Okrogla miza v Vodicah
Tudi Jemeju Kopitarju, znamenitemu Slovencu, rojenemu v Repnjah pri Vodicah, se skoraj stoletje in pol po njegovem rojstvu vremena jasnijo. Zavoljo spleta različnih okoliščin v naši preteklosti so tega znamenitega moža našega rodu vedno nekoliko odnvali na rob dogajanj, nikoli mu ni bila namenjena široka beseda pojasnjevanja njegovega delovanja, pogosto so mu pripisovali zlobnosti in le redki so se doslej posvečali zaslužnim učinkom njegovega dela in življenja. Veliko drugače o Jerneju Kopitarju ra-zmišljajo Srbi, saj je s svojimi spodbudami repenjski Jernej odločilno vplival na Vuka Stefanoviča Karad-žiča, kar je imelo resnično daljnosežne posledice za ta južnoslovanski in nam bratski narod.
Pod pokroviteljstvom Kulturne skupnosti Ljub-Ijana Šiška so bili tokrat že drugič zapored v Vodicah od 20. do 23. novembra takoimenovani Kopitarjevi dnevi. Tehtno in zanimivo kulturno prireditev so pri-pravili v krajevni skupnosti Vodice s požrtvovalnim sodelovanjem šolnikov vodiške osnovne šole Franc Marn. Na pleča prirediteljev je padlo vse tisto, kar ponekod opravljajo prav za to ustanovljene organi-zacije z velikim poklicnim štabom, z zaledjem tiska in drugih.medijev obveščanja, ki se na Kopitarjevih dnevih '85 tako rekoč sploh niso pojavili, da bi zapi-sali ali objavili besedo ali dve o nečem, kar je tudi pomembno za slovenski kultumi prostor. Pa kljub temu so tamkajšnji pnreditelji svojedelo opravili bre-zhibno in z velikim veseljem.
Osrednji dogodek Kopitarjevih dnevov '85 je bil nedvomno program 22. novembra, ko so se zjutraj srečali predstavniki Osnovne šole Franca Marna \z Vodic m predstavniki Osnovne šole Vuk Karadžič iz Tršiča, rojstnega kraja srbskega nacionalnega veli-kana. Popoldanski študijski dan je bil namenjen raz-
Jerneju Kopitarju vremena se jasnijo
jasnjevanju osebnosti Jemeja Kopitarja, zaključil pa se je z okroglo mizo, ki je skušala odgovoriti na mar-sikaj nejasnega, hkrati pa tudi o sami priredifvi, ki prerašča okvire krajevne skupnosti in bi bilo prav, da ji potrebno pozornost posveti naš celotni slovenski kulturni prostor.
Nosilca študijskih ur sta bita tokrat profesor dr. Jože Pogačnik, ki je prispel iz Osijeka in profesor dr. Štefan Barborič. Doslej stereotipno odljudno oseb-nost Jerneja Kopitarja nam je prav Jože Pogačnik predstavil v novi luči, saj je dolgo z Ijubeznijo razi-skoval življenje velike evropske kapacitete takrat-nega časa. Poenostavljeno povedano, vse preveč osebnost Jemeja Kopitarja gledamo skozi spor ob »Kranjski čbelici« in s svojo naklonjenostjo Prešemu delamo krivico velikemu duhu Jemeja Kopitarja Za ilustracijo smo slišali tudi tole:
»V svojih raziskovanjih,« je dejal Jože Pogačnik, »sem ugotovil, da je denimo Jernej Kopitar imel na Dunaju v neki kavami svoje omizje, kjer so se družiti Slovenci; pogosto je bilo prav zabavno. Na svetlo sem izbezal tudi pisma 16 Kopitarjevih Ijubic.«
Seveda ti podatki Kopitarja osvetljujejo kot člove-ka, željnega življenja. Po drugi plati pa je veliki du-najski cenzor imel nadzor nad vsemi jugoslovan-skimi jeziki, bil v službi cesarja in kneza Mettemfcha, pn vsem tem pa j<3 imel vendarle svoj koncept razu-mevanja bivanjskih problemov južnoslovanskega področja, se ukvarjal z njihovo jezikovno in socialno razčlembo, kazal na Slovatie kot enoto z njihovo številčnostjo in politično močjo. Med drugim je de-nimo Jernej Koprtar med južnoslovanskimi jeziki že ugotovil makedonsko strukturo jezika in za marsi-koga je bil najboljši filolog avstrijskega cesarstva. Prof. dr. Štefan Barborič je posvetil svoje besede
Kopitarjevemu razumevanju Ijudskega pesništva in pri tem poudaril:
»Kopitar je bil za tiste čase redko izobražen mož v Evropi, njegova razgledanost je daleč presegala zgolj slovničarstvo. V opombah pod črto je mogoče zaznati veliko poznavanje zgodovinskih in političnih razmerij, saj je denimo v Trubarju videl poleg osta-lega tudi velikega človeka in domoljuba«
Buda Milenkovič, pesnik in zastopnik Tršiča, je opozoril na odločilno srečanje dvojice velikanov duha decembra 1806. leta na Dunaju in njegov velik pomen. Zdi se, da v Srbiji veliko bolj poznajo oseb-nost Jerneja Kopitarja, kakor pri nas doma, nedvo-mno pa ima tamkaj ceno, ki mu pripada. To je očitno tudi iz nove televizijske nadaljevanke o Vuku Slefa-noviču Karadžiču, kjer je Jerneju Kopitarju posve-čeno eno od nadaljevanj. Kakorkoli že, Kopitarjevi dnevi '85 so osvetlili tega moža celoviteje, kot doslej. Zanimivo, da so prireditelji povabili marsikaterega od slovenskih kutturnih in javnih delavcev, a jih eno-stavno ni bilo. Ali to pomeni, da smo, kot že ničkoli-kokrat, veliki v besedah in sila majhni pri delu? Anka Tominšek, predsednica skupščine občine Šiška, pa je za konec dejala:
»Nedvomno je umesten napor, da Kopitarja kot človeka organizirano opredeljujemo z veliko širšimi razsežnostmi.«
Letošnji Kopitarjevi dnevi so torej končani. Namen Vodičanov je vreden vsega razumevanja, saj nav-sezadnje ne govorimo o nekem tujcu, ampak o do-mačem človeku, ki mu je bila nemara preteklost ne-koliko krivična. Je pa Jernej Kopitar eden izmed dveh Slovencev, ki sta z zlatimi črkami zapisana na častni tabli dunajske Filozofske fakultete. Drugi je Fran Miklošič.                                 Bogomir Šefic