St. 31.
V Trstu, v sredo 16. aprila 1884.
Glasilo slovenskega političnega društva za Prir* lo.
»T »d(M«i k
• EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako »rado in »aboto o poludne. Cena m vsu leto je 6 plii., za polu leta 3 pld.. za četrt letal. pld. BOkr. — Posamezne številke ae dobivajo nri onravniStvu in v trafikah v Trtt» po 8» kr., v Gorici in v Ajdovščini po <ft kr. — Kamčntne, reklamacije in irmerate prejema Opravnlitvo, vla Torrente, »Nova tiskarna*.
Vgi ,hvi»i se pnSiljaio Uridništvu »vla Torrente« »Nuora Tlpografla;« v«ak mora t.itl frankiran. Rokopisi o»e7 posebna vr.-dnosti ae ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) »•> zaraSmilio po popodbl — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Urejenje plače duhovnikom.
PraSanje glede urejenja plač duhovnikom se uže mnogo let zavlačuje v odsekih državnega zbora. — Uže pred mnogo leti, Se za vladanja ustavo-vercev, sprožilo se je to prašanje, a Zaspalo je zopet. — A. letos se je ta stvar z nova izročila posebnemu odboru ad hoc, kateremu predseduje grof Rihard Clam-Martin itz. Ta odbor je imel več sej in je izdelal obrazec, po katerem bi se dajale plačo duhovnikom v raznih kronovinah razmeram primerno. Ne bomo tukaj naštevali plač, kakor so za vse lcrono-vine odločene, ampak ozirati se hočemo le na oni del obrazca, ki zadeva naSo deželo in dežele naSej bliže. Za Istro, GoriSko, Trst z okolico predlaga odbor te le plače: V Trstu (mestu) neodvisnim duhovnim pastirjem (župnikom) for. 1200 letnih, duhovnim
f)omočnikom pa for. 400. — V oko-ici do dveh milj od Trsta, potem v Primorskih mestih in krajih, ki imajo nad 3000 st.anovnikov, prvim, (župnikom) for. 700 ; drugim (pomočnikom) fr. 350. — V ostalih krajih prvim fr. 600, drugim fr. 300.
V sosednjih pokrajinah predlaga odbor: v Kranjskej, Koroškej, Štajerskoj v glavnih mestih župnikom for. 800, pomočnikom 350, v ostalih krajih: župnikom se sistemiziranim pomočnikom for. 700, pomočnikom 300 for. ; župnikom brez pomočnika fr. 600. — Za Dalmacijo skoraj enako, le pa velja za Dalmacijo Se eden niži razred, v katerem dobivajo župniki fr. 450, a pomočniki fr. 250.
Za začasno nastavljene duhovne pastirje ali administratorje izpraznenih žup glasi se predlog, da oni prejemajo plačo iz verozakonskega zaloga,
PODLISTEK.
Velikonočni prazniki.
Velika noč! katerega Slnvpnca srca ne napoinujejo ti prazniki z najslaokejšiini spomini. Otrok se nobenih praznikov tako ne veseli, kakor velikonočnih; nže 8 dni pred prazniki moledva dečko okolo volarja, pastirja, ali kacega družeča hlapca, da mu napravi »ropotulico« ali »tablico«, s katero potem dečko od velike srede do velikega petka vsak dan popoludne poišče svojih dmgov pred cerkvijo, vsi skupaj gredo se svojimi malimi in večimi lesenimi ropotullcnml pred veliki oltar in tam komaj čakajo, da gospod župnik s palčico potolče ob tla velicega oltarja. Oni neusmiljeni ropot je dečku najmilejBa godba. — Prav tako komaj čaka dečko, da na veliko soboto pridejo zvonovi iz Rima; s kakim vpseljen se rtečko umiva, ko zasliši pok mož n a rje v in veselo zvonenje, a sta-rišem igrajo solze v očeh, ker tudi oni se pri tej priliki najbolj spominjajo srečnih časov nedolžnih let. — A veči dečki, dijaki, in ti? Kako ponosno se oni napote v cerkev, ker denes bodo sedeli pole« g. župnika, kaplana, učitelja in peli bodo latinske psalme pred velikim oltarjem. Ni denarja, kateri bi mogel preplačati to veselje. In še le na veliko soboto zvečer.
ta iznaša v župah, katere imajo for. 500 kongrue, for. 30 na mesec, v onih, kdor znaga kongrua fr. 700 do 900, — 50 fr. na mesec in v župah, kder znaša kongrua 1000 fr. in več, po 60 fr. na mesec. Glede pokojnine duhovnikov, kateri so postali brez svoje krivde nezmožni za pastirstvo, odloČil je odbor pokojnino po tem le obrazcu : t% neod-	se službo od :
▼iane dnina
pastirje »upnike ali vi-	0(J p^jjo
rlh'piiiPale- 10 lft »0-201.20—301.30-11)1. 40 let nafta :
f o r i n t o v 450 300 345 390 415 440 500 300 350 400 425 450 600 300 368 420 450 480 700 300 370 440 475 510 800 300 380 460 500 540 900 300 390 480 525 570 1000 300 400 500 550 600 in več
b).apomo«-225 250 275 300 300
Vpokojeni duhovni, ki uživajo večo penzijo, nego jo odreduje nov predlog, uživajo tudi na dalje to viSo penzijo. Ta zakon ima stopiti v veljavo uže s 1. januvarjem 1885. To so glavne določbe nove postave za plače duhovniStvu, kakor jo predlaga uže omenjeni odbor.
Mi od naSe strani le z "veseljem pozdravljamo postavo, ki duhovnikom uravna plače, da bodo mogli živeti, kakor se to pristoja njih stanu.
A tu in tam bodo plače, posebno duhovnim pomočnikom tudi po kopitu odbora skoraj prepičle, država bi lehko strpela nekoliko več v tem pogledu. Premisliti je treba, da cerkev ima svoje zaloge in da ni cerkveno premnoženje priBlo v roke vladine in u& niso bili odpravljeni mnogi drugi
Vaška dekleta so opletla vso cerkev z venci in traki, fantje so si priskrbeli smodnika in pripravili možnarje na griču blizo cerkve, pri učitelju poskušajo brhke pevki-nje in dijaki kakonovo pesen za večerno procesijo in pa latinsko mašo za Veliko nedeljo. Mati pa doma peče gubanice, kuha piruhe, žolco itd. S kratka: veselo delovanje, navdušeno gibanje povRod, bodisi v hiši bajtarja, ali pa v obširnem gradu velicega posestnika, povsod tista živahnost, povsod tista brezskrbnost; pozabljene so dnevne skrbi, veselje odseva iz obličja vseh.
Na veliko nedeljo na zgodnje jutro hite dekle s pletenicami na glavi v cerkev, gospod župnik blagoslovi jedila, a dečki doma uie komaj čakajo na piruhe. Tam pred cerkvijo ali na trpu je vse polno, vse mrgoli mladeži, uže odrasli fantje in majhni dečki tam sečejo piruhe ali tilčajo; vse to se godi mej živahnimi prepiri in velikim smehom. To sekanje neha stoprv, ko odzvoni k maši. — Ali še pred cerkvijo se prepirajo fantje z onimi srečnimi, ki bodo pri maši nosili duplirje; cerkovnik ima den."8 veliko besedo, spoštljivo se mu vse prebližuje, kajti on oddaje denes vse polno častnih služeb, in vsak bi rad ali klenkal, ali »duplir« nosil. Mej streljanjem in zvo-nenjem se pomikajo krasotice v ko sneg belej peči, na strani mater in tet v okrašeno ceikev, vaški fantje pa stoje nže pred cerkvijo in si ogledujejo dekleta, katera je lepše napravljena, katera ima bogatejšo
dohodki, do katerih je imela cerkev stare pravice; gotovo je, da bi vsak duhovni pastir lehko užival Se enkrat veče dohodke, nego jih bode užival po novej postavi. Zraven tega duhovniki delajo za državo, in kakor taki imajo pravico do nagrade, kakor vsak uradnik. — Recimo, da ni duhovnikov, ali ne bi morala država nastaviti toliko uradnikov, ki bi morali opravljati posle, katere zdaj v interesu države opravljajo duhovniki ? In država, ali bi take gospode plačevala, kakor navadne pisarje-dninarje ? Ali država niti ne bi mogla nadomestiti s činovniki v ožjem zmislu duhovski stan in njega delovanje. Kateri drugi stan, nego duhovski, v ožjem zmislu te besede, mogel bi tako vplivati na narod, da ga varuje pred nemoralnostjo, pred krivimi pojmi o druStvu, katere dan-denes tako močno Sirijo nevestni, spri-deni ljudje ? — Ali ni baS duhovski stan, kateri dela državi naj veče usluge s tem, da vzdržuje v ljudstvu ona načela avktoritete, na katerih sloni vsa državna vlast ? Da ni vere živo vzdržane po duhovenstvu, ali ne bi krivi proroki kar naglo mej ljudstvo zatrosili onih teorij komunizma in socijalizma, ki hoče odpraviti državno avktoriteto in pravico do lastnine ter tako popolnoma pretresti sedanje kri— stijanske temelje države ?
Vsakdo mora torej pripoznati veliko zaslugo duhovenstva za najviše etično bitje države. Zatorej pa menimo, da bode ogromna večina državnega zbora, ne izimSi hudomuSne velikonemce, rada glasovala, ne le za predlagane plače duhovnom, temuč da •jih po tem predlogu tudi zboljSa, kder se prepriča, da so prepičle za zastopnika stanu, ki predstavlja toliko avktoriteto v državi. — Duhovščina
sama pa ima zdaj najlepSo priliko, da se oglasi na pravem mestu za popravo predlogov, kder je to potrebno.
ruto, pečo itd. Kakor bliski se tu menjavajo pogledi, rudečlca zdaj jedno, zdaj drugo oblije, oj srečni časi!
Gospod učitelj pa zdaj tudi pri maršira se svojo gardo nališpanih deklet, in moško, pa ponosno zraven njih komkajo-čih dijakov. — Ta tropa je tako ošabna, da ti ne pogleda ni na desno ni na levo, na stranah stoječi fantje pa šepetajo: »Denes bode pela Micka Bajceva, nov »Tan-tum ergo«, a Tore Poldetov jo bo sprem-Ijeval, poglejte jih no. kako se drži. kako so Štimani«. — Kako so pevkinjam in pevcem močno srca bila, kadar je gospod pred oltarjem zapel: »Tantum ergo, sakra-mentuin«, to se ne da popisati, to vse je treba čutiti. — Po maši se zopet sliši pred cerkvijo: »o kako so lepo peli;« a naši pevci gredo iz cerkve, kakor pravi trium-fatorji. — Da se po maši vse veseli za dobro obloženo mizo, to je naravno in tudi kujžar ima denes svojo gnjat, svojo žolco, svojo povitieo, kajti ako si sam teh jedil ni mogel omisliti, darovali so mu ta ali ona botra v soboto malo moke, cvpb, malo gnjati in vina. Pri popoludanskej božjej službi se ponavlja vse, kakor pn maši z razločkom, da se po večernicah dekleta napravijo na Šetanje po vasi in da se jim fantje približujejo ter jim nagajivo pravijo: »Ti Micka si bila denes kaj lepa, ti Ančka pa še pogledala me nisi, tako S t i -mana si bila,« in še več takih. Micka in Ančka pa odgovarjati: »Beži, beži, ne hodi tako poreden,« in povesite svoje oči. To je
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je podaril za drugo novo nemško gledališče v Pragi deset tis< č goldinarjev.
Cesarjevič Rudolfa je z visoko svojo soprogo na velikonočni ponedelek zvečer napotil v jutrove dežele, potem l<o se je poslovil od cesarja in udov cesarske obitelji. Iz Orsove prestopi na rumunsko zemljo in pri RuŠčuku na bolgarsko, kder ga pozdravi bolgarski knez. Od tod odpotuje v Varno, tu pa stopi na avstrijsko ladijo, ki ga popelje v Carigrad, kder je turški sultan preskrbel sijajen sprejem. Na potu nazaj obišče rumunjskega in srbskega kralja, katera ga tudi z vso slovesnostjo sprejmeta. Politična važnost se temu popotovanju ne more odrekati ter je neovrgljiv dokaz, da si Avstrija prizadeva balkanske države nase priklenoti.
Avstrijska vojna ladija Albatros, namenjena v one kraje, kder se Francozi bojujejo zdaj s Kitajci, prišla je 12. t. m. v Batavijo.
Finančni zakon in proračun \a Uto f8S4 je cesar potrdil. »Wiener Ztg.« od 12. t. m. ga je objavila.
Gospodske \bornice komisije del ijo tudi mej počitnicami. Zdaj se posvetuje o ob-dačenju žganja in sliši se, da se zavržejo vse spremembe poslanske zbornice, ter se vladna predloga brez spremembe sprejme, ker ste to predlogo tako sprejeli tudi obe ogerski zbornici ter treba, da je zakon popolnoma soglasen v obeh državnih polovicah. Po tem takem pride ta zadeva &e enkrat v poslansko zbornico.
Časniki poročajo, da hočejo grof Co-ronini, baron Švegelj i drugi vložiti predlogo, naj ne pretresejo vse poBtuvne določbe, kise tičejo rabe jezikov v posameznih deželah. V ta namen naj bi se izvolil v dr-
le površna slika Velike noči na deželi, kder še prebiva zdravi, nepokvarjeni naš rod, in kdor je sam užival kot dečko to velikonočno veselje, srce bi moral imeti kamenito, da se ne spominja z največo slastjo onih lepih časov Še v svojej sivej starosti. — Prav zarad teh prelepih spominov pa imajo naši katoliški cerkveni obredi neko nepopisljivo čarobnost v sebi in le hudobno srce bi moglo ostati Čisto mrzlo one dueve v letu, ko se katoliški svet spominja trpenja in vstajenja svojega Zveličarja; kedor se ne čuti one dneve nekam pomlajenega, v srcu tega popokale so vse strune, tako srce je strohnelo srce. — Baš zarad tega, ker se je katolicizem tako ozko spojil z narodnimi šegami in navadami, ima on najglobokejše, nezrujljive korenine, posebno pa v našem narodu.
A kako vse drugače pa je vendar vse to v mestih, posebno pa v Trstu. Tudi tukaj je mnogo ljudstva, katero še čuti in se veseli Velike noče, vendar pa ne sežejo tukaj cerkveni obredi tako globoko v život družili, kakor je to na deželi, in tudi v cerkvah se ne vidi tiste lep«; pobožnosti, kakor na deželi; kedor je kedaj videl na priliko procesijo pri iSv. Justu na Veliko soboto, prepričal se je, da je tu vse le bolj oflcijozno prisiljeno. — Tisti magistratov! uradniki, ki vodijo mestne svetovalce i njih gospe na odlična mesta, poin-pirji ki delajo špaliro, krasno odićana cerkev, vse to je res pompozno, a ne seza tako globoko v srce, kakor pa procesiji na
EDINO
8 T.
lavnem zboru poseben odsek, v katerem bi bile enakomerno zastopane vse narodnosti in dežele brez ozira na velikost in Število prebivalcev.
V severnih Čehih, kder prebivajo večinoma Nemci, začelo je zelo vreli mej delalci, katerih je veliko tisoč, ker je tam, vzlasti v Libericah in okolici, mnogo fa-brik. Nemški liberalci so v teh krajih sejali strupeno svoje seme, kolikor j j m je bilo le mogoče, zdaj je začelo poganjati, in morda bo treba še izvenrednib naredeb, da se zatre.
Vnanje dežele.
ll Peterburga se poroča, da se v niskih ladjetesalnicah dela noč in dan in da bode do jeseni Sest vojnih ladij dodelanih in oboroženih z vsemi novoiznajdenimi napravami. Ruska je v zadnjih letih vojno moč na moiji ogromno pomnožila.
Ruska vlada je vzela petnajst milijonov šterlinov na posoio za grajenje železnic.
Papež izda te dni encikliko, ki bo ostro govorila zoper neverstvo, ki se Širi po sedanjih krščanskih deželah; to neverstvo je edini vzrok vseh sedanjih političnih hudodelstev, ono izpodkopnje vse prestole, ne pripoznava nobene oblasti, in vendar bo vse oblasti od Boga.
Papežev poslanec v Parizu je bil poklican v Rim. Pred no se je napotil tja, sprejel ga je francoske republike načelnik ter mu zagotovil, da bo skrbel za to, da bodo ostro kaznovani oni, ki so v severnem Anamu provzročili klanje kristijanov. — Vatikan želi, kakor poroča francoski časnik »National«, da se razmere s Francosko zboljšajo, in bode papež brez odloga imenoval francoske kardinale, ako francoska vlada tej želji ustreže.
Katolilhega shoda v Kalinu se je vde-ležilo 4000 osob. Sprejete so bile soglasno resolucije, po katerih snod pripoznava vrhovnega fkofa Melchersa za pravega svojega višjega pastirja. Ponovil se je protest zoper kulturni boj i zahtevalo se je. naj se vrhovni škofje kolinski, gnezenski in poznanski zopet uazaj pokličejo. Posebna resolucija nalaga katoličanom, naj vstra-jajo v boji zoper svobodo do tiste dobe, dokler .se ne spolni zagotovilo, katero je dal kralj, ko je vzel v posest porenske dežele. Udom središča državnega zbora je shod izrekel svojo zahvalo in pripo-znanje. — »Schlesische Volkszeitung« pa poroča, da se je kardinal Ledohovski odpovedal vrhovne škofije poznanske in da je papež to odpoved sprejel.
Grika kraljica je 12. t. m. prišla v Odeso ter se brez odloga v Peterburg odpeljala.
ll Londona se poroča, da so v Birken-headu zaprli uecega človeka po imenu Daly, katerega |e policija uže šest mesecev v Birminghamu opazovala, ker je bil na sumu, da je poslanec dinamitne iriške stranke. Našli so pri rjem tri boinbe in več z nitroglicerinom napolnjenih steklenic, mnogo druži h razpokljivih tvarin in peklensko mašino, enako onim, katere so
deželi. Na skoro nobenem obličju ne bere se nedolžnega veselja in prave pobožnosti, gospodičine in šivilje, vse jako nališpane, ostajajo pred cerkvijo, da jih tam lepše vidijo razni galani in po procesiji se ne sliši ilruzega pogovora mej tržaško mladino, nego o vtiskib, katere je ta ali ona napravila, ali napravil.
Pred cerkvijo sv. Justa je bilo kakor vsako leto, tudi letos zbrano vse, kar je mladega in lepepa v Trstu, gotovo nad 20,000 ljudi; a večina te množice je, tako bi rekel naš Notranjski kmet. zijala prodajala. — Ganljivejši je na vsak način procesija na Sv. ReŠnje telo, katere se vde leže po večinoma okoličani in okoličanke, katere zadnje s prekrasno narodno obleko in lepim, ponižnim vedenjem močno povzdigujejo imenovano procesijo. Sploh se opazuje v Trstu, da se ljudje praznikov pač vesele zaradi počitka iu zabave, a manj se tukaj izrazuje tisto glohokosrčno, nedolžno veselje, katero more Čutiti le človek, kateremu ni nad vsakdanjih skrbeh otrpnol čut za naravine lepote in ni še zgubil naravnega hrepenenja po idealih. — Ali kde iskati takih ljudij r mestih, kder vse malikuje za mamonom! To pa uprav dokazuje uže znano pravilo, na bi morala vsa veča mesta kmalu propasti, da jih ne pomlađuje krepkejše prebivalstvo iz dežele, iz kmetov, in kateri rod bolje regenerlva to mesto, nego krepki slovenski rod. Baš zato pa je Trst za Slovence in sploh vse južne Slovane naj*
našli na kolodvoru Viktoria. Našli so pri njem tudi važna pisma, ki dokazujejo, da je zaprti v zvezi s zarotniki anarhisti, ki so zelo razširjeni.
V	Gibraltaru so zasegli italijansko ladijo,ki je imela dvjset tonelat dinamita na krovu. Italijanski konzul se je sicer temu upiral, ali brez vspeha, ker ladijin kapetan ni imel papirjev v redu.
Spanjski Ikofje pošljejo skupno itali-janskej vladi pismo, v katerem izreko, da se protivjjo konvertiranju propagandinega premoženja v denarno rento.
Turlki sultan je poslal našemu cesarju lastnoročno pismo, v katerem se mu lepo zahvaluje za obiskanje cesarjeviča Rudolfa v Carigradu, in izreka željo, naj hi cesar gostoljubnost sprejel v dokaz, da sultan želi, da se ohranijo prijateljske razmere mej Avstrijo in Turčijo.
Turlki sultan je poslal Server pašo in Ibrahim beja na ladiji Szegedin v Varno, da v njegovem imenu pozdravita avstrijskega cesarjeviča in visoko njegovo soprogo.
Turlka vlada je izročila posebnoj družbi monopol na tobak. Ta tedec je ta družba izdala svoje delnice, za katere so se na borsi zelo pulili. — Da ne bi te delnice imele enake osode, kakor delnice turškega zajina.
V	Egiptu se je vendar polegel razpor mej ministri; Nubar paša ostane na svojem mestu. GhliiTord pa bode opravljal službo egiptovskega državnega tajnika.
Anglelka vlada je velevlastim predložila nasvete, kako naj bi se rešile denar-stvene zadrege v Egiptu.
It Berbera se 13. t. m. poroča, da so uporniki vsa pota po suhem in mokrem zaprli; oni so se zelo pomnožili ter napadajo mestno okolico; goverher zahteva, naj se mu na pomoč pošljejo angleški vojaki. Iz Suakimu pa je prišla vest, da je tam počil glas, da so uporniki si osvojili Kartum in peti Nilov katarakt.
Rod Bovat na otoku Madagaskar se hoče Francozom ostro upreti; dobil je orožje, strelivo in evropske vadnike. Misijonarji mu daj6 srčnost in obečajo, da pride angleška pomoč.
Anamitska vlada je zapustila Hue, ter se preselila v deželo Tanghoa, da se odtegne francoskemu vplivu.
Iz Sontaja se 11. t. m. poroča, da so 9. t. m. Francozi streljali v soteske, ki stoje okoli mesta Ho ghoa; Kitajci so vsled tega brez boja zapustili mesto, a pri odhodu ga zažgali. Francozi so pa mej tem Šli čez Orno reko, da okoli hriba pridejo v mesto, katero u teg no posesti 14. t. m. Kitajci so pobegnoli proti Tulangu.
Iz Šaugaja se poroča, da je bil vsled nesrečne vojne s Francozi namestni kralj v Kantonu odstavljen. Častniki, katerim se pripisuje, da so zakrivili, da je padel Bacningh Francozom v roke, obsojeni so bili k obglavljenju. Občen nabor vojakov se je zaukazal. V Pekingu je položje zelo kritično.
večega pomena in mi Slovenci smo temu mestu še bolj potrebni, nego ona voda iz Berkinov, po katerej Tržačani tako silno hrepene.
Da sem se lotil tepa velikonočnega listka, to pa ima še posebne uzroke. — Mnogo let uže opazujem žurnalistiko, posebno pa Velikonemško; — razni časniki so skoraj vsako leto ,prinesli velikonočne članke, v katerih so poudarjali moč kri-stjanske ljubezni iu mnogo drugih lepih, srčnih nazorov. — A tako lepih, kakor letos, res v kristjanskem duhu pisanih člankov še nisem čita I v nemških časnikih; »Triester-Zeitung«, na priliko, prinesla je članke »Cbarfreitag« in »Oster-sontag«; v obeh je uavdušeno risala prekrasne običaje katoliškp cerkve, v obeh strogo poudarjala, da je zdaj bolj, nego kedaj potrebno, da se zopet vtrdi pokorščina iu ljubezen, katero oboje ima svoj temelj v odrešenju Jezusa Krista, in »Trie-ster Tagblatt« je v nedeljskej številki daial otduška srčnim čutilom, poudarjajoč prijateljstvo in enakopravnost avstrijskih narodov, za kalere vse je Kristus enako izviŠil svoje odrešenje. Človek je skoraj strmel nad toliko pobožnostjo kar tako naglo. — A uzrok temu? Bojazen pred socijalizmom je razburila duhove iu zdaj vse, liberalno, radikalno, ali konservativno, vse išče tešila in odrešenja tam, od koder je res prišlo.
Da,Ida,vse novošegne teorije o izboljšanju človeškega društva morejo biti pa-
dopisi.
Trsta na velikonočni ponedeleK.
—	Kdor mora vse leto, dan na dan, v delavnikih in praznicih, zarad mnozib opravil tičati ▼ mestnih zidovih, kako se mu prsa olajšajo, ko stopi ▼ prosto božjo naravo! Tako je bilo meni na velikonočno nedelo popoludne. Po naključbi sem naletel na vrle naše pevce, ki so me kar obsuli ter 'mi govorili: France, bodi z nami, gremo k Friugi pod trdnjavo Krešič, tam spijemo par kupic dobrega vina, pa vmes katero zapojemo, da bomo veseli, saj danes je Velikanoč. Z veseljem sem sprejel prijazno vabilo, saj sem bil v družbi milih starih prijateljev, izvrstnih pevcev in vreme je bilo tako lepo, kakor nevesta, odičena narava sama meje vabila iztnej pustih zidov v zeleno svojo obleko. Šli smo toraj ter sedli okoli mize v prvem nadstropji lepega novega poslopja vrlega našega narodnjaka g. Frluge. Unel se je živ pogovor mej nami, napilo so se srčne zdravljice in pevci so nas veselili i navduševali z lepo ubranim petjem. Ali veselje se nam je k malu stca-lUo iti sram ga bodi, kdor je tega kriv! Ko so namreč pevci začeli peti tretjo pesem: »Mrzel veter tebe žene -- drobna tičica od nas«, prilomastil je v sobo nek surov Človek, porogljivo zatulil iz vsega grla: Hej, Slovani, potem dalje tulil same italijanske čenče i ni se dal nič dopovedati, da si tudi so ga njegovi pajdaši svarili. Da smo vsled tega zapustili hišo poštenega krčmarja, tega mi ni treba praviti, ker ne bi spodobno bilo, besede gubiti. V črno knjigo s tako podivjanim človekom, ki je neki v službi pri mitnici na Greti. Okoličan menda ta Človek ni, a gotovo je Slovenec, ki si je nasrkel nekoliko italijanskih kletvin in umazanih pesni, da zdaj v večjo italijansko slavo i iredentovsko mogočnost mirne ljudi žali ter dela okoličanom sramoto iu Škodo. Zato bi jas okoličanom svetoval, naj take grdobe sami kaznujejo s tem, da se prav nič z njimi ne pečajo, povsod naj jim hrbet obračajo, ter naj se jih ogibljejo. kolikor le morejo. Ko bodo videli, da se vse od njih obrača, da so popolnem osameli, da |ih vse zaničuje, se potem uže spokore, ali pa pet£ odneso iz kraja, ki jim postane pekel, ko bodo od vseh zapuščeni in zaničevani. Tako kaznujte takove grdobe!	—G.
Iz Koprskega okraja, 16.aprila.
—	Nekdo je v Vašem cenj. listu grajal starešinstvo v Ricmanjah zarad draginje soli in pomanjkanja vode. V decembru 1. I. je občinski svet javno oklical, da se bode sol prodajala domačinom po 10 soldov, tujcem pa po 12 soldov, tako se tudi godi. Zdaj je stvar veljavna, ako pa je imel kedo kaj proti temu, imel se je oglasiti svojedobno.
Tudi je dopisnik krivo poročal o vodi. Vodnjak je dobro izdelan, In ona dva, ki sta ga naredila, sta ga pošteno dovršila tako, da je c. k. komisija delo potrdila, a vsega plačila še zdaj nista prijela. Tudi ni res, da nam manjka vode; letos ni nikder zadosti vode, a nam Hicmanjcem, hvala Bogu, do sedaj še ni manjkalo Čiste vode. Kaj dopisnik namerava s takimi izmišljenimi poročili, to morejo razumeti le oni, ki so vajeni diake cepiti.
IZ Lokve na Krasu, 14. apr. — Dokaj slovesno smo pri nas Velikonočne praznike svetkovali. V nedeljo za rana se je naznanjalo z strelanjein topičev, in
Eritrkovanjem zvonov, ki so verne vabili spominu vstajenja našega IzveliČarja.
Še precej dobro prostorna cerkev je z ljudstvom prenapolnjena bila, kmalu po
metne, dobro premišljene, temeljite, čuditi se moramo bistroumnosti njih ustanoviteljev; toda gorje človeškemu društvu, ako bi se vladalo le treznim umom, a molčalo bi srce. — Vera pa je v prvej vrsti stvar srca in Kristus je govoril več srcu, nego umu; Bog pa je človeku ustvaril srce, in v njega vcepil slutnjo po vziša-uejem bolj, nego to more razsodili človeški um. — Zmote človeškega uma, kde najdejo tešila? V religiji srca. — Zato pa umejem, zakaj se danes celo hudi liberalci tako srčno spominjajo Kristovega trpenja in ustajenja. — Ali smo zgrešili pravo pot do ljudske svobode ? Tudi naši slovenski listi so prinesli članke o vstajenju;
—	nekateri so izraževali z veseljem, da se naš narod približuje konečnemu odrešenju; drugi so zopet izraževali žalost in zrli v temote ter plakali nad pokvarjenim svetom, kakor Jeremija nad Izraelci. Jaz pa sem si mislil: ne bode tako hudo, nam ni treba Jeremijev, pač pa rešiteljev, našega naroda srca še niso pokvarjena, on upa in sme upati: Slovanu so bliža usta-jenje, farizeji pa so bili in bodo, dokler bode stal svet. oni so morda celo potrebni.
—	A zarad njih se vsejedno vrši, kar se ima vršiti, naš Zveličar pa je Šel na odrešenje in ni plakal; njegov izgled nam sveti visoko na nebu v sreči iu nezeodi.
T. P.
5. uri ko je solnce vstajalo začel se je sprevod iz cerkve po vasi, in po glavnej-cesti spet v cerkev, neizrečeno lepo so zadonele cerkvene orgije, in domači mešani pevski zbor je izvrstno in ganljivo pel pod vodstvom g. Janko Leban-a, marsikatera oseba se je čudila, da se je tako lepo vežbano petje vršilo z maloštevilnimi osebami.
Tedaj vsa čast g. učitelju Janko Le-ban-u za njegovo navdušenost pri podu-čevanji lepega cerkvenega petja. Naj ga toraj Bog nam živi še mnogo let v zdravju in nam ohrani zdaj njega učitelja Janko Lebana.	LokavČan.
Od Istrske meje, 7. aprila. — Veseli na«, da naS rojak J. U. Trnovski v cenjenem listu »Edinosti* o sadjarstvu in vinoreji kako praktično reče. Pričakujemo od nadepoluega gospoda Ivana, da nam bo redno v »Edinosti« o teh stvareh pisal. Ko Človek potuje po Notranjskem, Krasu, Primorskem i Čičariji, s žalostjo se ozira po pustih in golih tleb, kder imajo razni viharji in burja za kmetovalca po-gubonosne plese, kder bi lehko na tisoče dreves raslo. Ko človek praŠa dotične posestnike; zakaj ne obsade z drevjem praz^ ni h prostorov, dobi navadno odgovor: «Pri nas ne rase drevje, vsega burja ovije, pa tudi ga nemamo od kou dobiti.« To so večidel prazni izgovori.
Na Primorskem ga vsako leto brezplačno deli slavno natnestnistvo, na Kranjskem pa gojzdno oskrbništvo c. k. gojzdne drevesnice manj premožnim posestnikom in soseskam. Le letos se je na Kranjskem poslabšalo tako, da mora dotičnik troške sam nositi za ruvanje i vožnjo. Kdor hoče
fia bukov boršt si nasaditi, dobi drevesca epe rasti in izvrstno vkoreninjena, nai se nujno podviza i naroči za malo odškodovanje pri vrlem rodoljubu gospod Janezu Borštniku v Dolji pri Borovnici. On jih ima več oralov, ^osto nasajenih. Zadnjo pomlad se je bilo od tu pri njem naročilo več tisoč in so se vse z malo izjemo prav dobro prijele in prav gotovo bodo lepo rasle. Tudi zdaj se lahko še naročajo, kar se županstvom in gospodarjem toplo priporoča, da se vsaj enkrat burji nekoliko pot zapre in tudi v gmotnem obziru dohodki povišajo.
Koliko marsikoji soseščani izdajo vsako leto za drva i steljo; n. pr. uašo vas. bro-ječo nad 70 Številk, to jesen i zimo sama stelja i drva staneti blizo 1000 forintov. Kolik davek je to, koji je šel «rajščinam in zasebnim gospodarjem v druge vasi v žepe! Kaj je gospodarstvo brez gojzda?
--nič —; njiva brez gnoja, živinoreja
brez dobrih travnikov? — tudi nič —-; prav to je gospodarstvo brez gozda.
Naj se vsaj pričnejo nekoliko pusta tla z drevjem boljšati, zadnji čas je.
Nadoslov.
Domače in razne vesti.
Cesarjev dar. Cesar je daroval v svojem in cesaričiuem imenu 2000 gld. iz lastnega premoženja za zidanje nove cerkve Jezusovega srca v Ljubljani.
Mestni zbor Danes zvečer bode VI. javna seja. Na dnevnem redu je več znamenitih točk, kakor predloga Križanov glede pomanjkanje vode.
Odlikovanje. Cesar je odlikoval z srebrnem križcem za zasluge s krono, tukajšnjega nadzornika policijnih agentov J u rja Tica za njegovo izvrstno službeno pot-lovaDje.
Kamri Je 11. t. m. v Trstu Ivan Brolich, vpokojeni c. kr. višji svetovalec deželne sodnije v svojem 79 letu starosti. Slovencem on ni bil prijazen.
C. k. mornarica. Priplula je v Trst v petek zvečer c. k. torpedna ladja št. 2. Poveljnik jej je častnik Kozulič; posadke ima 6 mož. — C. k. esk^dra je v torek zapustila Trst in odplulav Sibeulk, od tam pojile v Bakar in na Reko.
ISO delalcev Je bilo odstavljenih rninolo soboto iz Lloydove ladje-tesalnice radi pomanjkanja dela. Govori se, (i:i pridejo za temi še drugi na vrsto. Slabo znauinje to! Uboštvo se Širi po mestu, da je groza — iz tega lahko nastane še kaj hujeua, kajti živeti je treha — iu zaslužkov ni. Tu pa tam se uže vidijo uastopki Lloy-dovega ravnanja. — V pondelek si je vrat prerezal delalec, M. FJ.. bivajoč pri sv. Jakopu. Uzrok temu činu je, ker je bil odstavljen iz Lloydove delaluice. Moža so odpeljali v bolnišnico; upa se, da utegne ozdraveli, čeprav je rana nevarna.
Kahavni vlak v Gorico. V pon-delek radi konjskih dirk na trojicah«, odpeljalo se je iz Trsta do 900 osob, tako, da niso imeli več voz na razpolago in mar-sikteri je bil primoran dotna ostati.
tiercoj? Kdinlnirsky nas je zapustil, odpiul je v Benetke. V kratkem nas obišče uruga ruska vojna ladija «SvG-tlana«. Sedaj se ta nahaja v Pireju.
Odliudnica tfo«p. profesorju {»laserju na čast. Slovani na Du-naji so 7. t. m. napravili gosp. prof. Gla-serju, ki je te dni zapustil Dunaj i f?e napoti v Pariz, lepo odhodnico. Vdeležilo se je te slavnosti sloven.-ko pevsko društvo.
EDINOST.
mnogo udov »Slovanske Besede«. akade-raiČnih društev «Zore» in »Zvonimira* in mnogo dunajskih Slovencev. Slovenskega pevskega društva načelnik dr. Lenoch je slavil zasluge gosp. profesorja za sanskrit-ščino in slovansko petje v lepem obširnem govoru. Nazdravili so mu tudi Čeh Ka-landra, Hrvat Brlič in Srb Mirosavljevič. Gosp. profesor se je lepo zahvalil ter omenil tudi zaprek, katere so se mu stavile na potu izobraževanja, in katere je od« straniln mogočna cesarjeva beseda.
Delalstko podporno društvo ▼ Trstu vabi na koncert, katerega priredi »Pevski zbor« zgoraj omenjenega društva na belo nedeljo, dne 20. aprila 1884. v zgornjej dvorani gostilne pri »Zelenem hribu« (Monte verde) se sledečim sporedom: 1. Ivan pl. Zaje: »Rojakom«, poje zbor. 2. Gounoud : Potnourri iz opere • Faust«, igra na citrah g. Preveč. 3. A. Hajdrib : »Jadransko morje«, poje zbor. 4. E. Kratochvil : »Fantaisie brillante«, igrata gospod Preveč na citrah in gospod Stelć na goslib. 5. J. Lisinski: »Tam gdje stoji«, poje osmerospev. G. F. Czibulka: »Stefanie Gavotte«, igrata g. Preveč na citrah in g. Štele na gostih. 7. Ivan pl. Zaje: »Hrvaticam«, poje zbor. 8. A. Preveč : »V domačem krogu«, igrajo gospoda Preveč in Guzelj na citrah, g. Štele pa na goslih. 9. B. Ipavec : »Planinar«, poje ženski četverospev. 10. F. S. Vilhar: »Domovina«, poje mešani zbor. 11. Ples v dvorani, v postranskih sobah pa petje. — Mej koncertom izroči se predsedniku društva spomin družabnikov. — Denarnica se odpre ob 6 uri, a začetek ob 6. in pol zvečer —- Ustopnina za gospode 30 kr., za gospe in gospodične 20 kr., a sedeži 10 kr. — Cisti dohodek namenjen je zalogu za pevski zbor.
Tritibe novosti s
No£ in prete . Ivan M., 39. letni Tr-žačan, težak, bivajoč v ulici »Madonnina« h. Št. 27, zbesedil se je z Jožefom L., kateri mu glavo prebije. Prenesen v bolnišnico, skočil je na to skozi okno na ulico ter namerjaval zbežati. Ali ustavili so ga in zopet v bolnišnico oipeliali, — Nikolaj P., 32. letni Tržačan, težak, bivajoč v ulici »Media«, zadobil je z nožem dve rani, jedno v hrbet i drugo v levo roko. Prenesen v bolnišnico, pravi, da ko se je domov vračal, napali so ga Štirje v ulici »Barriera vecchia«. — Ivan R., 37. letni težak, vra-čaje se na svoj dom v ulici »Kigutti«št. 436, napadejo ga v ulici »Molino a vento« nepoznani lopovi in ga ranijo na več delih života. — Marija Buh, doma iz Fare, orno-lena. bivajoča v ulici »Molino a vento« h. št. 170, prepirala se je z drugo Žensko, ki jo hudo pobije na glavi, vsled česar je morala iti v bolnišnico. — Alojzij C., Tržačan in medeninar, bivajoč v ulici »Mon-tuzza«, porezal se je sam v pijanosti. — Avguštin Forti, kavarnar, 62 leten, doma iz Vidma, pobit je bil v nekej krčmi tv ulici »Barriera vecchia«. Prodajal in ponižal je paštete in ne ve povedati, kdo ga je ranil; moral je iti v bolnišnico. — Frane M., bivajoč v ulici »S. Francesco«, pijan, padel je na tlak in si spahnol roko. Moral je iti v bolnišnico.—Jožef KiaŠnja, mizar Iz Ajdovščine, 61 leten, bivajoč v Rocolju, moral je iti v bolnišnico, ker so ga njegovi tovariši teško pobili v metežu.— Franc T., težak, doma iz Rovinja, 34. leten, bivajoč v Rocolju, moral je iti v bolnišnico radi v metežu prejetih ran in prask.
Samomora. V nedeljo so potegnoli iz kanala poleg palače »Carciotti« truplo utovnjenca, ki je uže dalje časa pomanj-koval od hiše. Spoznali so na močno raz-
f)adenem truplu poteze moža, ki je dolgo et8lužboval kot cerkovnik pri sturoverskej cerkvi v Trstu. Samomorilec se je klical Demetrij Kosič, iinel je let 76 in od doma je pomanjkoval nad 15 dni. Truplo so
Srepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. — ožef Kreisinger, 51 letni krojač, vratar h. št. 17 v ulici »S. Lazzaro«, doma iz Prage, obesil se je v nedeljo zjutraj v kleti imenovane hiše. Došli zdravnik dr. Loren-zutti je le njega smrt mogel konštatirati. Truplo mrtveca so prepeljali k sv. Justu. Bolezen je neki kriva njegove smrti.
Nagla smrt. V nedeljo zjutraj so dobili mrtvo v svojej sobi 85 letno starko Alojzijo mi. Grillo. Došli zdravnik dr. Florio je konštatiral, da je starka umrla za kapljo. Nje truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. — Služkinja M. Starčki je 14 let pri jednej domačej obitelji v Bojanu služila, zamrla je nagloma v noči od 12 na 13 t. m. Dan preje, bila je v Trstu, kder zboli tako teško, da so jo morali na stanovanje prepeljati. V nedeljo zjutraj so dobili mrtvo, na podu svoje spalnice ležečo. Bila je črna kakor oglje. V pondelek popoludne so jo prenesli v rojansko mrtvašnico.
Konte Jakopa Krta, ali ubijalca svoje žene. V nedeljo se je obesil blizu Zgotiika v sežanskem okraju Jakop Krt, oni razbojnik ki je na openskej cesti lastno ženo zaklal. Neki kmetje so prvi zapazili samo-morilčevo truplo, ki je viselo raz močnega debla. Slučaj naznanijo oblastniji, ki pride na mesto in ukaže truplo odnesti v zgo-niŠko mrtvašnico. Pri njem so našli jeden nož, nekoliko ključev in 12 soldov. Vtorek
je iz Trsta otŠla v Zgonik komisija, da konŠtatira ženomoriloa. Pravijo, daje njega obličje bilo grozno spremenjeno. Zopet se tu vresničuje izrek: KakorŠno živenje. takoŠna smrt!
Nesreče. Ivan G., kotlar, bivajoč v Škorklji, h. Št. 52, padel je v pijanosti na pragu lastne hiše ter se pobil na čelo. — France M., 45 letni pek, doma iz Gorice, padel je na tlak tudi v pijanosti ter se precej pobil.
Zblaznela je Terezija K., 481etna ženska iz Tolmina. Prišla je iz Aieksandrije v Egiptu, ko je stopila na domača tla, zmeša se jej pamet. Ubogo žensko se odpeljali v mestno blaznico.
Nesreča na morju. Bratje Gustav, Dante in Atilij Brandweiner s prijateljem Viktorijein Pesaro so šli na morje, da se nekoliko povesele, kajti vreme je bilo krasno in morje mirno, kakor olje. Ne ve se kako. ladja se prevrne in nespretni mladeniči popadajo v morje. Mornarji par-nika »Lario« jim na pomoč prihite, in mladeniče rešijo smrti.
Hotel je umreti. V ponedelek zjutraj 21 letni kočijai brez službe Ivan Gollio, doma iz Trsta, bivajoč v ulici »Scalinata«, hotel se je obesiti v dobroznanem »borovci« (bosco dei Pini). Pri tem opravilu zapazita ga gozdna čuvaja, ki mu vrv iz rok potegneta, in konečno njega izročita straži, ki ga odpelje v bolnišnico.
V nedeljo so iz zapora izpustili mar-keija Jakopa Gava in Andreja Ferragut. oni dve priči, ki ste pričali krivo v zadevi Sfeteca in drugov. Zategadelj sta bila obsojena v dvomesečni zapor,
TepcS moj brivci. Brivci so uže navadno velike kljepetulje; a kadar so vinski, nema jim para. Na velikonočni pondelek se je več brivcev peljalo po morju v Koper, a ko so se zvečer vrnoii, sprli so se tako, da jih ni bilo mogoče pomiriti, začeli so se s palicami tepsti in nek brivec Ivan čuk je debil z neko svinčeno gumbo konec palice tako močan udarec na glavo, da se je precej zgrudil in da so ga morali nesti v bolnico. Prepir se je unel zaradi neke Ženske.
Tatvine in policijsko. V petek ponoči so neznani tatovi ugrabili posodo iz gutaperče vredno nad 100 gld. Ta posoda je bila na parniku avstro-ogrskem «Jokay». Sreča pa tatovom ni bila mila, kajti posodo so drugi dan iz morja potegnoli, kamor so jo bili vrgli. — Ustavili so pri sv. Justu tatu, ki je stikal po tujih žepih. — Enacega tatu so ustavili na lesnem trgu. Ta je Jožef D., dobro-znan dolgoprstež. Odnesel je bil nekej gospej mošnjiček z malo vsotico denarja.
—	V ponedeljek zvečer so ustavili tatti, ki je namerjaval udreti v stanovanje vratarja N. Š. v ulici »s. Antonio nuovo« in v ta namen je bil uže šipo udr). — Striže so ustavile pomorščaka H. P. brez službe in Petra B. Oba sta zlezla s pomočjo ponarejenih ključev v stanovanje dekle Marije Orešnik, v ulici »Fontanone« št. 10, IV. nadstropje in jej pobrala obleke za 20 gld. vrednosti. Obleko je služkinja nazaj dobila. — J. D., 501etnega težaka iz Trsta ustavile so straže na molu »Giusep-pina«, ker je pretil nečemu LIoydovemu čuvaju, da ga zabode. — Težaka Antona C., iz Trsta, so ustavili v pondeljek, ker je po krčmah popival brez beliča v žepu.
Izidor Haraž je zopet prost. Dne 7. marcija so mu preiskali stanovanje in zatem zaprli. Zatožen je političnih izgredov. Oproščen je bil v soboto predpolu-dne proti vloženju izdatne kavcije.
IX Občine nam pišejo: Na velikonočni pondelek je bilo kmetijsko predavanje v openskrj Šoli. Gosp. Kramar je govoril o živinoreji; šola je bila polna poslušalcev, mej njimi mnogo č. duhovščine in učiteljev. Kmetovalci so pazljivo poslušali in vnela se je celo mej govorom debata.
Iz kuiuua nam plSejo dne 15. t. m. Kakor je vam gotovo uže znario, zadela ie roparja cerkve pri Sveti Mariji v ObrŠIjanu strašna kazen; našli so ga obešenega blizo Zgonika; oba njegova pomočnika pa uže ima pravica v rokah. — Kako je bilo ljudstvo vsled poškodovanja omenjene lepe cerkve razburjeno, to kaže najlepše demonstracija, katero so Kraševcl in Tržaški okoličani napravili na Veliko nedeljo. — Prišlo je k popoldanskej božjej službi, ki je bila v tej cerkvi na še razdrtem oltarju, gotovo blizo 5000 ljudi iz vsega Krasa, posebno pa dosti okoličanov in okoliČank v prekrasnej narodnej noši.
—	Kakor navadno, bil je tudi letos po večernici takozvani «ofen>, ki je trajal blizo dve uri in je cerkvi prinesel po soldih okolo 200 gld. in en zlati križ. Torej se bode mogla kmalu popraviti po roparjih napravljena škoda. — Sploh pa dohajajo veuno darila za to cerkev č. g. dekanu v Komnu in ljudstvo se jako zanima za to, da se lepa cerkev popravi in še boljše okrasi, nego je bila dosedaj okrašena. Tržaškim okoličanom pa vsi hvala, ker se tako trdno drže starih slovenskih običajev.
Goriške novosti. Na veliki pondelek je bila konjska dirka na Rojicah pri Staudrežu; ljudstva je doSlo iz v*e dežele prav dosti; iz Trsta gotovo nad 1500 ljudi,
iz Vidma tudi prav mnogo. Vsa stvar pa je bila prav slabo vrejena in tako, da ni niti popisa vredna. TržtČani so bili silno iznenadjeni.
Ljubljanske novoslt. Volilna shoda III. in II. razreda vršila sta se na velikonočna praznika v čitalnični dvorani. Vdeležba volilcev pri obeh shodih je bila razmerno neznatna. V nedeljo bilo je zbranih okolo 30 volilcev in ti so se 7je-dinili navzlic ugovorom gg. krojača Želez-nikarja in črevljarja Škibinca za kandidate : Geba, Jakopič, Nolli, Počivavnik in Valentinčlč. Ponedeljskega volilnega shoda je udeležilo blizo 60 volilcev II. razreda, tedaj komaj 9°/,. Nasproti stopili ste si dve stranki, narodni radikalci in zmerno narodna st ranka. Pri glasovanji je zmagala radikalna stranka, katero sta vodila gg. Skrbinec in dr. Valentin Zarnik, s 3 glasovi večine in sprejeti so bili kot kandi-datje gg. Ledenik, Feliks Stegnar in dr. Ivan Tavčar. G. Feliks Stegnar se je po tem izjavil, da odstopi od kandidature, ker mu učiteljska služba na Gradu jemlje preveč Časa; v tem smislu bi bil označil svoje stališče uže pri shodu, toda pripo ročilo dr. Zamika ga je toliko iznenadilo, da ni takoj hotel ugovarjati laskavemu predlogu. Gospod Stegnar bi bil na vsak način spretna moč mestnemu odboru zlasti v šolskih praianjih. — Da si II-razred, kateri broji nad 650 volilcev, izabere novega kandidata, treba bode tedaj novega volilnega shoda. — Kupčijski minister je potrdil volitev g. Josipa Kušarja predsednikom in g. Ivana Nep. Horaka podpredsednikom trgovinske in obrtnijske zbornice za leto 1884. — Na velikonočni pondelek igrali so ljubljanski domaČi igralci krasen iz hrvaščine prestavljen igrokaz »baron Trenk«, Igrali so kaj izvrstno, tako, da ne bi hil noben sodil, da ima diletante pred soboj. Igrokaz je nekaj posebno lepega. Gledališče je bilo premajhno, mnogo ljudi ni moglo več v gledišče, ker so bili vsi prostori natlačeno polni.
Ribarske zadeve* Gosp. Ivan Nahergoj bil je, kakor čujemo, denes pri gosp, vitezu Alberju, predsedniku pomorske vlade, da mu naznani Želje okoliČan-skili ribičev in ga prosi, da ae poteza za njih koristi v goriških konferencah. — Nadejamo se,da bodetudi ta korak kaj koristil.
Kmetijska enketa za Kranjsko, katero so sklicali kranjski deželni poslanci, sestavljena je tako-le: 1. zastopnikov vlade; 2. zastopnikov kmetijske družbe; 3. vseh deželnih poslancev in 4. zvedencev iz vsa-cega okraja nekaj. Od vlade bode navzoč deželni predsednik g. baron Winkler sam, in pa Avgust pl. VVurzhacb. Kmetijska družba pošlje svojega predsednika g. K. barona Wurzbacha, velikoposestnika gosp. Josipa Sevnika in tajnika g. Pirca. Za izvedence so se odločili ti le gospodje: Ant. Planinec, načelnik cestnega odbora v Boštanji; Ignacij Namers, župan v Velikej Dolini; dr. Ivan Mencinger, advokat na Krškem; dr. Josip Kozler, v Ljubljani; Henrik baron Lazzarini v Smledniku; Janko Urbančič, veleposestnik na Turnu; Adolf. Obreza, drž. poslanec v Cirknici; Franc Kotnik, na Vrhniki; Anton Aleš, dekan v Semiču; Anton Golobič, župnik v Cerkljah; Anton Ogulin posestnik v Novem mestu; Fr. Kavčič, posestnik v Medvodah; Janez Mahkot, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani; Anton GloboČnik, c. kr. okrajni glavar v Postojni; Albin grof Margheri-Comaiidona, državni poslanec; Jan« z Modic, predsednik čebelarskega društva na Jesenicah; Anton JerŠan, posestnik na Unci; Leopold Dekleva, župan v Koša ni; Anton Lovše, župan v Smartnem pri Litiji; Primož PakiŽ, dr. Franjo Pa-
Eež, Viljem Pfeifer, dr. Jos. Poklukar: iuka RobiČ. Poleg teh so tudi povabljeni: Bavdek.župan iz Ud mata; Ogorelec, župan v bkofjiloki; Leveč, župan Zemonski. Enketa se prične na dan 17. aprila ob 10. uri dopoludne v magistratnej dvorani v Ljubljani. Posamični poročevalci bodo govorili: o kmetiških domovih in hipote-karnih dolgovih g. dr. Vošrijak; o povzdigi kmetijstva g. Oton Detela; o dednem pravu na kmetih g. Svetec; o žganjariji g. dr. Samec; o domačej industriji gosp. Murnik.
Tržno poročilo
Kupčija še vedno neznatna, prav slaba,
Kata — mlahova kupčija, cene Šibke in se pomikajo nazaj. Rio velja gld. 50 do gld. 64.—. Santos gld. 54 do gl. 66.
Sladkor — v slabem obrajtu, cene vsaki dan slabše.
Olje — cene nespremenjene, kupčija slaba.
Sadje — v slabem obrajtu.
Petrolje. — Iz Amerike so došla poročila o viših cenah, vsled tega je tuoj tukaj postala cena viša in terjajo denes za petrolje uže gl. 10 do gld. 10'/4, a cena v teg ne postati še viša.
DomaČi pridelki— malo kupčije, <-.ene mlahove za fižol in za maslo. Zadnje sla ne gl. 86 do gld. 96.
Lesna — kupčija je še precej dobra, cene lesa so trdne.
Seno — velja gld. 1.10 do gl. 1.50.
Borano poročilo.
Na borsi je bilo vse te dni čisto malo posla, pri vsem tem p.i so kurzi državnih papirjev jako trdni in so celo nekoliko poskočili. — Tendenca je najboljša. IHinaJska liorsa dne 15. aprila. Enotni drž. dolg v banKovcih 79 gld. 85 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 95 »
Zlata renta......101 » — »
570 avst. renta . . . . &5 » 40 » Delnice narodne banke . 850 » — » Kreditne delnice .... 324 » — » London 1U lir sterlin . . 121 » 35 •
Napoleon.......9 » 62 »
C. kr. cekini......5 » 71 »
100 državnih mark ... 59 » 25 »
Zahvali.
Štejem si v sveto dolžnost, da izrečem g. Em. FaUianiju, zdravniku v Ajdovščini najsrčnejšo zahvalo, kateri me je v kratkem času dok;ij spretno rešil nagle in nevarne bolezni.
Ob enem pa priporočam g. Fabianija vsakemu kot veščega in prijaznega zdravnika, katerega nam Bog obrani še mnoga leta.
V Černičah, 10. aprila 1884.
Jan. P i g n a t a r i.
Pri našem odhodu na sinje morje be vsem mnogim našim znancem in prijateljem prav prisrčno zahvaljujemo za njihovo ljubezen, ki so nam ukazovali ves čas našega bivanja v Trstu.
Trst, 13. aprila 1884. Aleksej Mihajlov, Aleksej Sudakov, Anton Siempkovsky, Gotthard Ebk in Boris Feodorov, mornari na ruskej fregati: »Gercog Edinbursky«.
Vozni red železnice za Trst«
0d I. Julija 1883 naprej. O d vo z iz T v a t a.
6.40 /jutruJ (br»ov/ak) (I., II., III. do LJubljane od tam naprej I., II. razred) na Dunaj, zveza z Itekn, Puljein, Bračkom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Bolzanom.
0.60	ijutraj (hriovlak) (I., II., III.) v Nabrelino, Viden,. Benetke, Milan, Rim.
9.05 zjutraj lomnibui-vfak) v Nabrelino, Videm, Benetke.
10.06 zjutraj (p»Btn< vlak) (I., II., III.) na Dun«j, zveza z Pelto, Bruckam, Zagrebom, Karlovcem, Siskom.
1.00 popoludne (tmnftu« vlak) (oI„ II., III.) v Nabrelino, Vidom, Benetke, Milan, Rim.
C.— popoludne (poKtni vla k) na Dun«j, zveza z Reko Pelto, Bruckom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolznnom.
1,-	ivoCer (kuri«H v/ak) (I., II.. III.) na Dunaj, zveza 3 Pelto, Kanilo. Bruckom.
8.15 zveficr (mtlan v'ak) (I., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo,
9.— zveBer (mel.in vla k) v Nabrelino, Videm, Benetk« Milan.
Dolaz v Trst.
6.8- ijutraj (mešan WakJ (II., III.) iz Ljubljane, Beljak« Celovca, Pole
7.3(1 zjutraj (om««6»B vlak) iz Milana, Renetk.
8.10 (k»rtaki vCak) (I., II.. III.) iz Peflie, Dunaja.
10.38 (jrotftni vlak) (1., II., 111.; iz Dunaju, Rtke, Sinka Zagreba, Pdte.
11.20 (omnibua-v/ak) i/. Rima, Milana Sez Nabrelino.
6.S3 zvetfir (poKfni tifak) (I., II., III.) iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega.
7.45 zvečer (omnfu/s Wak| iz Kormina Bez Nabrelino.
9.15 sveSer [hrtov rk) iz Italije Buz Nanrelino.
10.— zvefer (brsev/uk) (I., II . III.) iz Dunaja, Ljubljane zveza a Reko.
13,55 v B«Cl (omntftui-ii'ak) iz Italije Bes Nabrelino.
•••••••••••MU
Jos. Suchy
13-3)
fabrikant in eksportćr se priporoča gospodom trgovcem in zasebnikom, za en groš in na drobno: Svetovno^ znana vsemirna kovinska likalna Savba v škatuljicah b do 12 kr .
Aniiinske barve. 29 različnih barv zh čistenje, barvanja svile, voln-f, blaga itd. v zavitkih po 5 do 10 kr.
Jajne barve, 9 razlitnih barv v zavitkih po o kr. Gorjupi liker za prebavljanje v steklenicah po 3o do 7o kr
Vosek za čiStenje sobnih podov v 3 niansah v šuatuljicah i 60 kr.
Zaloga diha vin, materialnega
barvnega blaga. Bengalični
ali vatrotehnični izdelki.
Japansko stretoklasje en flro« po 00 kr. Salonsko topovje n 80 It. po 40 kr. Skakljajoče žabe za salon en gros
1 gld. 80 kr. Žabe z Šestkratnim strelom eld. 2.-liengallSne sveče zu salon v različnih
barvah ducat po 48 kr. Bengalične plamenice za sulon v različnih barvah ducat, po Oo kr. Bengalični ngenj v različnih barvah
od 3 od 6 p Id. za ki. Bengalične užigalnice ducat po 36 kr.
Odpošiljatev sc vrši proti podvzetnicl ali pa proti posiljatvi acontozneskapo
^ Jos. Suchy J!
Z Praga, Karlsgasse Nr. 170 11. £•
m
l
S
E D i
N OS T.
Razglas.
IV. hrvatski vinski sajam obrlr-
Uržavati de se ove godine dne 24.,
25. i travnja u sgradi lirvatsko-
slavonskoga gospodarskoga društva u
Zagrebu. Katalogi (popisi) izloženih
na prodaju vina dobivaju se badava
i franko kod upravljajućega odbora
hrvatsko-slavonskoga gospodarskoga
družtva u Zagrebu. ■	o
SgJjgjp^i^^ispgpž:
V NOVEJ TISKARNI V. DOLENCA
ULICA. TORRENTE V TRSTU
se dobiva koledar in kažipot po
Trstu za..........50 soldov
brošura «Der Freihafen von Triest und die Verliinge-rung der Rudolfsbahn po 30 » «Roža ternovska» novela iz
domačega živenja .... 10 » "Roman «Rudin» od Tur-
^ genjeva po.......15 »
Vse tiskovine za cerkvene račune v sloven. jeziku
1- pola......... 3 »
Vizitnice po........60
Zavitki z firmo
Svarilo
L. Storch v Brnu po 27 kr. prodaja
naznanjena kot izdelovatelj: 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostunkov suknu, iOOO ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, ruti razpolaga o ka-terej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajšnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreze v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom.
V interesu p. n. občinstvi, kakor tudi vsake prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajsčsj se reklami.
Z odličnim poštovanjem	7—to
Iv. Stikarofsky,
največja tovarniška zaloga sukna v Brnu.
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEvPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri i jem na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž ajda, koruza, oves, luk (Čebula), orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veltajn), posebno pa izvrsten^oč vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno iti franko.	9—20
A.. JURCA veliki trgovec v PTUJ I.
(Pettau api Stilbahn, Stei^rmark).
Podpisani je pooblaščen se leki iz svoje lekarne postreči t bolnikom Delalskega podpornega društva v Trstu. Lekarna «K pravici« na trnu «Stazione».
M. Hava«lnl.
Glasoviti želodčni likćr MA TC0VICH.
Eliksir nedosežen in od vseh enake vrste navspešneji v mnogovrstnih slučajih, napravljen je iz zelišč dinarskih Alp po gosp. in. A. Ilailcovicliu v Kninu (Dalmacija). Zaloge v TRSTU V lekarnah Jeroniti in Serravailo. v Antonu Zarlču, u ŠIBENIKU pri Ivanu Mediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu VojvodlCU, kder se prodajaln odpošilja
po 70 kr. sklenica
porto
Zavitek in ročnika.
na ničun na-1—24
IC Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3*10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. v. iz dobre volne;
» 8 — a. v. iz boljše volne;
» 10 — a. v. iz fine volne;
» 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po. vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, ševjd, trikd, prestrala »a gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKT,
tovarnična zaloga v Brnu.
ustanovljena 1. 1866. Uzorce brezplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefrankl-ano. Poštne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroSe« vati bla^o, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše le na zaupanje Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno izpolniti in fes je le moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejinje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo tožkoč.
Dopisnice se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem , poljskem, italijanskem in francoskem.	(24—13)
Odlikovane na razstavah
v Europi Ameriki in Avstraliji
čt

Odlikovane na L dunaj. kuliinj. razst, 1884
s častno in vred. diplomo za gospodarske artiklje
TVOR NISKA ZALOGA STEKLA
I. SCHREIBER-JA in UNUKOV v BEČU
Alsorgrund, I'iecbten»t«ln*traKfce šl. '««-94.
Zaloga uzorov:
Br. 1914
Beč,
I. Tegatthotfstr* 3.
V,o 7, litra
Budimpešt, Praga,	3-3
Waitj;t)er^a.sae 18, IlimvvagpUiU 27 oaradnjl proBtor	nova
Prvo in največjo izdelovanje v Avstro-Ogr. Kloženo^a in lMc«a slekla. Interesantna za sezono	Br- 1806
7.a krČviarje in gospodinje je naša nedosežljiva
STEKLENA OPRAVA
kristalno bela
okusno izdelana; povsod kot
NERAZBIVLJIVA
pripoznana. — Po nizkej ceni. Cenik na zahtevanje gratis.
Zavitek soliden. EKSPORT.	EKSPORT.
Nič več dima!!!
Pri delal, podpor, društvu se dobiva zidar, kateri zagotavlja dimnik tako izpeljati, dn n* pušča dima po kuhinji.— Kdor hoče to dobroto vživati, naj se oglasi pri vodstvu imenovanega društva; Cor-«ta Stadion šicv. II vi. nadstropju, Trst.	2—4
Pivovarna t Senožečah
ima v zalogi izvrstno pivo v sod-čekih in buteljah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele si. občinstvu s zdravo pijačo postreči. Postrežua je točna in po ceni.
Senožeče, poŠta Postojna.
5-12
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure . zjutraj. Obresti na knjižice . 3°r. Plačuje V torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do HO gld. prav precoj, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 & Z .^povedjo 3 dni, čez lUOO gld. z odpovedjo 5 dni Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po . . .	37 uj
Posoju je na državne papirje avstrij- * 0
ske do 1000 gld. po ..... 4»/«j
više zneske v tekočem ra- '
čunu po ................ •
Daje denar tudi proti vknjiženju na ' posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
AH1STON
13—5
Nov instrument, na kojega se more igrati na stotine arij brez, da bi se bilo muzikaličnim. Običajni boben je otstranjen in nadomešča ga preluknjana papirnata pOla, ki se nahaja na pokrovu instrumenta. Vsaka pdla ima po jedno muzikalno pieco. Nove muzikalne piece se vedno izdajajo.
I Ariston z 6 notnimi vložniki in znbojčki stane 20 gl., vsak nadaljni notni vložnik stane po 60 kr.
Prnspektl, notni ceniki, kakor tudi točni ilustrirani ceniki galanterij in igrač itd, razpošiljajo se gratis in franoo."VQ
K. K. Hofgalanterievviarenhans /ur Sladl P*rlft»; Prftf, Zeltnergnsse 15.
i
1

Proti kašlju, hripavosti, pranim in Želodčnim boleznim, ohnemoglosti, susici, neprebavljivosti, skazano najbolje krepilno sredstvo za prebolele vsake si bodi bolezni. Rabljivi izdelki: Sladni izleček-ozdravilni ol. sladna čokolata, koncentriran sladni izleček, sladoprsne sladčice. Vse izdelano po Ivan Hoffovej sistemi. Leto ustanovljenja 1847, z 59 odlikovanji in nad 1 m 11 jo n pohvalnih pisem. Razprodaja I: Hoffovfh ozdravilnih užitnin se vrši po vseh olikanih deželah, v 27,000 prodajalnicah, od teh spada na zahodnjo Evropo 12,800, in na v/hodnjo 9900, na Ameriko 4300. I k temu se še Časopisi vporabljajo, v Evropi 1600 in Ameriki 400. Kder uže ni bilo več pomoči, so prvi in le ti izvrstni I. Hoffovi zdravilni sladni izdelki, ki so bili 591c rat odlikovani, pomagali stotisočem, o katerih nI bilo upanja, da ozdrave, pomoč in ozdravljenje podarili in trpečim ž i ve nje in
zdravje povrnoM.
Ozdravilna poročila
iz Avstrijskega Primorja.
Na izumitelja in pnmcatega izdelovatelju Iv. Hoffovega sladnega izlečka, dvorni o&krbovalfe skoraj vseh evropejskih vladarjev, c. k. komi-sijni svćtnik, posestnik zlatega križa s krono za zasluge, vitez visokih redov pruskih in nemških i. t. d. Ivan HoflT v Beču, I., Graben. Braunerstrasse §t. 8, tovarna: Grabenhof, Braunerstrasse St. 2.
v	P ulj, 29. aprila 1883.
Vase BlngorodRtvo!
Jaz sem primoran izreči, VaSej Blngorodnosti, mojo srčno in cloboko- ItU čutečo zahvalo za dober upliv Vaših izvrstnih izdelkov iz sladi. Jaz boleham uže tLBT jedno leto na bronhijalnem prehlajenjn z bljuvanjem krvi, in vsa lekarska sredstva IfjlJj za ponehanje kašlja in krvnega toka, so se po nnjviSe skaiala uspeSnim za ne- ijni koliko časa, da se zopet vrne pri najmanjem posiljenju ali pregretju. Odkar pa raj' jaz uživam Vaše Ivan Hoffovovo Izvrstno slado-izlečno-zdravstveno pivo in Vase — uprav takove nedosegljive slado-prsne sladČicn, zdatno mi je jenjal kašelj, in kar je najpoglavitneje, da če prav spolnujem dolžnosti mojega poklica ne trpim več na krvnem bruhaniu niti na kašlju in čudesno sem okrepčan. Blagovolite mi poslati še 58 skbnic Vašega slado-izlečnega zdravstvenega dla (bire), 5 zabojčkov slado-sladSic^ in 5 kil slado-čokolate 1. sorte, še jedenkrat izrekam mojo prisrčno, globočutečo zahvalo in ostanem z odkritosrčnem velepoŠtovanju Vaš udani
Frnnce Rotit, pri c. k. pomorskem vodstvu. Gorica, 2. aprila 1883. Vaš I van Holtov koncentrirani izleček iz slad! me je čudovito okrepčal in jaz sem Vum primoran zahvaliti sr za izvrstni in blajrodpjni izdelek. Molim Vas, da mi koj pošljete drugih 10 skienic koncentriranega izlečka iz sladl.
Z odličnim štovanjem Konstant vit. pl. Dabrovvskl, c k. stotnik. Gorica
Evropska veličanstva, svetovni dušni velikani, kakor tudi nebroj
prostega ljudstva
[Uni »dso še nij^dnemu leČnemu izdelku toli hvaležni bili, kakor Ivan Hoffovim zdra-raJJ vilnim sredstvom, slado-izlečnemu zdravilnemu pivu, koncentriranemu izlečku iz |jš| sladi, slado - »dravilnej ?okolati in prsnim slado - slodSiram. Od tu izvirajo MH izvenredna prednost in ogkratno odlikovanje po dvornih liferantih, Čestne diplome 111 1	in prve zaslužne kolajne.
Tukaj bilježimo slova kronanih glav: Viljem I., nemški cesar: «Vaš dobri izleček iz sladi » Frane Jožefi., avstrijski cesar: «Rad Vas odlikujem». Kralj saški: i-Blagodejen kraljici materin. Kralj danski: »Občutil na zdravje uplivajočo moč«. Veliki vojvod MeKlenburg-Šverinskl:
«Moje priznanje«.
Stanina Hoffovi izdelki iz sladi v deželi iz Beča: Slado-izleSek-jyn| zdravilno pivo. S zabojem in sklenicatni: 6 skienic pl. 3.82, 13 skienic gl 7 26, (jiy 28 skienic gl. 14.60, 58 skienic gl. 29.10. '/, kila čokolate iz sladi 1. gl. 2 40, II. gl. 1.00, 111. gl. 1. (Pri večjej množini rabat) Slado-bomboni 1 zavitek 60 kr. (tudi '/s iri l/* zavitka). Pripravljena redilna moka iz sladi za otroke gl. 1.—. Koncentrirani izleček iz sladi 50 kr. in tudi po 30 kr. — Popolna slado-kopelj
stane 8fl kr.
Pod 3 Sfl. so ne razpošilja.	12—9
Lastnik, drufttvo »EDINOST-. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREVfIC.
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu