. Cirila in Metodja , in da kraj Velehrad , ki je s tisto listino samostanu bil priložen, je bil kdaj mesto, zdaj pa je le vas ali terg. Samostan, ki je bil v Velehradu vstavljen, je bil izročen minihom iz reda sv. Bernarda ali cister¬ cijanom; časoma je bilo vse zidanje dodelano, in cerkev je 1. 1228 posvetil Olomuški škof Robert. Ta samostan je bil če dalje bolj slavit, posebno kar je škof Janez 1. 1349 zapovedal, naj se 9. marca po Moravskem obhaja god svetih deželnih aposteljnov Cirila in Metodja, in naj se zlasti čislajo tisti kraji, ki sta jih sveta moža s svojo pričujočnostjo posvetila. Mnogi dobrotniki so cerkvi in samostanu podelili bo¬ gate darila in posesti; češki in ogerski kralj Vladis¬ lav pa je I. 1511 Veleliradske posesti in pravice poterdil s posebno listino, kjer se glasi: da je v to poterjenje nagiban bil po pobožnem spoštovanji tistega kraja , ker je ondi kdaj • stalo pervo glavno mesto moravske dežele, in ker se je od ondod keršanstvo okrog razširilo. Leta 1721 je bila samostanska cer- 4 » 94 kev nova sozidana, in !. 1735 posvečena; in takošna ostaja še sedanje dni. Velehradski samostan je pa vender prestal tudi razne nezložnosti. Leta 1241 so ondi razsajali divji Mongoli; o husitski vojski so nasprotniki samostan napadli ? oropali in z opatom in štirimi minihi vred sožgali; o tridesetletni vojski so ga razdevali Švedi, Madžarji in Turki. Naj huji udarec pa je ta samo¬ stan zadel 1. 1784; takrat so bili minihi odprav¬ ljeni , posestva so bile pridjane verski zakladnici, cerkev je ostala samo farna, in stanovališče miniško ali grad Velehradski je po tem 1. 1837 baron Sina kupil v last. Sedanja farna cerkev v Velehradu je posveče¬ na Marii Devici v nebo vzeti; dolga je 40 sežnjev, in izdelana v podobi podolgastega križa, v sredi križa je visoka kupla s štirimi okni. V velikem koru so trije altarji, poglavitni Marije Device, in dva stranska sv. Benedikta in sv. Bernarda; v ladii je na vsako stran sedem kapel in pet altarjev; en altar je posve¬ čen sv. Cirilu in Metodju. Naj slavniši spominek v Velehradu je kapelica sv. Cirila na pokopališči zunaj terga ; altarska stran se šteje za drag ostanek perve po sv. Cirilu po¬ svečene cerkve. To kapelico je visokovredni OIo- muški nadškof Friderik grof Furstenberg za tisučlet- nico 1. 1863 dal vso popraviti in olepšati. Ker sta namreč sveta brata Ciril in Metodi 1. 863 pervi pot došla na Moravsko, zatorej se je ravno 1. 1863 zamogla obhajati tisučletnica od te blažene prigodbe. Z dovoljenjem svetega Očeta pa¬ peža Pija IX. je za prihodnje čase praznik svetih slovanskih aposteljnov prestavlen v dan 5. julija; in tako se je obhajal 1. 1863 z osmino vred do 12. ju¬ lija. Velike množice keršanskega ljudstva so se shajale tiste v Velehradu, v procesijah s svojimi maš- niki vred so prihajali po veliko tisuč na dan; tudi visoki cerkveni pastirji so takrat obiskovali mesto, kjer sta pred mnogo sto leti pervikrat v slovenskem jeziku sveto vero oznanovala apostolska moža. To obhajanje je tudi na Češkem in Slovaškem, na Sloven¬ skem in Horvaškem močno obudilo keršanskega duha; 95 tudi v Zagrebu, Mariboru in deloma še drugod se je 5. julija imenovanega leta obhajala tisučletnica sv. Cirila in Metodja. Celjsko mesto na slovenskem Štajerji stoji prav na prijetnem in pritožnem svetu; lepa rodovitna rav¬ nina ga obdaja skoraj na vsako stran, bistra Savinja urno teče ob kraji, železnica memo derži proti jugu in severju; na bližnjem griču so ostanki starega grada, nekoliko bolj oddaljen je novi grad. Tudi v mestu se da prijazno bivati; ceste in ulice so čedne in zložne, liiše pripravno in lepo stavljene, cerkve po redu zidane in okinčane, učilnice po potrebi osker- bovane, naprave za ubožne in bolnike osnovane. Ko so Rimljani 1. 33 pred Kristusom si prisvo¬ jili doljni Norik in Panonijo z njihovimi stanovavci, starimi Slovenci, so mesto Celje že našli, dasiravno je takrat le še majhino vtegnilo biti. Zavoljo svoje lege na panonski meji in zavoljo ceste, ki je tukaj skozi šla, se je ta kraj Rimljanom kazal dosti tehten; tedaj so bili za čas cesarja Klavdija krog 1. 50 po Kr. rimski naselniki ondi vpeljani, in s tem se je mesto bolj povzdignilo in razširilo. Napisi na kamnih pričajo, da je oddelek rimskih vojakov ondi imel svoj stan, da so rimski cesarji s svojimi vojnami skozi po¬ tovali, meje proti sovražnikom branit, in da so tudi razni templji in druge stavbe mestu bili v lepoto. Pa ravno to, da je Celje stalo na veliki cesti, mu je bilo mnogokrat v nadlego; terpelo je o hudi vstaji Panoncov 1. 10 pred Kr., zopet o bojih med cesarji Otonom, Vitelijem in Vespazijanom 1. 69 po Kr., o napadu Markomanov in Sarmatov za čas cesarja Marka Avrelija 1. 166, zopet o napadu Alemanov, Markomanov in Sarmatov 1. 260, zopet o vojskah, ki sta jih imela cesar Konstanci 1. 351, in pozneje 1. Ogled po domovini. 96 394 cesar Teodozi zoper mogočnike, ki so se hoteli cesarske oblasti polastiti. Med tem je sveta Kristusova vera tudi zgodaj prišla v Celjsko stran, in sicer po ravni poti od Akvileje; ondi namreč je bil sv. JMarka evangelist krog 1. 63 zasejal sveti evangeli. Časoma se je šte¬ vilo kristjanov v Celji pomnožilo; I. 283 je sv. Ma¬ ksimilijan, ki je sam v tem mestu od keršanskih staršev rojen bil, in potem škof v Lavrenku poleg Donave postal, se povernil v svojo domovino, da bi ondašne vernike bolj poterdil. Drugo leto po tem je sveti škof ravno v svojem domačem mestu za Kri¬ stusa dal svoje življenje; oblastnik Ejulazi ga je v smert obsodil, in glava mu je bila odsekana na tistem kraji, kjer zdaj stoji cerkev njemu posvečena. Po- zneji čas je bilo Celje celo sedež lastnega škofa; vender za to ni gotovega spričevanja, da bi bil Te- naks, celjski škof, že na akvilejskem zboru 1. 381. Ko se je po razdelitvi rimskega cesarstva I. 395 začelo vrenje in preselovanje severnih in izhodnih evropejskih narodov, je tistih pot mnogokrat šla čez Celje, in mesto je veliko prestalo, tudi hudo razdjano bilo. L. 408 je bil ondi kralj Alarik z zahodnimi Goti, 1. 452 je skozi deri grozoviti Atila z divjimi Huni, 1. 475 je prišel vojvoda Odoaker s Heruli, in 1. 489 kralj Teodorik z izhodnimi Goti, vsi na poti v Italijo ali iz Italije. Potem 1. 568 so šli Longo- bardi s kraljem Alboinom iz Panonije na Italijansko, in za njimi so se Ijuti Obri v Panonii vstavili, nove slovenske rodove pa so pred saboj tirali. Takrat je bil škof Janez v Celji, kterega ime se bere v cer¬ kvenem zboru 1. 579 v Gradu poleg Akvileje; ta škof je pozneje 1. 599 mogel pobegniti pred never- sko in divjaško silo, in se je vstavil v Novem gradu na lstrijanskem. S tem je nehala nekdanja celjska škofija. Po novih naselnikih se je dežela ob Savi in Dravi imenovala Slovenska stran, in višje Korotan. Stari in novi slovenski narod je bil zdaj pod stisko hudih Obrov, dokler ga krog 1. 624 vojvoda Samo ni rešil terde sužnosti; o novih oberskih napadih je 1. 749 vojvoda Borut poklical Bavarce v pomoč, s — 97 — tistimi vred so Slovenci med I. 77 i in 788 prišli v oblast Frankov in njihovega kralja in rimskega ce¬ sarja Karola velicega. Prigodbe vse slovenske zem¬ lje so zadevale tudi Celje. Med vsemi temi pre- membami je bila keršanska vera v tej strani zlo upadla; sv. Rupert, pervi Solnograški škofje na to 1. 698 prišel v Celje, je ondi posvetil cerkev sv. Maksimilijanu, svetinje častitega škofa pa je od on- dot seboj vzel. Dalje so akvilejski učeniki, zlasti sv. Pavlin patriarh na južni podravski strani zopet popolnoma uterdili sveto vero; tako je Celje ostalo pod akvilejsko škofijo. Ko se je 1. 843 veliko frankonsko kraljestvo razcepilo, je Slovenska zemlja ostala v oblasti nem¬ ških kraljev in cesarjev. Takrat je lastne mejne kneze imela pokrajna med Kerko, Savo in Dravo, tudi posebej Slovenska stran imenovana, z njo vred tudi Celje. L. 1149 pa je bila ta stran z gornjo korotansko ali štajersko stranijo pod vojvodom Oto¬ karjem Vlil. soedinjena, in s tisto vred je 1. 1186 prišla avstrijanskemu vojvodu Leopoldu VI. v last. Tako je tedaj tudi Celje od tistega časa ostalo pod avstrijanskeui gospodstvoin. Med tem je slovenska stran in tudi Celje mnogo terpelo pred divjimi Ma¬ džari , ki so od 1. 899 do 944 mnogokrat deželo na¬ padli in skozi njo dalje derli proti Italii; ko so bili tisti na slovenski in nemški strani hudo potolčeni, po tem je bilo več miru za deželo. Kar se tiče cerkvene strani, se mora soditi, da je Celje od kdaj imelo lastnega duhovnega pastirja, če ravno v listinah od ondašne fare ni glasu pred 1. 1170; pervi župnik pri sv. Danielu se po imenu bere sicer še le za patriarha Pagana I. 1319, nam¬ reč Henrik. Čez vse cerkve med Dravo in Savo, ali v Savinjski dolini je bil takrat že postavljen lasten arhidiakon ali nadmašnik. V Celji pa je 1. 1241 bil ustavljen miniški samostan minoritov ali manjših bratov sv. Frančiška; Saneški gospodje, kterih rodovina je poznejč v celjske grofe bila po¬ vzdignjena, so k tej napravi pripomogli. Celjsko mesto z gradom vred je 1. 1331 prišlo Saneškemu gospodu Frideriku v last; s tem je po- 98 zneje veliko čast doseglo, ko je 1. 1341 cesar Ludo- vik IV. ravno tistega Friderika povzdignil in ga celjskega grofa imenoval; še bolj se je zvišala ta čast, ko je cesar Sigismund 1. 1436 grofa Friderika II. poslavil z imenom kneza nemškega cesarstva. Celjska knežija je bila časoma zelo mogočna, ker so njeni knezi mnogo posest pridobili na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Horvaškem; knez Ulrik II. je 1. 1456 celo za kraljevega namestnika na Oger- skem bil izvoljen. Celjsko mesto je med tem 1. 1451 dobilo lastne mestne pravice pod svojim svetovav- stvom, in je bilo z obzidjem obdano. Pa ravno čast in mogočnost je bila celjskim knezom pogubljiva, na¬ pravila jim mnogo nasprotnikov; 9. novembra 1456 je bil knez Ulrik v Belem gradu ubit, in z njim vred je izmerla slavna rodovina celjskih gospodov. Celjska knežija pa je potem poleg prejšnih pogodeb došla cesarju Frideriku IV. avslrijanskemu v dedšino. Celje je po takem od 1. 1456 na dalje stalo v oblasti avstrijanskih vladarjev; ohranilo je prejšne svoje pravice in tiste so mu bile še posebej poter- jene. Mesto se je časoma bolj zaterdilo in zlepšalo, močno ozidje je stalo do sedanjega stoletja; tudi celjske cerkve so bile iz nova pozidane. Farna cerkev sv. Daniela je bila, kakor neka letnica kaže, 1. 1482 sozidana, in sicer po gotični šegi; veliki kor gre bolj na okroglo, Iadija pa šteje dve versti ste¬ brov po sredi, in je tako v trojno razdeljena. Cer¬ kev sv. Maksimilijana je tudi v tistem času bila pre- narejena, zakaj tudi kaže gotično obliko; samostan kapucinski pa je bil I. 1611 postavljen, in cerkev 1. 1615 posvečena. Celjski župniki pa so bili večkrat naddiakoni Savinjske doline; tako 1. 1655 Bernard Mavrisič. Ta čas je pa tudi svoje nadloge prinašal za Celjsko mesto. Neverni Turki so 1. 1471 pervikral skozi Kranjsko prišli do Celja, v okolici so ropali, morili, požigali, ljudi v sužnjost gonili; tako so tudi blizo došli 1. 1473, 1480 in 1489, 1. 1492 pa so bili s kervavimi glavami odgnani od mesta, ravno tako 1. 1529. Za Turki je kuga rada morila ljudstvo; taka je bila v Celji 1. 1474, 1542, 1644, 1647 in 1679. 99 Tudi ogenj mestu ni zanašal; pogorelo je vse I. 1502, 1534 itT 1087. Med tem je še krivo vera motila um in serce mnogim Celjanom, začetek je tisti dal znani Primaž Trubar, ki je bil 1. 1530 do 1532 mašnik pri cerkvi sv. Maksimilijana. Verske zmote so se po tem še bolj razširile, tako da je zunaj Celja 1. 1578 velik luterski tempelj pozidan bil; pa 1. 1600 je bila krivovera po Ljubljanskem škofu Tomažu Krenu zaterta, in tisti tempelj razrušen. V naj novejšem času je Celje prestalo tri pri¬ hode sovražnih francoskih vojsk, namreč 1. 1797 1805 in 1809; veliko zgube je mesto o tem imelo’ veliko plačila in druzih nalog je moglo opraviti. Razun tega je pa še hud požar I. 1798 pokončal skoraj vse mesto; po tem se minoritovski samostan ni več popravil, in 1. 1808 so bili tudi minihi odprav¬ ljeni, le cerkev je še ostala za nemško božjo službo. Nasproti je Celje v novejšem času imelo okrožno glavarstvo, in ko je to 1. 1850 nehalo, je ondi zdaj okrožna sodnija. Tudi Celjska fara je I. 1761 do¬ segla novo čast, ker je papež Klemen XIII. njenega župnika povzdignil za opata; pridjana je pa bila po tem 1. 1787 z vsem Celjskim okrogom k lavantinski školii. Če so minoriti poprej nehali, so 1. 1852 pa bili misionarji ali lazaristi pri cerkvi sv. Jožefa vstavljeni po r. škofu Antonu Martinu Siomšeku. Dalje je Celje dobilo 1. 1777 glavno šolo, I. 1808 latinske šole, ki so zdaj povzdignjene v višjo gimna¬ zijo, 1. 1827 pa dva vižja razreda glavne šole, ki sta zdaj spremenjena v realko. L. 1846 je Celje z železnico dobilo novo naglo zvezo z mesti in deže¬ lami proti severju in proti jugu; kolodvor na Celjski postaji daje mestu tudi novo lepoto. BarMoa * naj stoja Malo od meje slovenske zemlje, vender s tisto v tesni zvezi se nahaja med jezerci ob kraji jad¬ ranskega morja majhen otok, za strelaj dolg; na njem je samostanu podobno zidanje, k temu prizidana lepa ne velika cerkev, in še kake tri hišiče; od 100 Akvileje je do tega otoka poldrugo uro daleč, od morja pa pol ure. Ta kraj se imenuje Barbana, ker je bil pervi opat v ondašnem samostanu po imenu Barban. Bilo je krog I. 582, da je akvilejski patriarh Elija na tem mestu vstavil miniški samostan, in sozi- dal cerkev v čast presvete Device in Matere Kri¬ stusove Marije, ker mu je ona sama zato znamnje dala. Pripoveduje se namreč, da so v starih časih, ko je bilo akvilejsko mesto še mogočno, tukaj ladije ostajale, da ravno na tem kraji je bilo veliko kervi zvestih Kristusovih spoznovavcov prelite, ki so bili ondi mučeni in ob glavo devani. Okoli 1. 582 po Kr. pa je velik vihar vstal, ki je morje toliko visoko na¬ gnal, da je celi ta otok pokrilo, vse zidanje zrušilo in v globočino pogreznilo; verh valov pa se je vi- dila plavati precej velika podoba Marije Device, ki je po tem, ko je vihar potihnil, in se je voda zni¬ žala, na tem otoku obstala. Na južni strani, kjer zdaj stoji majhna kapelica, je bila podoba najdena; imenovani patriarh je dal naj poprej to kapelico po¬ staviti, po tem pa cerkev in samostan sozidati, in podobo v tisto postaviti. Tukaj se tedaj Marija Božja Mati časti že od leta 582, in potujejo semkaj po¬ božni verniki iz Goriškega, Beneškega in Teržaškega, iz Istrije in Dalmacije, sicer bolj Italijani, pa tudi bližnji Slovenci; posebno pa semkaj prihajajo ali se semkaj obetajo mornarji, ki stavijo svoje upanje v Marijo, morsko zvezdo. Minihi sicer že zdavno ne stanujejo na Barbani, pa dva mašnika vcnder ondi vedno, stojita, da osker- bujeta pobožne romarje; eden se kliče vodja, drugi pomočnik duhovni; o večjih shodih pridejo še drugi mašniki pomagat za svete opravila. L. 1863 o praz¬ niku vnebovzetja Marije Device je bil na Barbani posebno velik shod, in se je obhajala lepa sloves¬ nost ; z novo drago krono se je podoba Božje Ma¬ tere kronala, v zahvalo za velike milosti, ki jih je že tukaj skazala prošnikom; višji cerkveni pastirje iz Gorice, llenedek, Vidma in Tersta so bili ob tej slovesnosti zbrani, in velika množica pobožnih romar¬ jev se je sošla na otoku. 101 Sv. Molior m Fertiaat, apasteljaa m. M« morje la JSrtjasfc.o. Spodobno je , da pomnimo slavita moža in du¬ hovna očeta, po kterih so bili v duhu rojeni naši nekdanji predniki, in po kterih se je tudi nam tistih mlajšem, že v pervi dobi keršanstva odperla pot v večno življenje. Ta slavita moža in aposteljna naših krajev sta iz perva sv. Hermagora škof akvilejski in sv. Fortunat njegov levit. Kar je od nju znano, tukaj sledi. V rimsko mesto je pripopotoval sv. Peter apo- stelj s sv. Pavlom aposteljnom vred; pripeljala sta seboj sv. Marka, in ta se je z njima mudil v rimskem mestu. To je bilo naj bolj verjetno tisti čas, ko je sv. Pavel pervikrat v Rimu bil v ječi, in se je po tem tudi sv. Peter zopet povernil v mesto, med leti 61 in 63 po Kr.; tisti čas je tudi sv. Marka naj bolj verjetno pisal svoj evangeli. Tedaj sv. Peter reče Marku: kaj se tukaj mudiš? Glej ti si obilno podu¬ čen v vsem , kar je delal Gospod Jezus Nazareški. Vstani in idi v mesto, ki se imenuje Akvileja v ist- rijanski deželi, da bodeš ondi oznanoval besedo Go¬ spodovo. Po tem je sv. Marka sprejel pervi delež in pastirsko palico, vzel tudi evangeli, ki ga je bil spisal; je šel na pot, hodil in prišel v rečeno mesto, ki se imenuje Akvileja. Ko je pa prišel v rečeno mesto, je ondi našel mladenča po imenu Atuifa, sinu Uifina blagorodnika in pervaka v mestu, kterega je ozdravil gobove bo¬ lezni. In ko je sv. Marka ondi nekaj časa učil, se je v njegovem sercu želja obudila, da bi zopet vidil obraz sv. Petra. Ko je sv. Marka evangelist iz Akvileje se hotel ločiti, da bi zopet v Rim poto¬ val k sv. Petru, so si akvilejski kristjani pastirja prosili. In on jim je napovedal, naj sami izvolijo, kakoršnega hočejo, moža prav keršanskega. In ljud¬ ska množica sije izbrala,.zalo in vredno osebo, po imenu Hermagora ali Mohorja. Tisti je v Rini poto¬ val s sv. Markom, in je od sv. Petra prejel škofovo palico in skrivnostno pokrivalo z blagoslovom, ter je 102 postal pervi škof v gornjoitalijanski krajini. Sv. Marka pa je bil po tem poslan v Aleksandrijo na Egiptovskem, ondi je postavil nov škofov sedež, in je tudi h koncu življenje dal za Kristusa. Ko se je bil sv. Mohor v Akvilejo povernil , je svojo cerkev v red djal, tudi mašnike in levite posvetil. Po tem je v Teržaško mesto mašnika Hia- cinta in diakona napotil, in po druzih mestih je enako .^delal. Shajale pa so se k sv. Mohorju škofu ljud¬ stva gornjoitalijanske krajine, ker so vidile njegove čudeže, in ker se je po njem množila sveta vera, malikovavcov nespamet pa sramotila. Ta čas pa, ko je Neron cesaroval v Rimskim mestu, je tisti v Akvilejo poslal oblastnika Sebasta po imenu, da bi bil v tem mestu vladar. Ko je tedaj sv. Mohor nad tem čul, da bi sebi izročeno čedo bolj pomnožil in poterdil, je bil pri oblastniku Sebastu zatožen, da Kristusa neprenehoma oznanuje in službo domačih bogov zatira. Za tega voljo je bil dolgo tepen, pa je v tem Kristusu hvalo dajal, in se grozovitosti oblastnikovi posmehoval; zato je bil na pezo obešen in z grebeni tergan po persih. Po tem so mu na persa devali razbeljene železa, in gorečea svetila pritiskali na strani; preserčni mučenec pa je toliko bolj sladko hvalo dajal Kristusu, kolikor bolj hude muke je prenašal. Pri takem pogledu se je ljudstvo začelo gibati, in Sebast se je zbal kake ljudske vstaje: tedaj je sv. Mohorja rabeijnom vzel iz rok, ter ga je vergel v temno ječo. Noč je bila, kar se je na tem kraji posvetila velika luč z neba, in prijeten duh je na¬ polnil ječo. Po teh znamnjih se je obudil Poncijan jetniški varil, in razsvetljen po tej nebeški luči, je otresel staro prazno versko temoto; vergel se je sve¬ temu pastirju pred noge, ter je prosil, da bi bil po skrivnostnih keršanskih šegah posvečen. Po tem zgledu spodbujena je množica mestnjanov vrela k sv. Mohorju, ga je poslušala, ko je v nebeškem duhu oznanoval čast križanega Boga, ter se je učila, da je njegova vera prava, in da edino pot kaže v nebesa; tedaj je bila po kopeli duhovnega prerojenja pridružena v keršansko čedo, kar je svetemu pastirju 103 neverjetno veselje delalo. Med teni številom je bil tudi Gregor, akvilejski plemenitnik, kterega sinu že tri leta obsedenega, je po ukazu sv. Mohorja v pričo vseh satan popustil; sveti mož je šel iz ječe, da je tega Gregorja in vso njegovo družino v nje¬ govi lastni hiši kerstil, ter se je po tem zopet sam povernil v ječo. Z mnogimi čudeži je sv. Mohor to ječo v božje svetišče premenil; in zdelo mu se je, da tukaj sred tesnobe in nesnage kakor v nebesih- vživa s Kristusom večno veselje. Mašniki in duhovniki pa so vidili, da je sv. Mohor toliko vnet ljubezni do Kristusa svojega Go¬ spoda, da si nič druzega bolj ne želi, kakor mu- čenstva; zatoraj so ga vprašali, kaj naj storijo, ka¬ dar bo on od tod vzet. Prejeli so odgovor, naj Fortunata naddiakona si izvolijo za škofa; tisti je v sveti vodi očistil vdovo Aleksandro po imenu, ktera je bila poprej vid svojih oči prejela, ko se je bila v ječi k nogam sv. Mohorja približala. Ko je bilo to Sebastu naznanjeno, je’ dal tudi Fortunata ravno v tisto ječo vreči; ondi sta oba vsaki dan delala toliko čudežev, da se je Sebast vedno bolj zastran sebe bal pred toliko množico, ki se je že Kristusu vdala bila. Tedaj je oblastnik poslal rabeljna po noči, da je Kristusovim vojšakom glave odsekal; po tein je Poncijan skrivaj spravil trupla in kri, ter na svoji zemlji pokopal zunaj mestnega ozidja; pobožna žena Aleksandra pa je bila svete ostanke pomazilila z di¬ šavami, in Gregor ji je pri tem pomagal. To se je godilo za čas cesarja Nerona, 4. julija; kosti in glava sv. Mohorja pa so zdaj hranjene v Gorici v stolni cerkvi. Žigu Iianm !@Awsteisu V cerkvi sv. Mihaela na Dunaji sla dva spo¬ minka, ki slavita verlega slovenskega rojaka Žiga Herberstanjskega. Ta znameniti mož je bil 1. 1486 rojen na Vipavskem gradu, pa je bil tako slaboten, da so ga starši obljubili v sveto hišico v Lavretu. Njegov starji brat Janez je mladega dečka spremil 104 na Božjo pot, ter ga je zdravega in terdnega pri¬ peljal nazaj. Ko deček se je z nemškim jezikom vred tudi učil slovenskega, ko miadeneč pa se je na du¬ najskem vseučilišči pridno učil latinskega; za sloven¬ ščine in latinščine voljo je bil mnogokrat grajan; pa ravno po teh obeh se je poveličal. Kot neprestrašen in previden vitez je v beneški vojski 1. 1508 serčno branil Pazen in Lipoglav na Istrijanskem, tako da ga je cesarski vojvoda Erik Brunsviški čislal in ljubil; pred Maranom pa je 1. 1517 s svojim bratom Jurjem vred pregnal Benečane, in vjel njihovega vojvoda. Zatoraj ga je cesar Maksimilijan o slovesnosti zadobljene zmage v Inspruku z lastno roko sprejel med viteze, in ga odbral med svoje svetovavce; pozneje mu je cesar izročil tudi tehtne poslanstva. v Pervič je bil Žiga !. 1516 poslan na Dansko h kralju Kristijanu ljutemu, ki je mnogo plemenitnikov v Štokholmu kervavo pomoril, deželo in ljudstvo sa¬ movoljno vladal, in s svojo suprugo Izabelo, cesar¬ jevo vnučko slabo ravnal. Žiga je korenjaškemu, terdovratnemu kralju mirno povedal izročilo, ter mu rezjio očital, kako da nerodno, nezvesto in nepošteno dela, in cesarja žali; kralj pa je na pol dajal odgo¬ vor, in se ni spremenil. Še tisto leto je bil Žiga zopet poslan na Rusko; imel je sporočiti, da ker cesarjeve dežele so v miru, Špansko, Angleško, Dansko in Švedsko, tudi Fran- cozko in Italijansko je v pokoji, naj tudi veliki ruski car Vasi lej Ivanovič Bogu in sveti Devici za ljubo neha od divjega boja s Poljskim, da bi se tako vse keršanstvo veselilo lepega miru. Sicer cesarjev po¬ slanec ni dosegel svojega namena, ker Poljaki niso nehali zdražeb ponavljati; pa zastran sebe je vender se prav priljubit velicemu čaru, bil je na gostarijah in veselicah carjevega dvora, in v zadnje je bil zopet častno na dom odpravljen; njegova zgovornost, lju— beznjivost in vredna obnaša mu je serca pridobivala. Zopet je Žiga 1. 1519 poslan na Ogersko, da bi bil ondi branil pravice avstrijanske vladne hiše zoper počefke nepokojnega Zapolja; po smerti cesarja Maksimilijana pa je šel z drugimi poslanci vred na 105 Špansko, do novega cesarja Karola V., in je ondi z modro besedo dobro nagnil mogočnega vladarja. Tudi je bil na deržavnem zboru v Vorntacii, ko je bil Luter poklican na odgovor, in zopet na Švabskeni, ko je ondi kmečka ustaja vse omajala; dalje je bil poslan v Nizkozemljo, na Češko in Ogersko. L. 1526 pa je bi! drugi pot poslan na Poljsko in Rusko, zopet pomirovat Ruse in Poljake; poljski kralj sicer se ni dal rad preveriti, pa ruski car je vender obljubil pokoj na pet let, ter je v znamnje svojega obeta poljubil podobo sv. križa. Oba svoja pota na Poljsko in Rusko je Žiga lepo popisal: zaničevani slovenski jezik mu je bil pomoček, da se je lahko porazumel v teh poprej malo znanih deželah, tudi iz ruskih letnikov mnogo naznanil nabral. Kar je po takem zvedil o zgodbah, vstavi, veri in pridelkih tistih dežel, je skupaj zbral in zaznamoval v čednem latinskem jeziku. Tako je drugemu evropejskemu svetu iz nova razodel poljsko in rusko zemljo. Na poti iz Ruskega je Žiga zvedil nesrečno smert ogerskega kralja Ludovika, ki je v kervavem boji zoper Turke pri Mohači padel; tedaj se je na¬ glo obernil v Krakovo k poljskemu kralju, da ga je nagnil na stran svojega vladarja Ferdinanda I., kte- remu je bil cesar Karol V. kot bratu prepustil avstri- janske dežele. Velike nevarnosti zavoljo turških na¬ padov in zmag so storile, da je bil Žiga 1. 1541 po¬ slan v Carigrad, k turškemu sultanu; tudi to težavno pot je srečno doveršil. H koncu so mu došle vender bolj prijetne izročila; spremil je dvakrat hčere kralja Ferdinanda za neveste poljskemu kralju, 1. 1543 nam¬ reč Elizabeto, in 1. 1553 Katarino. Za mnoge take zasluge sta ga cesar in kralj mnogokrat posebno postavila; I. 1537 je bil tudi med barone prištet. Razun svojih poslanstev je svojim vladarjem tudi mnogokrat služil pri znotranjih opra¬ vilih v njihovih deželah; kar mu je ostajalo pro¬ stega časa, ga je porabil v-pisanje svojih bukev. Dasiravno je bil oženjen, vender ni zapustil otrok; umeri pa je 28. marca 1. 1566, in je našel svoj pokoj v raki pri sv. Mihaelu na Runaji. 106 Razne reči. Doslej so za naj večje drevesa šteli Baobabove ali krušne drevesa v Afrike; zdaj pa se je pokazalo, da jih amerikansko drevje prekosuje. To je mainn- tovo drevo v gornji Kalifornii, ondi kjer je tudi toliko bogate zlate rude; 1. 1850 so ga lovci našli in šteje se v versto liojevega drevja. Zdaj je še 92 dreves skupaj, ki se imenujejo Mamutov gojzd. Drevesa so večji del po 300 čevljev ali 50 sežnjev visoke; eno drevo meri 363 čevljev na višavo, in deblo pri tleh meri poprek 31 čevljev, imenuje se „mati gojzdova“, pa „oče gojzdov" meri pri tleh poprek 112 čevljev, in če ravno pod verhom odlom¬ ljeno, je še 300 čevljev visoko, celo je tedaj moglo meriti do 450 čevljev; še eno drevo ima pri tleh 96 čevljev poprečne mere. Če se pri teh drevesih štejejo letnice, se kaže, da so le nektere stoletja po Kri¬ stusovem rojstvu začele rasti. Med podzemeljskimi jamami, ki jih je lahko mogoče obiskati, se Postojnska šteje za posebno veliko in lepo; od vhoda do naj zadnjega konca za Kalvarijo meri na ravnost 1200 sežnjev; z vsemi ovinki pogla¬ vitne pota merijo 1630, in stranske jame 860 sežnjev, naj večja višava od dna do verha je v domu 16, pri Kalvarii pa 32 sežnjev. Vender Agteleška ali Baradelska jama na Ogerskem blizo Rimasombata je večja: je namreč vsega 3062 sežnjev dolga. Naj večja jama na celi zemlji pa je Mamutova v severni Ameriki, v Kentukski deržavi; kolikor je tiste na vse strani preiskane, znaša poltretjo miljo. >£*SX*> 107 Sv. Mohor in Fortuna! V Rimu sveti Peter biva, Marka učenca tak poziva: Hodi na pokraj jadranski In tje nesi uk keršanski. Na italijansko mejo, Marka pride v Akvilejo; Ondi vhodi so odperti V svet slovanski razprosterti. Ljudstvo sluša evangeli, Glas o Kristusu veseli; Mnogo jih resnica gane, Kerst očisti v veri zbrane. Mohor vmes je naj bolj vneti, Sam apostelj ga posveti; Akvileji da pastirja, Da se cerkev bolj razširja. Fortunat je pomagavec, Tudi zvest oznanovavec; Uk in čuda skup storijo Da se verniki množijo. Tak Gospodovo kraljestvo Jemlje ljudstvo si v posestvo, Poleg Soče, bistre Save Daleč do dereče Drave. Rod paganski je zavidcn, In sodnik ves malopriden; Sveta moža gresta v ječo, Preterpita smert bolečo. Apostolska moža! hvala Bo se vama skoz dajala; Z varstvom svojim nas branita In pomoči nam prosita. Sisek rešen 1. 1593. Tam beli Sisek mi stoji, Je v Sisku grad na vogle tri. Pred gradom mesta zidano, In vse za bran napravljeno. Pred mestom turska množica Med rovi je nastavljena, In unstran Kolpe kaže se Šotorov turskih polno vse. Je Hasan turški basa zbral Od vseh strani močno druhal; Nevernik Sisek rad bi vzel, Ga zlo stiskati je začel. Pa Blaže se ne gane kar, On verli Siski poglavar; Z njim vred je vojna majhina, Braniti se pripravljena. Kaj verli Blaže pa stori, Ker Turek Sisku zlo proti? On piše list do Zagreba, Do bana tam horvaškega. Od bana glas je dalje dan, V Ljubljano belo še poslan: .,Nevernik Sisek rad bi vzel, Ga zlo stiskati je začel". 108 Že bliža Sisku se v pomoč S Horvaških mej nabrana moč, [n drugo trumo s krajnskih mej Pelja turjaški knez Andrej. Je Turka res desetkrat več, Turjaški knez pa ni boječ: Napasti berž sovražnika Veli serca junaškega. ^Praznuje danes, pomni vsak, Se svet Ahac, keršansk vojak; Z njimi vred naj Kristus bo naš glas, In Bog ne bo zapustil nas“. Pri jedi turški basa je, Ko bobnov hrum zasliši se, Strahovi vsi ga sprelete, „Zdaj zadnja je!“ mu vest pove. Se baša vzdigne s konjico, Cez sinjo Kolpo pelje jo. V keršanski pervi trop se z njo Zažene kar naj bolj močno, Turjaški knez nasprot zderči, Za znamnje svojim ustreli, Z njim zdirjajo oklepniki, Na Turka mahnejo serčni. „ Praznuje danes, pomni vsak, Se svet Ahac keršansk vojak; Z njim vred naj Kristus bo naš glas. In Bog ne bo zapustil nas. Vsi red za redom pokajo, Na desno, levo sekajo; Pregosto Turki padajo. Njih trume zlo se tergajo, Se vdari vmes horvaški ban, Neverni roj je v beg zagnan; Se Kolpa s Turki zagosti, Še baša v reki se vtopi. Je Sisek zopet rešen bil, Zmagavcov krik se je glasil; Ob mestu trikrat krog gredo, Bogu vsi trikrat čast dajo. Buck-, Kunst- und Musikalienhandler in Laibach, sind nachstehende Artikel štet s vorrdthig: V©Hag. C 6? e b e t b u c h e r.~) J)Odi moj naslednik. Molitevne bukve za mladost in odrašene ljudi. Spisal duhoven Celovške škofije. Mit t Stahlstich. Laibach, 1860. Papierband 34 kr., Halbleder 43 kr., Leder 60 kr., Leder mit Goldschnitt 75 kr. In Leinwand 56 kr. , drgl. mit Goldsch. 70 kr. Gospod! daj jim večni pokoj! Molitevne bukve za vse, ki po svojih ranjkih milo žalujejo. Z mašnimi, obhajilnimi in z drugimi posebnimi molitvami, pa tudi s križevim potam in z bratovšino in odpustki za verne duše v vicah. Mit 1 Bildniss. Laibach, 1858. Halblederband 43 kr. Hauber, M., Sveti post, ali premišljevanje in molitve za vsaki dan svetiga štirdesetdanjskiga posta. Poleg nemškiga. Mit 1 Stahlstich. Laibach, 1847. Ilalblederb. 40 kr., Lederb. 70 kr., mit Goldsch. 90 kr. Hvala božja, ali navod, kako naj mlad kristjan Boga vsak dan časti in hvali. Molitne bukvice za mladost. 5. Aufl. Laibach, 1863. In Papierb. 35 kr., Lederb. 56 kr., drg. mit Goldsch. 70 kr. 2 Jals, P. A., Jesus der Kinderfreund. Kleines Lehr-, Gebet- und GeBang-Biichlein fiir Kinder. Mit viden Bildern. 4. Auflage. Laibach, 1857. Steifband 24 kr., in Lederband 60 kr., mit Goldschnitt 70 kr., in goldgepresstem Pariser-Einband 56 kr., dergleichen mit Goldschnitt 65 kr. ♦Jais, P. A., Jezus prijatel otrok, ali pustite priti k meni otro¬ čiče. Bukvice polne naukov, molitev in pesem, za svoje ljube farmančike spisal. 2. Aufl. Laibach, 1864. In Papierband 24 kr., Lederband 60 kr., mit Goldschnitt 70 kr. In elegantem Pariserband mit Goldpressung 56 kr. Mit Goldschnitt 65 kr. »Dasselbe, deutsch und slovenisch. Laibach, 1854. Papierband 32 kr., Lederband 65 kr., mit Goldschnitt 80 kr. »Jaisa , Eg. I’., Bukvice polne molitev in lepih naukov za manji in veči mladost, kakor tudi za odrašene ljudi dobre. Poleg nemškiga. Mit viden Holzschnitten. Laibach, 1861. Š-. Auflage. In Papierband 35 kr., Lederband 70 kr., dergl. mit Goldsch. 80 kr., in Leinwand 60 kr., mit Goldschnitt 75 kr. Jezusa in Marije dvoje naj svetejši Serce. Molitevne bukve za vse. ki Jezusovo in Mariino Serce pobožno častijo, in zlasti za brate in sestre teh neoinadežanih Sere. Spisala po naj boljših izvirkih dva duhovna. Mit 3 Stahlstichen. 4te mit Marienliedern vermehrte Auflage. Laibach 1862. In Halble- derb. 96 kr., Lederb. 1 fi. 25 kr., drgl. mit Goldsch. 1 11. 76 kr. * Dasselbe mit neuen Lettern. Laibach 1862. Die Preise gleich mit Vorstehenden. »Kruh angelski. Molitvine bukvice za otročiče. Spisal duhoven Celovške škofije. Mit 1 Stahlstich. Laibach. 1860. Papier¬ band 24 kr., Halbledcr 36 kr., Leder 54 kr., Leder m. Goldsch. 68 kr. »Kruh nebeški, za otročiče. V pet koščikov razdeljen. Poleg nemškiga. 3. Auflage. Laibach 1860. Mit Bildern. Papier¬ band 14 kr. 1 Dutzend I fl. 56 kr. ♦Maria dobra mati pobožnih otrok. Mit 1 Titelkupfer. 3. Auf¬ lage. Laibach 1861. In Papierband 25 kr., Lederband 56 kr., drgl. mit Goldsch. 70 kr., in Leinwd. 50 kr., mit Goldsch. 65 kr. »Nar lepši dan, ali vredno praznovanje perviga svetiga Obha¬ jila. ‘ 1 . Auflage. Laibach 1858. Papierband ord. 25 kr., Lederband 56 kr., drg. mit Goldschnitt 70 kr., Leinwandband 50 kr., mit Goldschnitt 65 kr. »Nove Šmarnice. Marii prečisti Devici darovane. Nabral Janez Volčič. Mit 1 Stahlstich. Laibach 1860. Papierband 34 kr., Halbleder 42 kr., Leder 60 kr. Leder m. Goldsch. 75 kr. In Leinvvand 56 kr., dergl. mit Goldsch. 70 kr. »Pot v nebeško domačijo. Mašne in obhajilne molitve za pobožne kristjane. Poleg nemškiga. Mit 1 Stahlstich. 3. Auflage. Laibach 1863, Halblederb. 90 kr., Lederb. 1 11, 20 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. 70 kr. ŠlSr, Dr., Jezus moje želje. Katoljške molitne bukve z nauki in napeljevanjem k pobožnimu življenju. Poleg nemškiga. 4. 3 Auflage. Laibach 1858. Mit 1 Titelbild. Diese Auflage ist mit sehr groš se n Let ter n gedruckt, eignet sich daher vorziiglich ffir bejahrte Leu te. In Halblcdcrband 90 kr., Lederband 1 fl. 20 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 fl. 70 kr. *Dasselbe im kleinern Format, o. Auflage. Laibach 1859. Papicrb. 60 kr., Halblederb. 70 kr., Lederb. 84 kr., drgl. mit Goldsch. 1 fl. 10 kr., Leinwandb. 80 kr., mit Goldsch. 1 fl. .Sveta Jedert in Mehtilda. Molitevne bukve s jutranjimi, vezherniini, mafhnimi in fhe drugimi naj potrebnifhnimi moli¬ tvami, kakor tudi s pozhefhevanjem Marije devize in fvetnikov. Laibach 1858. Halblederband 1 fl., Lederband 1 fl. 30 kr., mit Goldschnitt 2 fl., in Leinivandband 1 fl. 20 kr., mit Gold- „ schnitt 1 fl. 50 kr. *Sopek, lepih mašnih in drugih molitvic za pridne šolarčke. Laibach 1857. In Steifband 10 kr., 1 Dutzend 1 fl. 10 kr. (Erbauungsbiicher.) Caf, Or. Romarska palica po poti v večnost. 2 Theiie in einem Bande, in Halbleder 80 kr., Leder 1 fl., drgl. mit Gold- - schnitt 1 fl. 50 kr. *Cndapolna podoba Matere božje v mestu Rimini na Rimskim. Mit Titelbild. Laibach 1850. 5 kr., 1 Dutzend 50 kr. *DoIinar L. Pesmi v nedelje celiga leta. 2. Auflage. Laibach 1862. 50 kr. Priimienband 54 kr. —■ — , Pesmi v godove in praznike celiga leta. 2. Auflage. Laibach 1861. 60 kr. Priimienband 65 kr. *Jeran, J. L., Sveti Juri serčni vojšak. Serčnim slovenskim mladenčem. Laibach 1851. 14 kr. Priimienband 24 kr. ■— —, Terpljenje pravicniga in pokora grešnika, z nekterimi večnimi resnicami in pergodbami. Mit 1 Stahlstich. Laibach 1848. Steifband 30 kr. Ker sanske drobtinee iz življenja svetnikov in družili pobožnih ljudi. Mit 1 Stahlstich. Laibach 1850. In Steifband 24 kr., Priimienband 26 kr. Molitev za ohranjenje nedolžnosti pred podobo presvete Device Marije. 2. Auflage. Laibach 1846. 3 kr. Das Dutzend 30 kr. Priimienbd. 12 kr. Zasledovanje svetnikov božjih. Poduka polne povesti iz živ¬ ljenja svetnikov. Laibach 1849. Priimienband 70 kr. Nastran , P. J., Sveta pokora ali sedem postnih pridig, ktere je pridigoval v letu 1849. Laibach 1846. 20 kr., Steifb. 25 kr. ^Osrečeni kristjani svojiinu novoizvoljenimu vikšimu pastirju , Papežu Piju IX., z popisani volitve, življenja in nastopa sve- tiga Očeta Pija IX. Mit Portrait. Laibach 1847. 10 kr. Pirhi za device, ali molitve in nauki, 'ktere naj si pobožna de¬ vica in sleherna poštena žena večkrat k sercu vzame. Mit 1 Bild. Laibach 8 kr., 1 Dutzend 80 kr. Pramienbd. 15 kr. * 4 »Potočnik BI., Svete Pesme. 4 Aufl. Laibach 1859. Steif 45 kr. Pramienband 50 kr. »Resnice, perve in nar potrebniši svete keršanske katoliške vere, za nar manjši učence. Brosch. 4 kr. 1 Dutzend 40 kr. Pramienband 15 kr. Slor , Dr., Napeljevanje vesolno ali veliko spoved opravljati. Lai¬ bach 1844. 16 kr. Pramienband 18 kr. »Šmajdek M.. Shodni Ogovori. Halbleinvrandb. 1 fl. »Šmida, Kr., Hirlanda bretanjska vojvodnja ali zmaga čednosti in nedolžnosti. Po nemškim. Laibach. 14 kr. Sveta devica in dekla Cita. Laibach 1846. 14 kr., Pramien¬ band 24 kr. »Življenje in terpljenje služabnikov božjih, kteri so bili 5. fe¬ bruarja 1597 na Japanskem križani in o binkuštih 1862 v Rimu slovesno Svetnikam prišteti. ‘2. Auflage. Mit 1 Abbil- dung. Laibach 1863. 12 kr., Pramienband 20 kr. Življenje svetiga mladenča Alojzia Goncaga. Mit 1. Kupfer. Laibach 1846. 14 kr., Pramienband 24 kr. — svete device Terezije. Mit I Kupfer. Laibach 1846. 14 kr. Pramienband 24 kr. Zlate bnkvice, to je: Napeljevanje k pobožnimu življenju in k pravi bogoljubnosti. Laibach 1847. 6 kr., 1 Dutzend 60 kr., Prii- mienband 20 kr. ^ © H i |. ( Varia .) »Ahasver, večni popotnik. Pravljica. Laibach 1850. 5 kr., 1 Dutzend 50 kr. ‘Bojtek ali pravljica od viteza v drevo vpreženega. 10 kr. Canontafeln , 3 verschiedene Ausgaben, zu 20, 16 und 12 kr. pr. Exemplar. Costa, E. H. Dr., Postojnska jama. Mit 1 Titelkupfer und l Grottenplan. Laibach 1863. 40 kr. Cacilia , Musikalische Monathefte fur Landorganisten, SchuIIehrer und Beforderer der Tonkunst auf dem Lande. Herausgegeben von C. Maschek, fortgesetzt von Andr. Praprotnik u. A. I. Band bestehend in 16 Heften. 4. Laibach 1854. 4 fl. 20 kr. II. Band. 2 fl. 50 kr. Cerkvica na skali. Pravljica. Laibach 1855. 4 kr. Dimitz und v.Formacher, Praktische Darstellung des neuen Stem- pel-und Gebuhren - Gesetzes vom 13. December 1862 im Zu- sammenhange mit den Bestimmungen des Gebiihren - Gesetzes vom 9. Februar 1850. Mit dem vollstiindigen Tarife in osterr. Wahr. Laibach, 1863. 1 fl. Dolinar, L. Napevi za pesmi v nedelje celiga leta. Laibach 1862, 50 kr. — — Napevi za pesmi v godove in praznike celiga leta. Lai¬ bach 1862. 60 kr. 5 Dzimski , G. Laibach und seine Umgebungen nebst einer Be- schreibung der intressantesten Punkte in Krain. Ein Weg- vveiser fiir Fremde und Einheimische. Mit einem Plane und einer Ansioht. Laibach 1860. 60 kr. *Dve igri za slovensko^ glediše: 1. Juran in Sofija, ali Turki pri Sisku. 2. Štepan Šubic, ali Bela IV. na Hrovaškim. Laibach 1850. Broschirt 15 kr, *"lelšman Juri. Mične šolarske Pesmi. Laibach. 30 kr. — — Mične zdravice slovenske. 1. — 3. Heft. a 40 kr. Laibach. Gerkman, E rane, Lepopisni izgledi za ljudske šole. V Ljubljani, gebd. 16 kr., einzeln a Blatt 3 kr. Gliickwiinsche an Eltern, Anverwandte und Giinner zu Neu- jahrs-, Geburts- ifc Namensfesten, nebst einem Anhange von Stammbuch-Aufsatzen. 2. Aullage. Laibach 1860. 10 kr. Haupt- Kalalog der oflcntlichen Leihbibliothek. X. Abtheilung: Deutsche Biicher. 60 kr. XI- „ Biicher in franz.. italienischer und englischer Sprache. 20 kr. Hildegardia , zveličana; dvakrat po nedolžnim v smert obsojena cesarica. 2. Auflage. Laibach 1859. 12 kr. ♦Hitri računar pri kupovanju in prodajanju od 100 do 1000 reči ’>■ ozirom na novi dnar po avstrijanski veljavi. 2. Aullage. Auch unter dem Titel Schnellrechner mit Riicksicht auf die neue osterreichische Wiihrung. Laibach 1863. Gebunden in Halblederband 40 kr. , in Lederband 60 kr. ♦Hitzinger Pet., Domač Koledar slovenski. 1864. Geli. 40 kr. ♦Izgledi za pervince, ki se brati in pisati ob enim uče. Spisala učenika na deželi.V Ljubljani 1855. 6 kr. Einzelne Bliitter 2 kr. ♦Kerški raki, za kratek čas. Znadke ali anekdoti. Laibach t 1855. 8 kr. — — Drugi Košek: 200 zastavic in vganjk, mičnih vprašanj in odgovorov za preganjanje dolzega časa in obdelovanje uma. Laibach 1863. 8 kr. Kmetica in grofinja Grizelda. Lep izgled poterpežljivosti in ponižnosti vsim ženam. 10 kr. ♦Kratkočasne igre z kvartarni, številkami in druzimi rečmi v družbah. Laibach 1850. 12 kr. Križtof Dragotin. učitelj na Bohinski Bistrici. Bohinska popotnica. Sostavil in poklonil slavnemu deržavnemu svetovavcu gospodu Dr. Lovro Toman-u. Op. 1. Laibach 20 kr. ♦Lažnjivi Ivljukec, kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo. Laibach 1863. 14 kr. Malavašič, Fr.. Erazem iz Jame. Povest. Mit Titelbild. Lai- bach 1861. 10 kr. — Oče Grof Radecki, c. k. maršal.. Z jeklorezom. Laibach 1852. 16 kr. Pramienband 24 kr. — Slovenska slovnica za perve slovenske šole v mestih in na deželi. Laibach 1849. Broschirt 20 kr. 6 Masckek, Camillo. Deutsch-slovenisclie Kinder-Gesangschule fiir Normal - und Trivialschulen. Laibach. 20 kr. •Močni Baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine. Laibach 1858. 6 kr. Nemški Pavliha v slovenski obleki. Bukve polne smešnih po¬ vest za kratek čas poslovenjene. 3. Aufl. Laibach 1863. 14 kr. ^Najdenček ali pravični se tudi živine usmili. Iz nemškega. Laibach 1860. 14 kr. Priimienband 30 kr. Podoba presvete Device Marije. Povest. Laibach 1855. 4 kr. Plan der Provinzial-Hauptstadt Laibach, ein Farbendruek. 30 kr. Repofhtev, Duh v kerkonofhkih gorah. Pravljiza kakor jo je po nemfhko fpisal Musitus. Laibach 1857. 16 kr. v. Radics P. Geschichte Krain’s, ein Handbuch. Mit einer archao- logischen Karte sammt Brlauterung im Anhange. Laibach 1862. I. Abtheil. Alterthum 4 Hefte sammt 1 Plan. Preis 1 fl. — Sadar Lovro. Čitavnica Polka. V spomin perve besede v čitavnici Loški. Op. 6. Laibach. 24 kr. Sainje V podobah, a 10 kr. •Stric Tomova koča, ali življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne severne Amerike. Laibach 1854. 30 kr., Pramien- band 40 kr. Svesek zhudapolnih pravliz. Dvoje lepih pravliz: I. Trojno refhenje dufli. II. Okamnjenzi na Blanfkim gradu. Laibach 1858. 8 kr. .Sveta grofinja Genofefa. Mizhna in ganljiva perpoveft. Laibach 1860. 12 kr. *Valja,vec , M.. Pesmi. Wien 1855. Broschirt in elegantem Umschlag 35 kr., in elegantem Leimvandband 80 kr., drgl. mit Goldschnitt 1 tl. Vavken Andrej. Napevi za cerkvene pesmi. Laibach 1863. * Venček za vezilne darila, ali vošilne pesmice o godovih, novim letu in drugih priložnostih. Brosch. 18 kr., Priimienband 26 kr. •Viollce. Zbirba prijetnih povest in kratkočasnic podučniga in pobožniga zapopadka za mlade in stare, z 28 podobami, fiz „Koledarja za Slovence. “) V Ljubljani 1855, 1856. 1857. In Priimienband 30 kr., brosch. 20 kr. 1858. brosch. 12 kr., Priimienband 24 kr. 1859 — 1863. a 20 kr. »Vjetnik na galeji. Lepa in podučenja polna povest s pristavkom življenja Sv. Vincenca Pavlana. 2. Aufiage. 1862. 10 kr. ♦Zentrih , Franc. Vaje v lepopisji po novi metodi. 10 Hefte. a 3 kr., 100 Stiick 2 fl. 70 kr. * — — slovenski lepopisi in izgledi. 18 kr. Einzelnc Bliitter daraus a 3 kr. CCr* t>»e mit * bezeichneten Biicher sinil mit ueuen slove- nischen Lettern gedruckt. Commissions- Artikel. Levičnik, Josip, Glasi radosti o vernitvi Nju ces. kralj, apost. Veličastev. Franc Jožefa in Elizabete med Kranjce 1. 1857. 24 kr. 7 •Ravnikar , Nikomed, Kratek krajnsko - slovenski besednjak. Namenjen iz trebljivanju ptujili besedi iz čistega slovenskega jezika. (Z dvema pogovorama v »kranjski Šprahi 11 .) V Za¬ grebu, 1863. 20 kr. Schwarz J. Neue praktische Methode zum Selbstunterrichte der Damenkleiderkunst. Leiclitfassliche Anleitung fiir Damen, ihre Garderobe in kiirzester Zeit selbst zu schneiden und anfertigen zu kbnnen. 2. vermehrte und verbesserte Auflage. Mit 4 Ta- bellen, Zeichnungen und 8 Kartendeckel - Ausschnitten, um Sclinitte zu zeichnen. Laibach 1861. 3 fl.j 'Torbica jugoslavjanske mladosti. 1. — 3. zvezek. V Zagrebu 1863. 83 kr. Feni er empfelile icli naclisteliende Werke einer gefalligen Beaclitimg. Angelska služba za mladenče k sveti maši streči. Brosch. 5 kr. Apostolska hrana bogoljubnim dana po branji apostolskih listov in drugih bukev’ svetega pisma za nedele in Svetke cerkveniga leta. Spisal A. Slomšek. 2 dela. 2 fl. 10 kr. — Zusammen in Halbleder geb. 2 fl. 62 kr. Angerstein , O., F. A., Keine Ansteckung mehr! Aerztlicher Rathgeber fiir beide Geschlechter bei Harn-, Geschlechts- und sj philitischen Krankheiten, so vvie die Angabe von Mitteln um sicli vor Ansteckung sichern zu kbnnen ete. etc. Altona 90 kr. Drobtince za leto 1847 bis 1850 a 70 kr., 1851 bis 1854 a 84 kr., 1855 1 fl. 40 kr., 1856 1 fl. 6 kr., 1857 1 fl. 6 kr., 1858 1 (1. 28 kr., 1859 und 1860 1 fl. 10 kr., 1861 1 fl. 30 kr. 1862 1 fl. 30 kr. Evangeli sv., z molitvami in branjem za vse nedele. praznike in imenitniši godove celiga leta. V Celji 1850. In Halbleder- band 1 fl. 40 kr., Lederband 1 fl. 75 kr., Lederband mit Gold- schnitt 3 fl. 15 kr. Ezrnann D. W. Der vrohlmeinende Rathgeber bei Magenleiden und Verdauungsbeschvverdcn. Mittheilung einer auf die neue- sten Erfahrungen gegriindeten einfachen Behandlungsvveise zur vollstandigen Heilung der Mageniibel und dauernden Kraftigung der Verdauungsorgane. Naumburg. 45 kr. v Eleurjr, L., Sveta povestnica. Iz laškega poslovenil S. Kocian- čič. Gbrz 1852. 36 kr. — — Povestnica nove zaveze. Iz laškega poslovenil S. Kociančič. Gbrz 1852. 30 kr. Eenger, Dr.. G.. Keine Leibesverstopfungen und keine Unter- leibsbeschvverdcn mehr! Ein grundlicher sovvie allgemein ver- standlioher Rathgeber, um alle aus obigen Grundubeln ent- stehenden Krankheiten, grundlichund sicher zu heilen, Mit An- 8 gabe dei' Heilmittel gegen obige Leiden, gestiitzt auf langjah- rige Priifungen und Erfahrungen. Altona, 1802. 45 kr. Goffine , Slovenski, ali razlaganje cerkvenega leta. V Celovcu 1858. Broschirt 1 fl. Halblederband 1 fl. 60 kr. Granaški , L. Vodilo grešnikov. Laibach 1854. 2 Bande in Ilalb- leimvandb. 1 fl. 60 kr. GKinther , Dr. F. A.. Der homoopathische Hausfreund. Souder- hausen. 1858. I. Band. Die Krankheiten der Ertvachsenen 2 tl. 67 kr. II. „ Die Kinderkrankheiten. 2 fl. 67 kr. Helferfs , D. Jos., Anleitung zum geistlichen Geschaftsstjie nacli dem gemeinen und dem osterr. Kirchenrechtc. 9te Auflage. Prag 1864. In Halblederband 3 fl. 50 kr. Hoflinger , Chr., manuale rituum in S. S. sacrificio Missto etc. ex decret. S. Congret. Rituum collectum. editio 8. August. Vindelic. 1848. 70 kr. Hrana evangeljskih naukov bogoljubnim dušam dana. Na vse nedele ino zapovedane praznike v leti, na svetlo dal A. Slomšek. 2 Theile 2 fl. 10 kr. — Žusammen in Halbleder geb. 2 fl. 58 kr. Kaffol, F. d., Domači ogovori po prazniških evangeljih za verne ljudi na deželi. Laibach 1856. 1 fl. 40 kr. — —, Večne resnice v pogovorih za ljudske misione po slovenskih deželah. 3 Bande. Gorz 1862. 3 (I. — Kociančič , Š.. 26 povesti za mlade ljudi. Gorz 1848. 30 kr. Priimienband 45 kr. Koch, Dr. A., Die Starkung der Nerven als Kriiftigung des Gei- stes und zur Hebung vieler kdrpcrlichen Leiden des Mensclien. Bin Rathgeber fiir Nervenlcidende und Alle, vvelche geistig frisch und korperlich gesund bleiben wollen. 8. Auflage. Naum- burg. 45 kr. Keršansko devistvo. Potrebni nauki, izgledi in molitve za žensko mladost. Brosch. 42 kr. Halbleder 70 kr. Krempl, A. Kratke Predge na vfe nedele ino fvetke celega leta. Gratz 1839. 2 Theile in Steifbaml 1 fl. 40 kr. Lavretanske Litanije razložene po nar boljših izvirkih za po- češevanje prečiste Device Marije, zlasti v mescu velikim travnu s sveto mašo in z drugimi navadnimi molitvami. Spisala Jožef Kerčon in Janez Volčič. In Leder 1 fl. 20 kr., in Gold- schnitt 1 fl. 70 kr. hledeni križ, kterfmu je pridjano popisovanje Palestine ali svete dežele in hoje Jezusove po sveti deželi. 3. Auflage. Gorz, 1861. 15 kr., in Pramienband 30 kr. Morny, Dr., Hilfe fiir Haarleidende oder die endliche Befreiung vom Schinneiibel, Haarausfall. Haarengrauen, kahlen Stellen und deren Begleiter, \vie Schvvindel, Migriine, leichtes Kopf- schtvitzen. 2. Auflage. Altona, 1860. 45 kr Dluhlbach, L., Kaiser Josef der II. und sein Hof. 5. Auflage. Berlin, 1858. 3 Bande cleg. gebunden 10 fl. 9 MiiMfcach, L., Napoleon in Deutschland. 2. Auflage. Berlin. 1859. 4 Bande eleg. gebunden. 1(1 fl. 50 kr. Naukopolne pripovesti za slovensko mladost. 2. Auflage. Gorz, 184(1. 15 kr., in Pramienband 30 kr. Kess, Dr. von, Kin neues Heilverfaliren gegen Leberleiden und Wassersucht, dessen VVirkung garantirt tvird. Altona 1863. 60 kr. Oče naš , povest za keršansko mladost in keršansko ljudstvo. Laibach. 1854. 50 kr. Pramienband 60 kr. Preces et Hymni , in usum Studiosae Juventutis. Laibach, 1857. im Halbled. 1 fl., im Leder 1 fl. 20 kr., im Goldsch. 1 fl. 60 kr. Premru, J., Neue Sammlung italieniseher, deutseher und slove- nischer Gespraohe. Gorz, 1850. 70 kr., Pramienband 90 kr. Rathgeber fur Alle, welche an Hamorrhoiden, Gicht, Rheumatis- mus, Flechten, Driisen, Unterleibsstockungen, Verschleimungen, Hvpochondrie und allen Krankheiten , rvelche aus fehlerhaftem Blute entspringen, leiden. Altona, 1861. 30 kr. Rathgeber fiir Miinner in Schvvachezustanden. Oder: Sichere Hiilfe gegen unnatiirliche Kraftlosigkeit. Von einem praktisch. Arzte. I.,eipzig. 45 kr. Robida. K, Domači zdravnik v navadnih boleznih človeka, poleg Hufelanda, Rusta, Tissota in drugih. Klagenfurt 1854. 64 kr. Serf, A. Predge na vse nedele no svetke celega keršansko ka- katolškega cirkvenega leta. Graz 1835. 2 Theile in Steif- band 2 fl. Simpson, Dr. J., Kiir Schwindsiichtige und die daran zu leiden glauben! Kine von der Akademie gekronte, popular gehaltene Preissohrift iiber die Krage: Wie ist der an der Schrvindsucht so allgemein und verborgen leidenden Menschheit am besten und siohersten zn helfen? Altona. 45 kr. Skrina nebeških zaklad za spokorne duše. Gorz. 1837. Halb- lederband 1 fl. , Lederband 1 fl. 40 kr., mit Goldschnitt 1 fl. 75 kr. Soave, F., Poduone povesti. Poslovenil Š. Kociančič. Gorz, 1851. v bO kr., im Pramienband 70 kr. Šmid, J. Zgodovinski Katekizem, ali celi keršansko-katolški navk v resničnih izgledih in zgodovine za cerkev, šolo in dom. 3 Theile. Klagenfurt 1853. 3 fl. 57 kr., in Halblederband 4 fl. 20 kr. Schon, Dr., den trookenen und nassenden Flechten, der Kupfer- nase, dem Salzfluss, den Gesichtsfinnen und anderen hart- nackigen Hautausschlagen, als ungeahnte Folge von Drusenlei- den und Hamorrhoiden, leicht zu begegnen durch einfache Rathschlage. 2. Auflage. Berlin. 36 kr. Steinhauser, Dr. G., Die Krampfe, als: Herzkrampfe, Magen- krampfe, Unterleibskriimpfe, Wadenkriimpfe. &'c,, deren Wesen Entstehung, Ursachen und Folgen, und die einfachste und griindliehste Heilung derselben. Wien, 1863. 40 kr. Stibil, J , Pridige ino drugi slovenski spisi. Gorz, 1853. 70 kr. 10 Veriti, K., Shivljenje fjvetnikov. Laibach 1844. 4 Halblederbiinde 4 fi. 20 kr. OTolf, Dr. A., Die Hamorrhoiden oder der Hamorrhoidalprozess auf dem Mastdarine, der Schleimhaut, der Blase, den weibli- chen Gcnitalien, der Nase und der Schleimhaut, der Lange, nebst iliren Symptomen. 5. Auflage. Berlin. 36 kr. W00lst0Un , F., Unentbehrlichcr Rathgeber fiir das Leben in und ausser der Bhe. Aufrichtige Belehrung iiber die Ge- schlechtsverhiiltnisse des Menschcn. die Erhattung der Gesund- heit im ehelichen und ausserelieliehcn Leben, die Sicherung gegen geheime Krankheiten und die Heilung selbstverschulde- ter Schwache. 6. Auflage. Altona. 1863. 72 kr. Zalezla, Sv. Frz., Filoteja. 87 kr., in Halblederband 1 fl. 30 kr. Breviarum Romanum elc. 4 Vol. 8. Vienae. 1842. in Lederband 16 fl. 4 Vol. 4to Mechlinae 1848. Preis 30 bis 40 fl.. das- selbe in 2 Biinden 25 bis 30 fl. Dieses Brevier ist mit grossen Lettern gedruckt. 4 Vol. 8. Oeniponte 1848. in Lederband 14 fl. 4 Vol. 8. Compidonae 1863, in Lederband 16 fl. Reisebrevier , Regensburg, geb. 4 fl. 80 kr. Cauontafeln , feine Ausgaben, von 48 kr. bis 4 11. Horae Diurnac ete. 18. Vienae, in Lederband 2 11., mit Gold- schnitt 3 fl., 18. Campidonae. Lederband 2 11. 40 kr., mit Goldschnitt 3 fl. 20 kr. 18., Mechlinae 1843. 2 11. 40 kr., mit Goldschnitt 3 11. 20 kr. Missae Defunctorum elc. Fol. 1851, Wien, Regensburg, Prag iuncf)£)aufen, 28 fr. Olapoleeit 1., 14 fr. DcfaBtanug, 28 fr. Drenbel, Honig, 20 fr. fpfatterg Soliter, 18 fr. USontuž, OJitter, 30 fr. OtdtljfelBudjlein, 6 fr. OJauBet bie, obet,Stari b. SDJoor, 20 fr. Dtinalbini, 36 fr. Ofitter Bon ©teiermarf, 6 fr. Ofitter Bon ©taufenberg, 6 fr. Ofobert ber SEeufel, 20 fr. ©alcmo unb OJforclf, 12 fr. ©cfjilbBiirger, 28 fr. @cf)inberf)anneg, 12 fr. ©dpnannenritter, 14 fr. ©iegfrieb , 10 fr. ©onnen>oirtf)le, 10 fr. ©iegfrieb mtb (SBrientljilb, 30 fr. ©priidpoorter, 300, 4 fr. Sobtenjbfjdbel, 12 fr. ©ri|lan unb Sfclbe, 30 fr. llnteržBerg, 8 fr. OBigolaig, 30 fr. SBilljelm Seli, 36 fr. 2Bilfjelnt Ronig, 14 fr. OBolfbietridj, 36 fr. aBunberfdjlof Sara, 12 fr. Sinimerfpruie, 6 fr. Slbetlino, ber grofe SSanbit, 20 fr. 83lumenfpracfje, 12 fr. žBrieffieller fur Siebenbe, 15 fr. ©onaulBei&djen, 20 fr. ©on Suait, 20 fr. greifdjiip, 20 fr. griboltn, 20 fr. (SSlocfttet Bon Olotre Same, 20 fr. 3ofanu Bon Seiben, 20 fr. Senore, 20 fr. Sdnenritter, 36 fr. Sumpaci ©agabunbug, 20 fr. Ofacfitlager Bon ©tanaba, 20 fr. jprejiofa, 20 fr. 12 {Reittefe tet' gudjb, 30 Iv. fRobinfott, 20 fr. IRomeo uttb 3uUe, 20 fr. Stumme »ott tortici, 20 fr. Utti»erfak3:af(l)eit.-6ieberMtdj,60fr. ®abfelbe gebitnbett 1 ji. S3rieftafcf)e, tie, 15 fr. ®raf <§ubert »on Salto, 40 fr. (Slifabetfj, bie l)eilige, 20 fr. (Sntnta »on ginfettflein, 20 fr. ginblittg im Sdjioarjtoalb, 10 fr. glote, tie ungfitcfl., 20 fr. SBaterb gludj, 20 fr. Sester gntfjfing eitteb gtufjpers melften, 20 fr. ■ftetfer attf SReuffen, 20 fr. jtriegbgefangene, ter, 20 fr. .ifonrab, ter alte, 20 fr. ®oIfblieberbiicf>, 20 fr. 2Ratia, tie beilige 3uitgfrau , 20 fr. SJiaria Stuart, 28 fr. SRarie, tie fRegimentbtodjtev 20 fr. tOiartlja, 20 fr. Sungftau »on Orleans, 20 fr. $eter Iperj, 28 fr. ‘Jtuine »on Sbtoenjieitt, 60 fr. Ufricf), .jberjog , 40 fr. RBaftfreuj, 20 fr. ROeibertreue, 20 fr. 3rinty, 20 fr. šJJacfcfidKit&c Slrtifel ftnfc tun mir ftcts in ntčglicftft Ocfter &ita(ttat mtfc nmj)t fiut &a$cr: A. @djrci6matetialien. SSleiftiften, feiite uttb orbinare, bab Stittf »on 1 fr. Mb 10 fr. _®ab ©ttljenb ju 8, 10, 12, 15 fr. Mb 1 ji. 40 fr. 3$t*ictVcta»*gcrmat, aub-- unb inlanbifdie. ®ab SSutfj ju 20 Mb 48 fr. — pr. Otiejj »on 3 Mb 6 fi. ®ab S temp elit te«? ©riefpapiereb mit ©udfjtabett, 9fa* men, bronen, ®e»ifett ic. beforge gegen eitt Miligeb honorar. — — mit ffierjieruttgen 3 Mb 20 fr. pr. Sogett. — — mit Slnjtditeti »ott Saibadj, ffielbeb, grattjborf, lit^ograp^irt oter iitt Stal)lfti(f)e pr. fflogen 10 fr. 3tt afien Sorten 53riefpapiere ftttb pajfenbe ®ou»erte ju ttaficti tab Sufeettb »on G bib 40 fr. JfebcrfrituciSmafrfnnctt, sjjarifer, jtt 2 ji. 40 fr. ©vatulalttntebdtjen fur Subalterne ati Slorgefegte, fcfstuarj 20 fr. ®onbrttcf 28 fr., ffltonjbr. 35 fr. S?atijlet = unb (Sonjepb-fjlapier. (Slub @ra§ et giunte.) geitteb uttb ovbinareb in bioerfen gormaten tab CBudj ju 10, 12, 16, 18, 20 bib 45 fr.; pr. (Riefi »on 1 ji. 50 fr. bib 18 ft. 9?edincutafclu, elaflijcfje, bab Stitcf ju 7, 9 unb 20 fr. ®ab ®ugenb »on 74 fr. bib 2 fi. 40 fr. (Srijfeln baju, bab 100 »on 25 bib 30 fr, bunte ju 50 fr. ©ab ©ugenb »on 4 bib 20 fr. 13 2cf)mbtcScrn , SSietter* mtb epamburger* ifiele, ber ©mtb ju 8, 10, 15, 20, 24 fr. bib 1 ji. 30 fr., in grof mn ©artljieu uoc$ biiiiget. 'Sd)fcibtf)efeit, linirte, jur Sate itt--, ®cutfd)--, .ftanjlcu uitb ®ic; tanbo*©djreibeit, bab ©tiicf ju 2 fr., bab ®u§ettb 18 fr. — 100 ©tiicf ju 1 ji. 20 fr.; unlinirte bab ©tiicf ju 2 bib 10 fr. gleijjffjefeit ju 6, 10 bib 50 fr. Stcgeliacf, rotfjen uub »erfcfnebenfdrbigett, SSiencr, SJlainjcr unb ©arijer, fciu mtb orbittdr. ®ab ©tiicf »on 5 bib 40 fr., bab ipfuttb »on 40 fr. bib 2 ji. SfaJjlfebertt, i iv mtb aužldnbifdtc, bab ®ttfettb »ott 3 bib 20 fr. — in grojšen *(5artljien ttocfj biiltger. ©rijfcln bajti, bab ©tiicf »ott 1 bib 15 fr. ®ab ®ujscnb ju 10, 20, 25 fr. bib 2 fl. Sfveufcttib, bronjc, fcfpoatjer, blauer mtb gruttcr, bab ©fttttb »on 10 bib 24 fr. hitite, fdjtoarje itt gldfdjdjen ju 10 bib 20 fr. ©crglcidjett ftit ©taftfebern (Sllijarintinte) ju 10, 20 bib 40 fr. — rotf>e (auf* gelobter (Sarntin), »ott 20 bib 40 fr., blatit, griitte (aufgelobten ©riittfpau), gelbc (®olb) »on 20 bib 40 fr. ®inten»til»er bab ©acfet 10 fr. iku'fc!)i'iffc!t fttr »erfcfnebenc ©djriftarten, bab ffllatf jtt 3 fr. ®Sucf)ctt=, SOlottaf: mtb $riifmigbfarte(u auf guteni ©apier, ju »er« fdjiebenen ©reifett. B. S3ifilcr= uub 3ctrf>mutg6rcquifitcn: tVflfbeufdffrfKii , fcittc uub orbindre, forfirt mit 12, 18 mtb 24 garbett — »ctt 3 fr. bib 8 ji. AJaau;, Jptfdjs uttb ^Sorffenptitfel in »erfdjiebenen Cualitdten »ott 1 fr. bib 1 ji. 30 fr. pr. ©tiicf. Cincale, Sieiff^iettcn, Oteifibrcttcr, SBinfeirafntctt te. in »ctjdjiebcncn ©roji en. ®falc»loittU'aitb, 'j, bib ®/„ breite, falb; unb fertiggrunbirte, bie @f(e »ott 1 ji. bib 2 ji. 24 fr. 'Oelfaubett in ©tajen, bab ©tiicf »ott 18 bib 50 fr. 9£abirgummt t bab ©tiicf ju 3 — 10 fr. — ©unttnitfajiicum bab ©tiicf »on 3 bib 10 fr. “»ijšjetige, fcinc, mitteifeine uttb orbittdre itt »erfcfjiebcuen ®rčfen »on 1 ji. 20 fr. bib 8 fi. 4etcf)cttf)iicf)cv (Slibttnt) itt eiegantem Sittbanb »on 2 bib G ji. i3cid)enpapiere itt »erfcJjiebcnctt ©rofjett unb Oualitdten, ber ©ogen »on ž bib 50 fr. ©trofjpapiere ber ©ogen »on G bib 50 fr. C. 3Jtuftf = Sujlrumcutc iucrfe šBeftaubtfjeilc. (^Plpfptttum in gutterat a 6 unb 10 fr. f ; »po «t’ Astro fiir Ouitarre a 30 fr. u £>atnu, •Štabi - utt9 •SeiBenfatfcn fur bie ©uitavre, SBioltne unb 3it^er a 10, 15 unb 20 fr. ©auntctmttgc fur tie Sitfjer a 10 fr. Jortetuaitp r ucue uttb uberf»ieite, mit 5 tis 7 ] /a Dctarcu »on 25 bi« 300 ff. 9RcIobicn = 45rgclit 4 — 6 ©tilde fpielenb 4, 30, 40 unb 60 ff. ©iltfarmt in allen Orožen »on 3 ff. bi« 20 ff. Stftraubett fur bic ©ioiine a 5 fr. Stege (©attel) fur bic ffitcline a 5 fr. •Stimntgabel feittc 75 fr., orb. 50 fr. 2$tpltnbpgen »on 35 fr. bi« 3 ff. fSipftttett »on 2 fi. 50 fr. bi« 12 jf. ,3tfl)er mit 28 — 33 ©aiten, itt »erfdjiebenen .fjofjforteu »on 8 — 20 fi. 3tff)cr-'«ftmmf)atnmev 4 80 fr. I). SScrfrfjicfcatc SUbltm fur fpftotograftcu in allett (Stnbdnben »on 80 fr. bi« 10 ff. 21 tfajje, Sanbfartcn unb ©rbglobcu ju »erfdjiebeitett 5j}reifett. SBilber, Ijeilige, in ffiadeten ju 100 @tiide, fcfjtoarje unb coforirte, mit f(a»if(fcm unb beutfdjettt $erte, »on 20 fr. bi« 5 ff. pr. Ifiadet. — — auf Sled) genialte, in »erfdjiebenen (Srojten, mit ober oljne ©olbrafjmcn »on 40 fr. bi« 8 ff. ■§ie»cu befige idj cine fo bcbeutcitbc Slu«t»af)f, bajt tdj faft affett bifligen SButtfdjett bcgegnett fann. 33ilbcrbucficf, fur .ftinber, mit unb oljne ABC »on 10 fr. bi« 5 ff. — gitt bie Sugcnb mit beutfcfjcm ober frattjoftfdjem £erte »on 20 fr. bi« 8 ff. IBtlfctctt unb tBifttfartcu fur »erfdjiebeite gade »on 1 fr. bi« 1 ff. 35udibtnbcrftriiifj in glafdjen ju ‘/ s , , '4, uttb 1 -pfb. »ott 40 fr bi« ‘2 ff. 20 fr. (£pfHevbttcficr mit Sfegiffer »on 3 bi« 4 ff. ©Ottllon-Crbeti feittc uttb orbiniire »on 3 — 50 fr., f>r. IDufseitb 20 fr. - 2 ff. <£plltcttpafft?r, edjte«, ba« gldfdjdjcti ju 70 fr. bi« 1 jf. 30 fr. ©ruciftre, gcntatte, fur ©arge ju 5 uttb 10 fr. — — mit unb oljne fpojfament »on 50 fr. bi« 4 jf. — — auf 8eittt»aitb in Ccf genialte 8 ff., ttt ©olbrafjmctt »on 6 bi« 8 jf. Siefe Silbet cigncn fidj, bc« billigcn fjkeife« Ijalber, befonber« fur ©djuljimmer. J^Iafcftcttlettn 28 fr. uttb Ufiunbleim ba« ©tud »ott 3 bi« 7 fr. Slcifšjcttcf, ffo»., auf gefdtbtent fjlafner. 2 Sorten 100 ©tud 35 fr. 2 @tucf 1 fr- Šerglcidjett mit ©olbbrud 100 ©tild 70 fr. 1 Sttid 1 fr. — 2>eutfdje ba« fjunbert »on 35 fr. bi« 1 ff. Srfldtt-- unb 'TBctftfcIbttcfc, 100 Stud »on 1 ff. bi« 1 ff. 40 fr. 1 ©tud 1 bi« 2 fr. ©ebeibutftcr, in beuifdjet, flo»., itafien., fateinifdjer unb franjo* fifdjet @»rad)e, fur 3ung uttb Sllt, in bebeutenber 91u«i»af|l ju »erft^iebenen fpreifen. 15 ©olbleifien, fuv Siiberragntett, bet @d)ug »ott G Bi« 50 fr. unb SSuffcu iit a (len ©repen, tuetft mtb broitjirt ju »erfcgiebeueu fpteifen. Ajflit&Iuiigoluidjet', iit »erfcgiebenett ©orteu uttb Sinbdnbeii. 3nfcftetij)ul»cf, bas gtdfčgdjen jtt 18, 25, 30 fr. italenber, alg : SBattb*, ©d)reibs uttb Safdfenfalenbet, volt 10 fr. bis 2 jf. ^reujtpege, geif., iit 14 ©tationen, itt Del gematt, fanmit fdjtoar* geti ober ©ofbragitien mit Sluffagen uttb flaoifčgen Unterfdjriften »ott 70 big 340 fi. — auf 5(5agier miter ©las uttb Otagntcu »cit 30 big 50 fl. Caibacft, iit 93ifttfarteitforntat 40 fr. SOfufffaltett, (befonberg jtircgennuiftf) ftir uerfe^tebette Sujiriimcitte ftnb ttt gtofter 5(uSluagl norratfjig. Dtofeurajucr, fiir ©efang, 33iolitte ober gSianoforte mit 8 bi« 20 Beiten, bag Sud) ju 70 fr. 1 Sogcn 3 fr. Ototenraftrirfebern it 20 fr. Siottjfaucber in grogu - SluSioagf »on 10 fr. bi« 2 fi. »v. ©tud. ■©clgcntrtlbe in »erfdfiebenett ©rbjjett, ds: §eiligeubi(btr, Saubs fdjaffeti uttb ©ettvebilber. (Sa id) mit megrerett gefdjidtcu SKdertt itt SOerbinbnttg jlege, fo ttef;nte id) Sefiefiungett attf »etfdjiebettc Delgentaibe cm uitb gafte biegfaffg fur foiibe Slrbctt.) SBiarta mit betu .Rittbe Sef it, ttad) SOioriflo »ott 3Bett itt ffiien, 27 Bolt god), 22 Boli breit, 20 fl. — 5TO a v i a auf b e r ffieftfugel ft e g e tt b, mit Silien uttb »on (Sttgeftt tange* bett, 36 Bolt god), 30 Bofi Breit, 2G fl. — Sij rt ji it S a m •Sre uje, 26 Bofi god), 20 Bolt breit, 8 fl. — §1. Sinita, 24 Boli ijocfj, 18 Bofi breit, 18 fi. —Jg t. §evj Sefu, gemalt, »om afabem. SRaler Sietrid) itt ©raj, 14 Bofi goeg, 12 Bott breit, 10 fi. — ojf. Slbenbntagl, gernatt »om afabem. 3)iaier SEBett in SfBictt, 30 Bdi gotg, 24 Bolt breit, 26 fl. $iefes S3itb i ji befonberg gceigitet fur SUtdre beg § 1. Sil* tarsfafranicntes. — Sgtijiitž ant .Kr e it g e, gemalt »on Soget, 28 Bofi tjod), 21 Bofi Breit, 16 ji. — Si ib er aus bent Sebctt beg egggtifdjen Sofef, 23 Boli god), 42 Bdi breit, 10 ji. (fogite iftagtttett G fl.) — £1. § er jeti Sefu uttb SRaria, fd)6tt gemalt nad) frattjojifdjem SRujier, 30 Boti god), 24 Bofi breit, jebes 24 ji. — Bcce homo, 14 Bdi goeg, 12 Boii breit, 8 g. — SgrtfiuS a ttt .Rreuje, 18 Soft godi, 13 Bofi breit, 12 ji. sc. ic. ^ofjjjbecBcl uttb .Stavtenbabicf, bas ©tud »ott 3 bis 30 fr. ©efdrbte tpajdere, ©oibbottett fur 93itd)biitber, *)3a»»arbeiter ttnb Slmttettmatger in gtojjer SluSloagl. ^tdnitcttbiidgei*, flo»., itt jpadeiett d 12 ©tiid entgaltenb, tgeils ©ebctbticger, tgeiis Srjagluttgett, »ott 3 fi. bis 6 fi. Sebent fpadete toerbeu 100 ^eiiigettbiibet gratis beigetegt. mit Šilbertt »on 50'"fr. bis 1 ji. bioerfe, fur ipgotograjten itt »erftgiebetten ©rbjjen, »on 15 fr. bis 5 ji. 16 Spiclc, fiit ©efefffdjafteti, alb: 9(uffcf)tag -- uttb 3tel)favteit (8 btb 20 fr.), Sotnbcla ttttb Sotto (84 fr. bisS 2 ji.), ®cntiito (60 fr. bib 2 ji. 24 fr.), ®lecfe mtb čtautittcr (30 fr. bib 1 ff. 40 fr.) ti. a. m. gtir Vinter: 3erlcgbtlbcr (roti 40 fr. bib 3 fi.), .Sar? fett, — giguren jttttt Slufjieflett tc. ic. SfnelJartett , feine mtb otbindre, fiir Sarcf (BO bib 84 fr.), 'fliguet (28 6iS 40 fr.), 3B£;ift (45 bib 70 fr. »v. @:pie£). ©tevcoScooc attf ®£ab & j(5at)ier fdjioatje mtb celorirtc, alb: Sanb; frftaffett, ©rubfen, ©tatueit (attb SDhtfeen) :c. ftnb iti bebetttenber Slttbtoaljl rott 25 fr. bib 4 ff. »r. ©titcf »orratijig. 5l»:patate mit jjkibnta; ®!afer fjierju »on 2 bib 15 ji. IbclbcS (4 »etfdjiebene Slnjidjten) itt ©ifttfartenformat a 40 fr. ibcffcbpgcit, flot), tmb beutfdje, fiir bie Sebjelter mtb 3«ett fiir SBtei = tmb Sftotfjjtifte ju 14 bib 20 fr. — Oblaten in ©tfjadjtclit »ott 6 bib 10 fr. — ®afd)nidrftinte itt ®tui ju 80 fr. — SBiolitt--, mtb ©ttitarres faiten »cit 10 btb 20 fr. — ©tantmbiičfjer itt fpctitiets, Scber= tmb ©ammtbanb »on 70 fr. bib 8 ji. — Ufjrblatter jtt 5 fr. tc. tc. fiRgr 35 eCoiibci *5 giitujft 511 Geadjteu! 33ud?er, Sanbfarten, 9Jiuftfalien, 23iteer; fttrj faft aUe Slrtifel au6 metner ^anbfung ttierben geni foioof)! in ber (Stabt ate audj aufte 8anb jur Slnftc^t gefanbt; feboc^ fofien foicfje, fatte fte nidjt conceniren, un&efcpbigt juritcf* gefanbt roerben. ©cljliefltd) cmpfeljle id) micf) jur Uebentaljme atter 33efteflungen, reeidje iite ©efc^aft einfcfjlagen, unter 3ufic^e- run g ber mčglid)ft fc^netfen unb prometen (Šffectuirung. USerleger S. ffitotttini. ®ntcf »ott $. SRub. TOttlt^ tit Sctibact). •Ban. Giontini - tov a kniževna, limeta! n a in musikalna prodajavnica v Ljubljani priporoča naslednje bukve: Zgodovina svetih Apostolov slovanskih Cirila in Metoda. K tisočletni jubilejni slovesnosti pokristjanjenja naših slovanskih praočetov. Po naj novejših in naj boljših virih češki sestavil Dr. Jan. Bily. Po¬ slovenil in založil Jan. M aj c i g e r. V Pragi, 1863. fl. 1. 50 kr. Nanos. Slovenski zabavnik za 1862. Izdal Janko P. Vijanski. V Ljubljani. 50 kr. Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vple- mitenje Teharčanov. Spisal po narodni pri¬ povedki iz srede petnajstoga stoletja Fr. Kočevar. V Zagrebu 1859. — 60 kr. Narodne pripovjedke skupio u i oko Va¬ raždina. Spisal Matija Kračmanov Valjavec. U Varaždinu, 1858. 11. 1. 34 kr. Recimo koju. Pregovorio Frane Kurelac. Karlovac, 1860. — 75 kr. Pokorni i množi ini Psalmi Davidovi slo- ženi u slovinjski jazik na čislo i miru po Simunu Budineu popu zadraninu. Pesma o muci Gospodinovoj od Iva Tomka Mrana- viča spličanina. Iz novice na vidik ih izneze io popu zadarskom progovori Frane Kure¬ lac. Na Beči, 1861. 11. 1. — Izabrana djela J. Jurkoviča. Svezak I. Šaljivi spisi. U Zagrebu, 1862. d. 1. — Magjari u Hervatskoj. Izvorna slika iz života v dva cina s pjevanjem. Sastavio Josip Freudenreich. Glasbil složio Vilim Muller. U Zagrebu, 1861. — 60 kr. Saltjer slovinski spievan po D. J. Gjorgji. Drugo izdanje. U Zagrenil, 1851. —• 66 kr. Spisi saborski — sabora Kraljevinah Dalmacije, Hrvatske i Siavonije od god. 1861. Uredili i izdali Bar. Dragojlo Kuš¬ lan in Dr. Mirko Huba j. Svezak I. U Za¬ grebu, 1862. H. 1. 60 kr. Pravo Gorsko inace Rudno deržave Av¬ strijske, spisa Malia Smodek. U Zagrebu, 1862. 11. 2. 30 kr. iohandlungen iiber Religion nnd Kirche. Von Dr. Jak. Stepischn e gg, Furstbischof der Uavante. Graz, 1857. II. 2. —