KU.HI.ki.i Vpliv slcbih knjig in časnikov. »Slo.enski Gospodar« je v 2. številki sedanjega letnika objavil članek, iki ga je spisa. neki kmetski fant. V tem članku razpravlja ta vrli mladenič o žalostaem, da, najžaloetnejšem pojavu med našim naroJom v sedanjem času, in to je, rastoči surovosti in pokvarjenosti mladine. Pisec članka poudarja ozko vez med tem nadvse žalostnim in za narod pogubnim pojavom in med slabimi Itnjigami in časniki, 1_; se naši mladini dajejo v roke. Da je med pokvarjenostjo mladine in med slabimi knjigami resnična vzročna zveza, dokazujejo sli.ni pojavi v drugih državah. V Avstriji, in sicer na Solnograškem, so orožniki proti koncu lanskega leta ujeli dva zločinca, 471etnega pivovarniškega pomočnika Jožefa Steidl an 191etnega hlapca Hermana Gerner, l_i sta izvršila poskus roparskega umora na nekein siromašnem delavcu. Potek preiskave je dokazal, da sta imenovana bila Clana tolpe, ki je izvršila večje število požigov, vlomov in roparskih napadov. Duševni voditelj te tolpe je bil kljub svoji mladosti 191etni Herman Gerner. Ta mladi fant je povedal na sodniji zgodovino svojega življenja ter sam izjavil, da ga je čitanje slabih časnikov in knjig duševno in moralno popolnoma pokvarilo ter spravilo na pot zločinov. Ni bil še 18 let star in že je napadel nekega kmeta, ga ustrelil in oropal. Tudi njegovim zločinskim pajdašem so dokazali 19 vlomov in nekaj umorov in napadov na potnike v avtomobilih. Tako pokvarja mladino slabo etivo. Kdor hoče m.adino resnično izobraziti in moralno dvigniti, jo mora rešiti slabih knjig in listov, ki so strup .a mlado dušo in nesreča za Ijudstvo. Čema katcliški redovrtiki in redov_dce? Na nekem socialističnem shodu v Barceloni na Španskem, iki se je vršil nedavno, se je strastno hujskalo zooer katoliške redovnike in redovnice. _\Teki gvornik je, fcakor poroča london..ki list »The Universe«, celo uro z vso protiversko strastnožtjo, ki je običajna v teh krogih, napadal katoliške redove. ao je končal svoj govor, je predsednik zborovanja vprašal: »Ali še želi kdo k Lej stvari besedo?« Dvigne se siromaien delavec ter mirno izjavi: »Nisem -^ovornik, nimam takšnih sposobnosti, cakor moj prcdgovornik. V preprostih besedah bom povedal resnico. V moji hiši je izbruhnila difterija. Obolela je na njej najprej moja hčerka, potem pa moja žena, ki ji je stregla. Poklical sem usmiljeno sestro, da jima streže. Stregla jima je z veliko požrtvovalnostjo. Ozdravela je bčerka, ozdravela je moja žena. Usmiljena sestra pa je obolela na difteriji ter umrla.« Ob besedah tega preprostega delavca je zagromelo veliiko odobravanje po celi dvorani. Uspehi misijonov. Poslednji papeži sc močno trudijo, da bi se katoliška vera razširila med poganskim svetom. Osobito sedanji papež Pij XI. posvečuje vso svojo skrb pospeševanju misiionstva. .Velikim naporom so tudi pri- merni veliki uspehi. V zadnjih desetib Ietih je bilo v Evropi in Ameriki ustanov.jenih 40CO drušlev, ki nabirajo prispevke za misijone. V misijonskih pokraj'nah se je število domaeih duhovniko/ podvojilo: od 2570 na 5000. Število misijonskih postaj se je dvignilo od 312 na 480. V tej dobi so misijonarji pridobili in včlanili katoliški Cerkvi okoli 10 milijonov ljudi. Priznati je kajpada treba, da se je v tem času rodilo v teh krajih okoli 50 milijonov poganskih otrok. V sami Indiji pride na 360 milijonov Indijcev samo 3 in pol milijona !katoličanov. Je torej še ogromno polje za udejstvovanje katoliškega misijonstva, ki zasluži ter tudi potrebuje vso našo podporo. Protestaniovskl duhovrdk — katoličan. U.eni protestantovski pastor v Kopenhagu na Danskem Pavel Andrej Erichsen se je nedavno spreobrnil h katolicizmu. Med protestanti je imel vsled svoje učenosti in delavnosti velik ugled. V tem je bil razlog, da so ga njegovi protestantovski rojaki poslali v Nemčijo, da tamkaj deluje za protestantovske misi.je v inozemstvu. Erichsen je v Nemčiji videl na lastne oči, kaj je katolicizem in kakšni so katoličani. Protestantovski predsodki zoper katolicizern, v katerih je bil vzgojen, so splahneli in skopneli kakor sneg ob solncu. Sklenil je postati ikatoličan. Preden je izvršil ta sklep, se je za dva meseca umaknil v sloveči benediktinski samostan Marija-Laach. V znameniti božjepotni cerkvi sv. Marije v Kevelaeru je bil krščen in sprejet v katoliško Cerkev. jokal. O tein piše »Domovina« v svoji številki z dne 9. februarja takole: »Slovenci smo hudo neodločni in prav nifi nas ne izmodrijo izkušnje. Prav značilna za to trditev je vest, i_i smo jo čitalj nedavno v nekem listu in iki se glasi: »Slaba cena živini. Pred dnevi mi je že dolgo znani kmet tožil tako-le: Na cvetno soboto leta 1930 sem kupil par volov _a 8100 dinarjev. Zdaj vsake tri dni poleg lepe mrve pokrmim še vre.o svinjske moke. Ponudil sem vola mesarju v prodajo, češ, da bosta tehtala blizu 1300 kg. Ponudil mi je 3000 Din. Kmet se je resnično razjokal.« Dotični slovenski list, ld je to poročal, je s tem podal resnrčno sliko sedanjih gospodarskih razmer, iki najhujše tlačijo 'kmeta. Navedeni primer pojasnuje, da je kmet pri paru volov zgubil nad 5000 Din. Znani so nam slu.aji, da so kmetje izgubili 6000 in še več dinarjev. Ali veste, gospodje okoli »Domovine«, kaj to pomeni za ubogega kmeta, ki mora vse, kar prodaje, prodajati globoko pod ceno, kar kupuje, pa drago plaCati in plačevati davke in razne dajatve?! Ni čudo, ako -r, _r..i?.- *ni.riH razmer ikakšnemu femetu zasolzijo oči. »Domovini« pa to ni prav in zato tako-ie modruje ter kmetu svetuje: »Mirno redi ikmet svojo živino in _aka, da se bo odebelila za prodajo, Ko misli, da bo že dovolj opitana, pa stopi k mesarju in mu reče: Tako in tako živinče imam in ga danes prodam. Prav ni. ne misli na to, ali ima tisti mesar potrebo za njegovo živino ali ne. Prav nič ne poizveduje, ali bi sosedni mesar morda bolje plačal njegovo živino. Samo to ve, da bi moral pri živini prirediti. Če se mu pokaže izguba, pa joče, češ: Poglejte siromaka, iki se je zastonj trudil.« Tako »Domovina« beseduje ter se obenem spotika nad »tistimi« gospo-< di, iki pišejo in priob.ujejo take zgodbe o jokajočem kmetu!