ŠTEVILKA
LETO XI.V, 2^SEPTEMBER 2013 CENA 1.60 EUR
Zlato In srebrno priznanje za Zlata gi ba občine Nazarje Gornji Grad postal četrto neutrudne inovatorje iz družini Pučoh in Petru	prizorišče spominskih
BSH Hišni aparati Nazarje Korenu	slovesnosti na mednarodno
pot zavezništva
STRAN 5	STRAN 8	STRAN 12
9770351814014
Oglasi
2 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Iz vsebine:
Tema tedna:
Gasilnik lahko reši življenje in premoženje .... 4
Koordinacija županov:
Za našo dolino milijon evrov
manj na letni ravni?...............................................5
SŠGZ:
Predstavili možnosti sodelovanja s srbskimi podjetji..................................................6
Občinski svet Ljubno:
Nove položnice za vodo
le malenkost višje kot dosedaj..........................6
MOS Celje:
Pomembna srečanja in izmenjava informacij za zgornjesavinjska podjetja........7
Tretja stran
ZKZ Mozirje:
Ivan Kumer prejel priznanje Zadružne zveze Slovenije.....
9
Trgovina Sam Nazarje:
Pestro dogajanje ob
praznovanju pete obletnice...............................9
Muzej Vrbovec:
Predstavitev knjige Gori, doli, sem in tja......10
Mozirski gaj:
Državno tekmovanje za najtežjo bučo........27
'ITF^I
Ob začetku meseca požarne varnosti
Zgodovina gasilstva sega v dobo prvih civilizacij, seveda pa se je človek z ognjem boril že bistveno prej. Stara ljudstva, kot so Asirci, Perzijci in Kitajci, so se z ognjem spopadala na različne načine, prvi zapis o gašenju požara pa je bil najden v Egiptu. Pomembno prelomnico v razvoju gasilstva predstavlja izum gasilske črpalke v Grčiji sredi 2. stoletja pred našim štetjem.
V stari Grčiji so tudi prvi začeli z organizirano požarno preventivo, ki so jo izvajali nočni stražarji poleg svoje »redne« funkcije varovanja pred sovražniki. Bistven napredek na tem področju so v svojem času naredili Rimljani, ki so poznali državno in zasebno gasilsko službo. Prva je delovala v sklopu vojske in je bila torej poklicna, v prostovoljne gasilske enote pa so se povezovali zlasti obrtniki. Posamezni bogataši so imeli svoje gasilske čete in celo alarmne naprave za javljanje požara.
S propadom rimskega imperija je propadla tedanja organizacija gasilske službe, v pozabo so šle tudi gasilske brizgalne, ki so jih v 14. in 15. stoletju ponovno »izumili«. Nočne požarne straže se znova pojavijo v 9. stoletju, v srednjem veku so gasilsko službo poznali v Franciji, Italiji, Angliji in Nemčiji, kljub požarnovarstvenim ukrepom pa se v tistem času niso mogli izogniti katastrofalnim požarom s številnimi žrtvami.
Leta 1276 so na Dunaju po velikem požaru, ki je opustošil skoraj celo mesto, uvedli prvi požarni red. Postopoma so s tovrstnimi predpisi sle-
dila druga mesta, Ljubljana leta 1676. Ljubljanski požarni red je predpisoval, da morajo župan, mestni sodnik in ostali takoj po alarmu na poža-rišče. Vsi rokodelci so morali s svojimi pomočniki z vso opremo pred mestno hišo, kjer so dobili nadaljnja navodila. Obrtniki, zlasti tisti, ki so imeli pri svojem delu opravka z ognjem, so bili v požarni službi in so morali imeti tudi gasilske vaje. Če je kdo neopravičeno manjkal pri gašenju požara, je bil denarno kaznovan.
Leta 1863 je v Ljubljani požarno službo prevzelo telovadno društvo Južni sokol, vendar razvoj v tedanjih političnih in ekonomskih razmerah ni dosegel stopnje, kot so jo v tistem času že poznali v številnih evropskih deželah. Po formiranju Avstro-Ogrske monarhije je bila leta 1869 v Metliki ustanovljena prva požarna bramba na Slovenskem.
Prostovoljno gasilstvo ima torej pri nas že več kot 140-letno tradicijo. Občani se združujejo v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare, vendar je njihovo poslanstvo veliko več kot le gašenje in reševanje v primeru naravnih ter drugih nesreč. Gasilstvo vsebuje tudi kulturo, družabnost, humanitarnost, krepitev družbenih vrednot ... in prav zato je tako pomembno - ne samo en mesec v letu.

ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 39, 27. september 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
3
Tema tedna
OKTOBER, MESEC POŽARNE VARNOSTI
Gasilnik lahko reši življenje in premoženje
Cez nekaj dni bomo stopili v oktober, mesec, ki je tradicionalno posvečen požarni varnosti. V tem času gasilska društva posvečajo več pozornosti izobraževanju javnosti o varnem ravnanju z ognjem in preprečevanju možnih požarov. V letošnjem mesecu požarne varnosti bodo javnosti podrobneje predstavili gasilnik oziroma ravnanje z njim. Gasilska zveza Slovenije je izdala zgibanki Gasilnik v osebno vozilo in Gašenje začetnih požarov v gospodinjstvo ter plakat Gasilnik.
IZVAJALI SE BODO PREGLEDI GASILNIKOV
Tudi zgornjesavinjska gasilska društva bodo v dogovoru z Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline največ oktobrskih aktivnosti namenila izobraževanju javnosti glede ravnanja z gasilnikom. Kot je povedal Janko Žuntar, predsednik zveze, so se z vsemi društvi dogovorili, da bodo v tem mesecu pripravila praktične prikaze delovanja gasilnikov in ljudi poučila o njihovi primerni uporabi.
Gasilniki se uporabljajo predvsem za gašenje začetnih požarov, zato jih imajo številna gospodinjstva že nameščene v svojih hišah oziroma stanovanjih, saj se ljudje zavedajo njihove koristnosti. Seveda so gasilniki koristni le, če delujejo brezhibno. V ta namen bodo gasilska društva po naši dolini oktobra izvajala akcije pregledov gasilnikov, ki jih bodo ljudje lahko v pregled prinesli na dogovorjen kraj. Kot je še povedal Žuntar, gasilska društva načrtujejo tudi dneve odprtih vrat in obiske šol, kjer bodo o požarni varnosti poučili otroke.
GASILNIKE V AVTOMOBILE?
Del letošnje kampanje za požarno varnost je namenjen osvešča-nju ljudi o koristnosti namestitve gasilnika v osebni avtomobil. Pri
ren gasilnik z dvema kilogramoma gasilnega prahu. Sicer pa se znanost razvija tudi na tem področju. V septembru je bil javnosti pobližje predstavljen inovativ-ni gasilnik na vodno meglo, ki je prvi gasilnik, pri katerem je po-
Zgornjesavinjska gasilska društva delovanja gasilnikov in ljudi poučila o
nas zakon ne predpisuje, da morajo biti osebna vozila opremljena z gasilnim aparatom, vendar gasilci njegovo namestitev toplo priporočajo. Kot doma so tudi v avtomobilu odločilni prvi trenutki. Ko požar prihaja v fazo polnega gorenja, laik le težko poskrbi za njegovo gašenje, zato gasilci opozarjajo, da je v takšnem primeru vedno na prvem mestu osebna varnost, seveda pa je potrebno čim prej o požaru obvestiti gasilce na 112.
GASILNIK NA VODNO MEGLO
Za uporabo v avtomobilu je po nasvetu gasilcev najbolj prime-
bodo pripravila praktične prikaze njihovi primerni uporabi. (Foto: MŠ)
sredna škoda zaradi delovanja gasilnega sredstva skoraj nična, poleg tega gašenje začetnih po-
žarov z njim ne uniči predmetov gašenja in predmetov v neposredni okolici gašenja. Novi gasilnik je namenjen tudi gašenju goreče naprave pod napetostjo, olja v gospodinjstvu in ljudi.
DNEVI ZAŠČITE IN REŠEVANJA LETOS V VELENJU
Gasilci bodo poleg omenjenih aktivnosti svoj čas namenjali tudi drugim dejavnostim. Od četrtka, 3., do sobote, 5. oktobra, bo v Velenju potekala prireditev Dnevi zaščite in reševanja. V okviru prireditve bodo v središču mesta potekale dinamične predstavitve 19 reševalnih služb, društev in organizacij, med njimi tudi služb ter gasilskih društev iz Zgornje Savinjske doline. V okviru prireditve bo potekalo državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Rdečega križa in civilne zaščite, na atletskem stadionu bo tekmovanje gasilskih desetin, na Teku 112 pa se bodo pomerili reševalci in reševalke.
Tatiana Golob
IME TEDNA
J
Ivan Kumer
... je na podlagi predloga ZKZ Mozirje dobil priznanje Zadružne zveze Slovenije za prispevek k razvoju zadružništva. Že 35 let dela v trgovini Zgornjesavinjske zadruge Mozirje v Lučah. Ni samo prodajalec in poslovodja, je predvsem svetovalec kupcem. V letošnjem letu je bil izvoljen tudi v upravni odbor zadruge.
Janko Zuntar, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline:
»Vsa gasilska društva v naši dolini se že aktivno pripravljajo na dejaven mesec požarne varnosti. V tem času bodo društva pripravljala izobraževalne dejavnosti, prikazovala različne načine gašenja požarov, ekipe gasilcev se bodo udeleževale gasilskih tekmovanj. Vendar lahko z veseljem povem, da verjetno prav zaradi pozornosti, ki jo gasilci že od nekdaj posvečamo požarni varnosti, gašenje požarov ne predstavlja več največje zadolžitve prostovoljnih gasilcev. Ljudje so že dobro osveščeni, zato postajajo požari vedno bolj redki, seveda, če ne nastanejo po zavestni krivdi človeka, govorim seveda o namernem požigu. Manj je požarov v naravi, večkrat pa smo primorani intervenirati pri požarih v kontejnerjih, tudi v smetnjakih in pri dimniških požarih. Vedno več je namreč razširjenih družin, ki živijo v isti hiši, zato so dimniki pogosto preobremenjeni. To pa pomeni večje tveganje za nastanek požara v dimniku.
Dandanes smo gasilci precej bolj obremenjeni z reševanjem v drugačnih nesrečah. Veliko je naravnih nesreč, povezanih z vremenom, naše območje najbolj ogrožajo poplave in plazovi. Poleg tega opažamo, da postajajo ljudje vedno bolj zahtevni in pogosto želijo posredovanje gasilcev tudi v situacijah, kjer intervencija ni nujna. Veliko ljudi predpostavlja, da v primeru, ko ne gre za policijsko intervencijo, dolžnost interveniranja avtomatično pade na rame gasilcev, a pogosto to ne drži.«
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 4
Aktualno, Iz občin
KOORDINACIJA ZUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Za našo dolino milijon evrov manj na letni ravni?
Ta ponedeljek so se na kolegiju zbrali županja in župani vseh sedmih zgornjesavinjskih občin. Seji je prisoslvoval tudi poslanec SLS v državnem zboru Jakob Preseč-nik. Obravnavali so več točk, med njimi predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki drastično zmanjšuje sredstva primerne porabe za podeželske občine, s predlaganim izračunom pa bi znatno pridobile večje in mestne občine.
Poslanec Presečnik je pojasnil, da je predlog Virantovega ministrstva sedaj v medresorskem usklajevanju. Paradoks je v tem, da omenjena sprememba ni varčevalno naravnana in ne bi prinesla do-
datnega denarja v državni proračun, gre le za prerazporeditev denarja od že zdaj revnih podeželskih občin k centrom.
Država naj bi povečala tako imenovano glavarino, zmanjšala pa znesek, ki je izračunan na podlagi površine občine. Vendar, so poudarili županja in župani, je treba na večjih površinah vzdrževati več infrastrukture, od cest do hudourniških vodotokov. Menili so, da se na ta način nadaljuje prikrita centralizacija.
Predlog sprememb financiranja niti ni podprt s konkretnimi izračuni ali pa se o teh ne govori, zato so ga zgornjesavinjski župani pripra-
vili sami. Predlagane spremembe niso naravnane niti k združevanju občin, saj bi naša dolina ne glede na to, ali bi bila tukaj le ena občina ali sedem, izgubila velik del sedanjega financiranja. Kako vzdrževati šole in vrtce, kako zagotavljati šolske prevoze, kdo bo prevzel vzdr-
ževanje občinskih cest, je le nekaj vprašanj, na katera v predlogu ni odgovorov. Izguba delovnih mest bi lahko imela za posledico migracijo prebivalstva v centre in životar-jenje podeželja, ki se je v zadnjih letih vendarle precej razvilo.
Marija Lebar
Župani so zavzeli naslednje stališče, ki so ga posredovali javnosti: »Županja in župani Zgornje Savinjske doline ostro protestiramo proti predlagani noveli zakona o financiranju občin, ki še dodatno siroma-ši finančno šibkejše lokalne skupnosti ter tako podeželsko populacijo pritiska v neizbežno stagniranje ter životarjenje, in to ne glede na število občin na tem območju. To je pot v dodatno centralizacijo države, kar pa je v popolnem nasprotju z načeli Evropske listine lokalne samouprave, katere podpisnica je tudi Republika Slovenija.«
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Zlato in srebro za neutrudne nazarske inovatorje
V torek, 17. septembra, je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pripravila dan inovativnosti, na katerem je podelila nacionalna priznanja za najbolj inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih. Med prejemniki je tudi nazarska družba BSH Hišni aparati. V okviru dogajanja je potekala konferenca o pomenu neopredmetenih sredstev.
mag. Samo Hribar Milič.
Razveseljivo je, da inovacijam naklonjeno poslovno okolje, ki ga gojijo v nazarski tovarni hišnih aparatov, že dolgo prinaša tudi rezultate, med njimi nagrade in priznanja. Letos so prejeli zlato priznanje za se-kljalnik kockaste oblike MCM6, pripadlo pa jim je tudi srebro za ročni mešalnik nove generacije MFQ36-Ergomixx. Dodajmo, da je bilo z zla-
udarkom na intelektualni lastnini ter investicijah. Pri tem je norveški strokovnjak za upravljanje z intelektualno lastnino Sumit Luthra izpostavil, da je izgradnja močnega podpornega sistema za učinkovito izkoriščanje intelektualne lastnine
REČICA OB SAVINJI
Občina Rečica ob Savinji je 10. septembra pripravila drugo delavnico pod naslovom Razvojni program občine 2014-2020. Medtem ko so na prvi delavnici z istoimenskim naslov predstavili realizirane cilje v letih 2009-2013, so na drugi spregovorili o načrtih za v prihodnje.
Predstavili so tudi rezultate ankete, ki je bila izvedena med občani. Ti so na domačo občino posredovali ugotovitve, kje so prednosti za razvoj, kje pomanjkljivosti in kakšne so naravne možnosti. Pri tem so udeleženci delavnice menili, da se morajo v razvojni program vnesti tudi tisti projekti, ki zaradi različnih vzrokov niso realizirani do sedaj. Zavedajo se, da v občini ni industrije, zato pa ima dobre pogoje za razvoj turizma. Po besedah žu-
v lasti podjetja ključna za nadaljnji razvoj podjetja.
V nadaljevanju je bilo predstavljeno učinkovito upravljanje z intelektualno lastnino na primeru BSH Hišni aparati.
Marija Lebar
pana Vinka Jeraja se bo pri projektih morala narediti prioriteta glede na dane možnosti in sredstva, ki bi jih pridobili na razpisih.
Da bi se projekti realizirali, so obiskovalci predlagali, da se ustanovi razvojni strateški svet, ki bi uskladil tako želje kot možnosti. V njem naj bi bili strokovnjaki z različnih področij.
Prisotni so bili zelo kritični do skromne udeležbe in dejstva, da se delavnice ni udeležil noben svetnik. Prav tako so izrazili strah, ali bo program sploh mogoče izvesti, saj naj bi se, kot kaže, manjše občine ukinjale oziroma združevale. Vendar so si bili enotni, da pri programu morajo vztrajati, saj je ta pomemben za kraj ne glede na organiziranost lokalne skupnosti.
Marija Šukalo
Z zlatom nagrajeni nazarski inovatorji v družbi predsednika republike
Boruta Pahorja (Fotodokumetacija BSH) Tokrat je potekala že 11. naci- tom nagrajeno tudi Gorenje d.d. za
onalna podelitev priznanj GZS za najboljše inovacije. Podeljeni sta bili dve diplomi, devet bronastih, 20 srebrnih in enajst zlatih priznanj. GZS je nagradila tudi naj inovacijo leta po izboru javnosti. Slavnostna govornika na svečanem dogodku sta bila predsednik RS Borut Pahor in predsednik GZS
indukcijsko kuhališče z inovativno tehnologijo IQ senzorjev IQcook in s srebrom za novo generacijo pralnih in sušilnih strojev NGPSSP10.
Na letošnjih povezanih dogodkih, to je konferenci za prenos tehnologij in dnevu inovativnosti, so udeleženci razpravljali o neopred-metenih sredstvih s posebnim po-
Pomemben program za
• I V*
razvoj občine
5 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
Predstavili možnosti sodelovanja s
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA
Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) je na zadnji seji v četrtek, 12. septembra, gostil predstavnike gospodarske zbornice iz Valjeva in tamkajšnje lokalne skupnosti. Gostje so povedali, kje vidijo možnosti za tesnejše sodelovanje s slovenskim gospodarstvom. Pozneje je upravni odbor obravnaval še nameravano reorganizacijo Gospodarske zbornice Slovenije.
MOŽNOSTI TESNEJŠEGA POSLOVNEGA SODELOVANJA
Predstavniki gospodarstva regije Kolubara - Mačva - Podrinje iz Republike Srbije in Regionalne privredne komore Valjevo so si v Sloveniji ogledali Mednarodni obrtni sejem v Celju, nato pa obiskali družbo Gorenje, ki ima v Valjevu svojo tovarno. Omenjena regija predstavlja okoli pet odstotkov celotnega srbskega gospodarstva. V mednarodni menjavi ustvarjajo presežek. Največ izvažajo v Italijo, Nemčijo, Bosno in Hercegovino ter Slovenijo. V izvozu je Gorenje na drugem mestu.
Letos je v Valjevu pričela delati druga Gore-njeva tovarna, kar je za tamkajšnje območje zelo pomembno. Kot je povedal eden od gostov, je brezposelnost pri njih zelo visoka in se giblje med 25 in 30 odstotki. Upajo, da bo Gorenje še nadalje vlagalo v proizvodnjo v Valje-vu. Dobro sodelujejo tudi s Šolskim centrom Velenje, kamor prihajajo na usposabljanja njihovi dijaki.
Po zagotovilih govornikov je v Srbiji precej možnosti za sodelovanje slovenskih podjetij, zato si želijo poglobljenega povezovanja med
OBČINSKI SVET LJUBNO
Na septembrski seji so se ljubenski občinski svetniki seznanili z uresničevanjem letošnjega proračuna. Računovodkinja Marija Potočnik je poleg polletnih rezultatov pripravila podatke o stanju konec avgusta. Svetniki so obravnavali tudi elaborat o oblikovanju cen in izvajanju javne službe preskrbe s pitno vodo.
Kot je poročala Potočnikova, je pri realizaciji prihajalo do razlik v načrtovanih prihodkih in odhodkih zlasti na postavkah, na katerih se izkazujejo prejeta sredstva od države, ki nekatera izplačila zamika. Tako so za intervencijska dela ob lanskoletnih poplavah porabili okoli 270.000 evrov, ki so jih od države dobili vrnjene šele nedavno.
Ob tem je župan Franjo Naraločnik pripomnil, da so imeli zaradi omenjenega na občini likvi-
Izvršni podpredsednik Regionalne gospodarske zbornice Valjevo Petar Nikolič je predsednici SŠGZ dr. Cvetki Tinauer izročil spominsko darilo.
(Foto: Marija Lebar)
obema zbornicama, kar lahko pripelje do konkretnih poslov. Možnosti za investiranje vidijo na področju gradnje infrastrukture, v ekologiji, pri pridobivanju različnih koncesij, v skupnih vlaganjih in tako imenovanih green field investicijah.
REORGANIZACIJA MATIČNE ZBORNICE
Na dnevnem redu seje je upravni odbor imel še predstavitev predloga reorganizaci-
dnostne težave. Svoje je dodala še izjemno dolga in snežena zima, zaradi česar so stroški pluženja cest znesli skoraj trikrat toliko kot običajno. Za zimsko vzdrževanje občinskih cest so tako porabili 247.665 evrov. Zaradi naštetega bo potreben rebalans proračuna.
Občinski svet je obravnaval elaborat o oblikovanju cene izvajanja javne službe preskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda, ki ga je pripravilo Javno podjetje Komunala Mozirje. Svetniki so elaborat, ki se izdeluje vsako leto, potrdili, s tem pa tudi nove, višje cene. Po razpravi so sprejeli sklep, da bo omrežnino sofinancirala občina, in sicer v višini 75 odstotkov. Tako bodo položnice za občane le za nekaj evrov višje kot doslej.
Marija Lebar
srbskimi podjetji
je Gospodarske zbornice Slovenije, o kateri je poročal svetovalec generalnega direktorja GZS dr. Andrej Friedl. Dejal je, da se nekatere območne zbornice niso držale dogovorjenih obveznosti, kar pa ne velja za tukajšnjo gospodarsko zbornico. Zato posebna delovna skupina pripravlja predlog reorganizacije, ki bi določneje opredelil članstvo v matični zbornici, to je v Gospodarski zbornici Slovenije, v panožnih združenjih in v samostojnih regionalnih zbornicah, pri čemer naj bi bil cilj bolj čvrsta zbornica. Za članarino naj bi bil izstavljen le en račun.
Prisotni so imeli v zvezi s temo kar nekaj vprašanj, med drugim tudi, kako bo z višino članarine. Menili so, da predlagane spremembe pravzaprav niso reorganizacija. Podali so več vsebinskih pripomb.
Kot je dodal Friedel, predlog reorganizacije še ni povsem izoblikovan. V teh dneh bo upravni odbor GZS sprejel sklep o začetku razprave, ki naj bi trajala do decembra. O novi organiziranosti, ta naj bi zaživela s prihodnjim letom, bo sklepala skupščina, ki bo sredi decembra, enotne račune za članarine pa bi začeli izdajati v letu 2015.
Marija Lebar
18. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI
Z vaški posebneži ob kulinaričnih in drugih dobrotah
»Županstvo trga Rečica ob Savinji naznanja, da bo v nedeljo, 6. vinotoka, Lenartov sejem.« Tako je tudi letos zapisano na vabilih, s katerimi člani Turističnega društva Rečica ob Savinji v goste v domači kraj vabijo obiskovalce, po možnosti pražnje oblečene, od blizu in daleč.
Kot se za imenitno sejemsko dogajanje spodobi, bodo uvodoma ob 9. uri dvignili trško zastavo, zbrane pa bo nagovoril župan. Podrobna pravila sejmarjenja bosta razložila trška policaja, ki bosta tudi kasneje skrbela za red in mir na rečiškem trgu. Na ulici pod kostanji letos pričakujejo veliko število sejmarjev, ki bodo prodajali najboljšo robo ter barantali s kupci. Na voljo bo veliko domačih dobrot.
Predstavili se bodo nekateri posebneži, ki so obiskovali podobne sejme po celi Zgornji Savinjski dolini. Organizatorji računajo na obilo jesenskih dobrot, ki bodo ravno v začetku oktobra najbolj okusne in jih bo v izobilju.
Marija Šukalo
Nove položnice za vodo le za malenkost višje kot doslej
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 6
Gospodarstvo
MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNOSTI V CELJU
Pomembna srečanja in izmenjava informacij tudi za
zgornjesavinjska podjetja
Minuli torek so se zaprla vrata 46. MOS-a. Na njem so se predstavljala tudi nekatera podjetja in društva iz Zgornje Savinjske doline, ki so z dogajanjem na sejmu dokaj zadovoljni, čeprav je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti opaziti nekoliko manjši obisk.
Direktor podjetja Glin Nazarje Fortunat Krivec je povedal, da so se na sejmu predstavili s programoma stavbnega pohištva in montažnih lesenih hiš. Kot je de-
s podjetjem Vario 2000 ali nekdanjo Notranjo opremo, kar smo vsakomur tudi pojasnili in dodali, da je Glinovo poslovanje solidno,« je dejal Krivec.
Biomasa se celjskega sejma udeležuje že 14 let. (Foto: Ciril M. Sem)
jal, je pomembno, da se partnerjem in kupcem predstaviš, pokažeš svoje novosti in si ogledaš, kaj imajo na tem področju pokazati drugi. Čeprav se na sejmu morda
Rok Suhodolnik, direktor in lastnik podjetja Biomasa, pravi, da se celjskega sejma udeležujejo že 14 let. »Za nas je pojavljanje na tovrstnih dogodkih ze-
Hiša iz hlodov podjetja Alplog je pritegnila veliko število obiskovalcev.
(Foto: Jože Miklavc)
ne sklene pogodb, so pomembna lo pomembno. Tako se predsta-
srečanja in izmenjava različnih informacij.
»Med drugim so nas spraševali, kako to, da smo na sejmu, če gremo v likvidacijo. Zamenjali so nas
vimo kupcem, srečamo pa se tudi s poslovnimi partnerji, s katerimi smo sodelovali v preteklosti in med drugim dobimo povratne informacije glede naših doba-
vljenih produktov. Na našem razstavnem prostoru so na voljo komercialisti, ki potencialnim kupcem lahko že kar tam odgovorijo na različna vprašanja, kasneje pa jih po dogovoru obiščemo tudi na domu in se individualno pogovorimo o morebitnem sodelovanju,« je povedal Suhodolnik.
Tudi samostojni podjetnik Anton Melavc iz Ljubije s sodelavci se na sejmu predstavlja že vrsto let. Imajo trgovino in servis za gozdarsko in kmetijsko tehniko. Zastopajo
hiše, pač pa se pozanimat o ponudbi. Zaenkrat smo v podjetju trije, po potrebi štirje. Če bo povpraševanja dovolj, se nameravamo tudi širiti.«
Freedom center Celje je podjetje, ki smo ga našim bralcem že predstavili. Je generalni zastopnik in pooblaščeni serviser za nemška počitniška vozila znamk Hobby in Knaus Tabber Group ter najhitreje postavljivih danskih šo-torskih prikolic camp-let in španskih comanche. S tem progra-
Podjetje Glin Nazarje se je na sejmu predstavilo s programoma stavbnega pohištva in montažnih lesenih hiš. (Foto: Ciril M. Sem)
podjetje Stihl in na sejmu predstavijo aktualne novosti. Zanimivi so novi produkti, kot so motorne žage z manjšimi emisijami škodljivih plinov, žage in kose na baterijski oziroma akumulatorski pogon, je povedal Melavc.
Letos se je na sejmu predstavilo tudi podjetje Alplog - hiše iz hlodov. Delujejo približno dve leti in pol. Samostojni podjetnik Tadej Lever: »Na sejmu smo se predstavili prvič. Zanimanje za objekte iz hlodov je bilo zelo veliko, kako uspešni smo bili, pa se bo videlo šele čez čas, saj nihče ne pride na sejem kupovat
mom so se predstavljali tudi na sejmu. Poleg novih in rabljenih počitniških vozil ponujajo v svoji trgovini v Celju opremo za kamping in karavaning ter pestro ponudbo predprostorov Isabella, Ventura, DWT, Herzog. Prav tako opravljajo servis in montažo dodatne opreme za vsa počitniška vozila. V račun vzamejo katerokoli rabljeno počitniško vozilo.
Na MOS-u so se predstavili tudi Apartmaji in wellness Korošec, Zimsko-letni turistični center Golte in podjetje Grlica d.o.o. iz Mozirja.
Marija Lebar
Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 7
Iz občin
PRAZNOVANJE PRILOŽNOST ZA PREGLED DELA OBČINE IN PODELITEV PRIZNANJ
Zlata grba občine Nazarje družini Punčoh in
Petru Korenu
Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj je v sredo, 18. septembra, v nazarski dom kulture privabila številno občinstvo. Med gosti so bili poleg prejemnikov tokratnih priznanj tudi člani delegacije iz pobratene občine Čajetina.
Zbrane je nagovorila županja Majda Pod-križnik: »Gospodarska kriza, politična nestabilnost in neprizanesljivost narave so dejstva in realnost, ki so zaznamovala minulo obdobje. Prihodki občinam se zmanjšujejo. Snežena zima je povzročila tudi do trikrat večje od-
v vrednosti okoli 300.000 evrov. Komunalno smo uredili parcele za individualno gradnjo Bič v Šmartnem ob Dreti, v višini 76.000 evrov smo izvedli sanacijo odsekov občinskih cest.«
Navedla je tudi medobčinske projekte; odlagališče Podhom je začelo delovati, dogovori o izgradnji prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah in o sanaciji vodovoda Letošč potekajo.
»Za krožišče na regionalni cesti v Nazarjah je pričetek del načrtovan v letu 2014. Za cesto skozi Šmartno ob Dreti se opravljajo zadnji odkupi
Prejemniki letošnjih občinskih priznanj v družbi z županjo Majdo Podkrižnik (četrta z leve)
(Foto: Marija Lebar)
hodke za zimsko službo kot običajno, škoda po poplavi pa je bila ocenjena na 2,9 milijona evrov.
Kljub omenjenih težavam imamo kar nekaj pridobitev, s katerimi smo lahko zelo zadovoljni. Lani, tik pred poplavo, nam je uspelo predati namenu most v Spodnjih Krašah
V občini Nazarje so predvsem posledice poplave novembra 2012 in aktivnosti pri odpravljanju le-teh zahtevale veliko angažiranja in tudi finančnih sredstev. Od preko 100.000 evrov stroškov interventnih del so dobili od države povrnjeno le četrtino. Sanacija posledic poplave se bo predvidoma izvajala več let, letos so izpeljali ureditev plazu v Rovtu pod Menino, začasno sanirali usad pod cesto Nazarje-Loke, oporni zid na javni poti Šmartno-Šutna, do konec leta je planirana še sanacija plazu ob lokalni cesti Zavodice-Čreta.
zemljišč. Na drugem razpisu za energetsko sanacijo vrtca in starega dela šole smo uspeli, tako predvidevamo izvedbo naslednje leto. Uspeli smo na razpisu za delno sanacijo doma kulture in parkirnih prostorov pri blokih,« je še naštela županja.
Prireditev je povezovala dr. Nataša Terbovšek Coklin, za kulturni program pa so poskrbeli člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje, Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje in učenke Glasbene šole Nazarje, tokrat so se prvič predstavile tudi deklice, ki obiskujejo program baleta.
Osrednja pozornost je veljala tistim, ki so še posebej zaznamovali dogajanje v občini in zato prejeli občinska, županova in posebna priznanja. V imenu vseh sta se zahvalila prejemnika zlatih grbov Anton Punčoh v imenu družine Kraple in Pavel Koren. Izrazila sta veselje, da je bil njihov prispevek k skupnemu dobremu opažen.
Marija Lebar
Nagrajenci občine Nazarje 2013
ZLATI GRB OBČINE NAZARJE
... je prejela družina Punčoh - po domače Krapletovi s Črete. Ves čas so dejavni v društvenem in političnem utripu domačega kraja. Posebej dragoceno je njihovo vsakoletno gostoljubje ob prvomajskem pohodu na Čreto.
Petru Korenu so podelili zlati grb za vsestransko aktivnost na različnih področjih v krajevni skupnosti, na kulturnem in športnem področju. Je dejaven član v številnih društvih.
SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE ... je dobil Srečko Urtelj mlajši za dolgoletno aktivno delo v gasilskem društvu in v štabu civilne zaščite.
BRONASTI GRB OBČINE NAZARJE ... je pripadel Anici Bider za organizacijo, promocijo in skrb za dogajanje v Bohače-vem toplarju. PRIZNANJA ŽUPANA OBČINE NAZARJE ... so prejeli: Tomaž Farkaš, Aleš Bric, Blaž Bric, Uroš Lever in Mihael Zagožen iz PGD Šmartno ob Dreti za požrtvovalnost, ki so jo izkazali ob poplavah novembra 2012, ko so iz vodne ujme rešili več oseb, člani ekipe planincev B kategorije z OŠ Nazarje za naziv državnih prvakov v planinski orientaciji, David Mikek, ki je premagal vso konkurenco v kvi-zu Abeceda TV oddaje Male sive celice in je tudi izjemen učenec.
POSEBNA PRIZNANJA ... so prejeli: Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber za izjemen uspeh, še posebej na mednarodnih tekmovanjih v Celju in v Bratislavi, Nika Cigale za izjemne uspehe na športnem področju in za mesto državne prvakinje, Jernej Gračner, ker je uspešno sodeloval v slovenski študentski ekipi na Microsoftovem tekmovanju Image Cup z elektronskim sistemom obveščanja o dogajanju v čebelnjaku, družba BSH Hišni aparati Nazarje ob 20-letnici uspešnega poslovanja v Nazarjah in za prispevek v lokalni skupnosti, Glasbena šola Nazarje ob 20-letnici samostojnega delovanja ter za številne uspehe in za dvig kulturnega življenja v celotni dolini. Priznanja pa so prejele še zlate maturantke Alenka Verbuč, Urška Bider, Katarina Blatnik in Mojca Strmšnik. Vse so osvojile zavidljivo število točk, tudi sicer so dejavne na različnih področjih.
Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 8
Gospodarstvo, Organizacije
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
Ivan Kumer prejel priznanje Zadružne zveze
Slovenije
Zadružna zveza Slovenije je podelila priznanja za prispevek k razvoju zadružništva najbolj prizadevnim zadružnikom. Med njim je bil tudi Ivan Kumer iz Krnice, ki ga je kot prejemnika predlagala Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga Mozirje.
Kumer je povedal, da je bil ob novici, da ga je upravni odbor pre-
TRGOVINA SAM NAZARJE
dlagal za priznanje, presenečen. Že vrsto let med dobitniki ni bilo koga iz trgovskih vrst.
V obrazložitvi predloga za nominacijo je bilo zapisano: »Zgornje-savinjska kmetijska zadruga ima 17 trgovin. Večina poslovodkinj in poslovodij vestno in požrtvovalno opravlja svoje delo. Upravni odbor
Pestro dogajanje ob praznovanju pete obletnice
Praznovanju Lesarskega praznika so se pridružili tudi v trgovini Sam Nazarje, ki prav v septembru obeležuje peto obletnico delovanja. Tako so v soboto, 14. septembra, na prostoru pred prodajalno pripravili več dogodkov za mlade in za odrasle, za kupce pa pose-
Mladi so skupaj z Anito Osolin iz Sama izdelovali lesene hišice.
(Foto: Marija Lebar)
ben petodstotni popust na vse kupljeno blago. Številnim obiskovalcem sta se pridružila tudi predsednik državnega sveta Mitja Bervar in županja občine Nazarje Majda Podkrižnik.
Program se je začel z dejavnostmi za mlade. Prikazano je bilo izdelovanje lesenih hišk, ki so jih otroci lahko odnesli domov in si jih nato po želji pobarvali. V luči Eurobasketa so se v metanju žoge na koš lahko preskusili tudi mladi obiskovalci. Nad igro so bili navdušeni zlasti fantje.
Glede na vsebino celotnega sobotnega dogajanja v Nazarjah so pred trgovino Sam predstavili svoje dobavitelje v povezavi z lesom. Pripravili so degustacijo vin znane vinske kleti, za zaključek pa vsem ponudili še cesarski praženec ali po domače šmorn.
Prejemnik priznanja Zadružne zveze Slovenije Ivan Kumer (Foto: ML)
zadruge se je odločil, da za priznanje zadružne zveze predlaga enega od njih. Bilo je potrebno izbrati. In kaj je odločilo?
Uspešno delo poslovalnice, skrb za kupce in zaposlene, požrtvovalnost, konstruktivni nasveti in pri-
pombe k še uspešnejšemu delu poslovalnice in zadruge kot celote ... A pri Ivotu, je še nekaj več, kar je težko opisati.
Ivo je vso delovno dobo 35 let pustil v trgovini, in to praktično v eni in isti. Oddelal je vse faze v trgovini, od vajenca do poslovodja. Ni samo prodajalec in poslovodja. Je tudi ali pa predvsem svetovalec kupcem. Tako na področju kmetijskega repromateriala kot pri gradnji in opremljanju doma in kmetij. Izkušnje nabira na domači kmetiji. V letošnjem letu je bil izvoljen tudi v upravni odbor zadruge.«
Ivan Kumer pravi, da si bo še naprej prizadeval za dobro poslovanje in korektne odnose v kolektivu, kot tudi s kupci. Zgovoren je podatek, da si je delo v trgovini v Lučah poiskala tudi njegova hči.
Marija Lebar
40 LET OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE
Obletnico bodo počastili s številnimi prireditvami
Za še lepše vzdušje so v prostorih trgovine poskrbele Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Njihovemu petju sta prisluhnila tudi predsednik državnega sveta Mitja Bervar in nazarska županja Podkri-žnikova, ki sta obiskala dogajanje. Bervar je bil nad petjem »deklet« iz Šmartnega navdušen. Dejal je, da kot nekdanji zborovodja lahko tudi s strokovnega stališča njihovo petje samo pohvali, ne le izvedbe, pač pa tudi program, ki je bil sestavljen iz domačih ljudskih pesmi.
Marija Lebar
V letošnjem letu mineva 40 let od pričetka strokovno organiziranega in vodenega knjižničarstva v Mozirju. Ob obletnici ustanovitve Osrednja knjižnica Mozirje v tednu od 27. septembra do 4. oktobra pripravlja pester program prireditev, namenjenih vsem ljubiteljem knjige in kulture. Osrednja prireditev ob 40-letnici bo v petek, 4. oktobra, ob 19. uri, ko bo v dvorani Kulturnega doma Mozirje potekal pesniško-glasbeni dogodek »Ne bodi kot drugi« priznanega slovenskega literata Ferija Lainščka.
Praznovanje jubileja se pričenja s prireditvijo, ki je namenjena obe-leženju osnovne dejavnosti knjižnice, promociji knjige. Danes zvečer, 27. septembra, ob 19. uri, bo v prostorih mozirske galerije potekala predstavitev knjige Gori, doli, sem in tja - Folklorne pripovedi iz Zgornje Savinjske doline.
Muzejski zbirki Mozirje in Mozir-jani in Zbirki Aleksandra Videčni-ka, s katerimi knjižnica upravlja, je namenjen torek, 1. oktober. Takrat
bo v obeh zbirkah med 9. in 17. uro potekal dan odprtih vrat z vodenim ogledom bogate kulturne dediščine Mozirjanov in dragocenih listin ter predmetov, ki jih je desetletja zbiral narodopisec in publicist Aleksander Videčnik.
Zgodovinsko obarvan dan se bo zaključil v Galeriji Mozirje, kjer bo ob 18. uri predavanje ddr. Igorja Gr-dine, znanstvenega svetnika na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Slovenski zgodovinar in literarni zgodovinar bo zbranim predaval na temo Evropski zaplet in I. svetovna vojna.
Galerijsko dejavnost, ki je zaslužna za bogat doprinos h kulturnemu dogajanju v Mozirju, bo knjižnica predstavila v četrtek, 3. oktobra. Ob 19. uri se bodo ljubitelji likovne umetnosti zbrali na otvoritvi likovne razstave akademskega slikarja Vinka Železnikarja, ki jo bo s kulturnim programom popestril celjski baritonist Boštjan Korošec.
TG
9 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
CELJE
Zgornjesavinjski upokojenci sodelovali na
MOS 2013
Društva upokojencev iz Zgornje Savinjske doline so v času Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti v Celju tudi to leto nastopila skupaj s svojimi predstavitvami izdelkov, značilnimi za njihov kraj. Ohranjanje starih običajev izdelave in uporabe so predstavila društva iz Gornjega Grada, Bočne, Solčave, Na-zarij/Šmartnega ob Dreti, Rečice ob Savinji, Ljubnega ob Savinji, Luč in Mozirja. Naredila so program, po katerem se je vsak dan bolj celovito predstavilo eno društvo.
»Društvo upokojencev Mozirje,
Zeliščarki Društva upokojencev Mozirje prikazujeta neizmerno bogastvo narave. (Foto: Majda Meško)
ki šteje okrog 700 članov, ima svoje dejavnosti razvrščene po sekcijah, načrtovanih po meri interesov skupnosti,« je povedal njihov dolgoletni predsednik Stane Podse-denšek. Na sejmu se je tokrat drugo leto zapored predstavila sekcija zeliščark z zdravilnimi rastlinami in njihovimi pripravki ter z nasveti za pravilno uporabo. K temu so dodali predstavitev turističnih storitev za upokojence, ki jih organizirajo skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije.
Majda Meško
KNJIGA FOLKLORNIH PRIPOVEDI ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Da dragocena dediščina ljudske govorice ne bo šla v
pozabo
V sklopu občinskega praznovanja je v organizaciji Kulturnega društva Nazarje in Muzeja Vr-bovec v muzeju potekala predstavitev nove knjige Gori, doli, sem in tja, pisane v narečjih Zgornje Savinjske doline.
Obujamo spomine
Rženička družina iz Šmihela okoli leta 1915. Fotografirali so se, da je lahko mama Lojka poslala sliko možu Janezu v vojsko. Fotografijo nam je prinesel Ivan Rženičnik, hrani pa jo Jože Atelšek, p.d. Žlebnik.
Delo je plod treh avtorjev: Marte Orešnik, Vide Štiglic in Petra Weissa. Špela Orešnik je prispevala ilustracije v tehniki polstenja. Obiskovalcem so ob predstavitvi ustvarjalci natrosili marsikaj zanimivega, smešnega, tudi nekoliki strašljivega, kar so doživljali ob dolgoletnem zbiranju in zapisovanju pripovedi.
Besedila zgodb, ki so bila prvotno zbrana v dveh knjigah, nekaj tudi na zgoščenki, je Mohorjeva družba ponatisnila še v enotni knjigi, ki
nik, so pisci pozabe rešili pravi zaklad. Zahvalila se je avtorjem in direktorju Centra Rinka Marku Slapniku, ker so prepoznali pomen te zapuščine. Rinka je bil izdajatelj in založnik. Projekt je bil sofinanciran preko društva LAS s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Partnerji v projektu so bili še Kulturno društvo Franc Herle iz Solčave in sedem zgornjesavinjskih občin. Podobne predstavitve te dni zato potekajo v vseh občinah.
Ustvarjalci knjige (od leve) Špela Orešnik, Peter Weiss in Vida Štiglic so povezovalki Vladimiri Planovšek povedali marsikaj zanimivega. Marta Orešnik se je predstavila že prej. (Foto: ML)
jo spremlja zgoščenka. Na predstavitvi je Marta Orešnik iz Solčave povedala, kako jo je k zbiranju spodbudila dr. Marija Makarovič. Tako je s prvimi zapisi in zbiranjem pričela že pred več kot 15 leti, ko je po terenu hodila še peš. Kasneje je k zbiranju pritegnila Vido Štiglic z Ljubnega ob Savinji in dr. Petra Weissa za zadrečki del.
Kot je poudarila predsednica društva LAS Zgornje Savinjske doline Mateja Brlec Suhodol-
Posebej zanimivo so na predstavitvi pripovedi zaživele, ko so jih brali domačini vse od Solčave do Nazarij. Zbrane je nagovorila županja Majda Podkrižnik: » Hvala, ker ste nam in našim zanamcem predali to čudovito dediščino!« Dogodek je povezovala Vladimira Planov-šek, z igranjem na citre pa ga je še polepšala Urška Bider.
Marija Lebar
10 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013	I
Organizacije
3. FESTIVAL OVČJE VOLNE BICKA 2013
Predstavili oblačila sedanjosti in preteklosti ob
glasbi in hrani
V okviru 3. Festivala ovčje volne Bicka so v Solčavi v nedeljo pripravili pestro dogajanje. Organizatorji so poskrbeli, da so si obiskovalci lahko ogledali bogato oblačilno kulturo naše doline, občudovali manekenke v oblačilih iz filca in recikliranih materialov, poskusili ovčjo pečenko in se nasmejali ob igranju pastirskih iger. Vse to je s koncertom popestrila Godba Zgornje Savinjske doline, dan pa so zaključili solčavski muzikanti.
PESTRA OBLAČILNA KULTURA, KI JO OHRANJAJO DRUŠTVA
Predstavitev oblačilne kulture naše doline je v sodelovanju s ko-stumografinjo starih oblačil Heleno Trobentar pripravil Center Rin-ka. Pri predstavitvi sta poleg mo-deratorja Francija Podbrežnika o narodnih nošah spregovorila avtorica predstavitve in etnokoreo-
MODNA REVIJA
V nadaljevanju nedeljskega popoldneva so se »po modni pisti« med obiskovalci sprehodile manekenke v oblačilih solčavskih kreatork. Letošnje modne smernice, ki so usmerjale avtorice pri oblikovanju njihovih unikatnih stvaritev, so bile pol-stena volna in reciklirani materiali. Zato ni naključje, da so se članice Društva Bicka tokrat poslužile odpadnih plastičnih izdelkov in starih zavrženih oblačil. Te so predelale in dodelale s filcem ter oblikovale oblačila za različne priložnosti. Tako je bilo moč videti obleko iz starega ku-
Manekenke so predstavile oblačila iz filcane volne in odpadnih materialov.
O narodnih nošah sta spregovorila tudi avtorica predstavitve Helena Trobentar (druga z desne) in etnokoreolog Tomaž Simetinger (desno).
log Tomaž Simetinger. Obiskovalci so si lahko ogledali reprodukcije oblačil iz konca 18. stoletja ter prve in druge polovice 19. stoletja na Ljubnem ob Savinji in Rečici ob Savinji, v Lučah in Solčavi. Kot manekeni so se v pripadnostnih kostumih pokazali člani rečiške-ga turističnega ter ljubenskega in solčavskega kulturnega društva. Oblačila namreč koristijo tudi ob njihovih tradicionalnih prireditvah v domačih krajih. Glasbeni vložek so s plesom, prav tako v narodnih nošah, dodali plesalci bočkega kulturnega društva.
hinjskega prta, krilo iz plastičnih vrečk, klobuk iz plastične posode. Seveda pa ni manjkalo oblačil za vsakdanjo rabo, kot so kostimi, brezrokavniki in šali.
PRIPRAVA JAGNJETINE OB GLASBI
V popoldanskem delu prireditve so se predstavili instrumentalisti zgornjesavinjske godbe. Ti so pod taktirko Tomaža Podlesnika pripravili program del različnih domačih in tujih avtorjev, zimzelene melodije in slovenske popevke. Kot pevec je dogajanje obogatil moderator Franci Podbrežnik.
Magister Jože Zalar, izkušeni kuhar in predavatelj na blejski višji šoli za turizem, je pripravil degustaci-jo jagnjetine. Obiskovalce je podu-
Mag. Jože Zalar je pripravil degustacijo jagnjetine.
čil, kako meso pripraviti, preden se postavi v pečico.
PASTIRSKE IGRE
Veliko smeha so ob zaključku prireditve požele pastirske igre. Te je pripravil Nejc Slapnik. Za zabavo so poskrbeli »pastirji«, ki jih je izbral med obiskovalci. Tokrat so igrali solčavski »galf«, se preizkusili, kako hitro pojedo latvico kislega mleka in kako natančni so pri metanju »trte« na rogovile. Pri »galfu« so tekmovalci s pastirskimi palicami morali kaj najhitreje spraviti v latvico bukov storž, pri metanju »trte« pa jim je otežilo delo zibanje na »solčavski bicki«. Pri vseh treh igrah je bil najuspešnejši Andrej Napotnik z Rečice ob Savinji, ki je za nagrado domov odnesel »leseno ovco« -gugalnik.
Kot se za tovrsten festival spodobi, so organizatorji v goste povabili tudi sejmarje, kmečke gospodinje in domačine, ki so na stojnicah ponujali različne izdelke iz volne in kulinarične dobrote Solčavskega. Z žrebom srečk so razveselili marsikaterega obiskovalca. Verjetno je bila najbolj vesela domačinka Doroteja Resnik, ki je domov odnesla prvo nagrado -živega jagenjčka.
Več fotografij si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: bic13ka).
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 11
Organizacije
VRANOV LET
Gornji Grad postal četrto prizorišče spominskih
slovesnosti
V soboto, 14. septembra, se je pri spomeniku NOB v Gornjem Gradu odvijala spominska slovesnost posvečena spominu na mednarodno spominsko pot zavezništva, imenovano Vranov let. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Eduard Vedernjak, idejni oče projekta, udeležence pa sta nagovorila tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje Jože Rakun.
Vedernjak je spregovoril o drugi svetovni vojni in načrtih nemškega okupatorja za izbris slovenskega naroda. Omenil je pomembno vlogo zavezniških sil pri osvobajanju naše dežele. Ravno zavezniški vojaki, katere so partizani avgusta 1944 rešili iz taborišča, so bili povod za knjigo avstralskega ujetnika Ralpha Churchesa
Dogodka so se udeležili številni praporščaki, zaigrala je zgornjesavinjska godba, prepevali so pevci moškega pevskega zbora iz Bočne. Predstavniki raznih organizacij pa so položili venec k spomeniku padlim borcem. S pesmijo Vojna in mir je svoje misli v pesmi prebrala učenka gornjegrajske šole Tina Krebs, program pa je povezovala Sara Gluk. Spominske slovesnosti so se udeležili številni predstavniki združenj borcev in društev.
Ob tabli, na kateri je zemljevid in opis poti zavezniških vojakov v svobodo, so se na spominski prireditvi zbrali praporščaki. (Foto: Štefka Sem)
Vranov let v svobodo. Pot pobega, za katero so potrebovali 14 dni, prehodili so 280 kilometrov, je ujetnike iz Ožbalta pod Pohorjem vodila tudi skozi naše kraje in vse do Otoka v Beli Krajini, kjer se je njihova pot po Sloveniji končala. Z letališča v Otoku so nato zavezniški vojaki poleteli v italijanski Bari.
Gornji Grad je postal četrto prizorišče spominskih slovesnosti, v kraju so postavili spominsko tablo z zemljevidom poti in opisom reševanja zavezniških vojakov, za kar se je Vedernjak zahvalil vsem, ki so pokazali posluh za obujanje spomina na te dogodke.
Ogradi je omenil spominski pohod po poteh
partizanov in zavezniških vojakov z Ljubnega v Gornji Grad, katerega se je v družbi planincev tudi sam udeležil. Povedal je, da smo Slovenci narod velikih dejanj, kar je potrdil avtor knjige v svojem delu, kjer je omenil nesebično pomoč partizanov in preprostih kmetov na njihovi poti v svobodo.
Rakun je dodal, da so se na povabilo k sodelovanju v projektu z veseljem odzvali, saj kar dvajset odstotkov poti poteka skozi Zgornjo Savinjsko dolino. Pot, ki teče skozi štiri občine, je tako združila štiri organizacije združenja borcev in štiri planinska društva, da bodo s skupnimi močmi ohranjale spomin na pot v svobodo.
Štefka Sem
43. DNEVI NARODNIH NOS V KAMNIKU
Zgornjesavinjčani pokazali bogato oblačilno
Kamnik je drugi vikend v septembru gostil 43. Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se zadnja štiri leta ponašajo z nazivom mednarodni folklorni festival in so del mednarodne mreže folklornih festivalov CIOFF (Comité International des Organisateurs de Festivals de Folklore).
Organizatorji se zavedajo pomena oblačilne dediščine in z njo povezanih narodnih noš, ki so se ohranile skozi stoletja in so žive priče starih običajev ter takratnega življenja. Tako je vrhunec dogajanj bila povorka narodnih noš, na kateri se je skozi staro mestno jedro sprehodilo več kot dva tisoč udeležencev v narodnih nošah. Med njimi so bili tudi Ljubenci, Rečičani in Solčavani.
Po besedah kostumografinje starih oblačil Zgornje Savinjske doline Helene Trobentar so Ljubenci predstavili kmečki in trški način oblačenja iz prve polovice 19. stoletja, Rečičani trški način oblačenja iz druge polovice 19. stoletja in Solčavani prestižne kmečke obleke iz konca 18. stoletja. Z različno pripadnostno preobleko, ki sodi v alpski oblačilni razred, so pokazali,
I Itvot
dediščino
da je zgornjesavinjska oblačilna dediščina izjemno bogata in pestra. Po povorki sta obiskovalce nagovorila župan
občine Kamnik Marjan Šarec in predsednica vlade mag. Alenka Bratušek.
Marija Šukalo
V oblačilih iz preteklosti so se v Kamniku znašli tudi rečiški in ljubenski osnovnošolci. (Foto: Mš)
I
12
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Zgodovina in narodopisje

Primorski begunci v naših krajih (9)
Piše: Aleksander Videčnik
KEMPERLETOV DNEVNIK (8)
11. julij 1917
Demokracija na potu! V Avstriji, kakor tudi v Nemčiji imamo sedaj politične krize, ki izvirajo iz demokratičnega duha porojenega v svetovni vojski. Če bi grof Stuerkl vstal iz groba, bi ne poznal več Avstrije. V njegovih časih je bil člen 14 še vsemogočen. Za ljudsko zastopstvo - parlament - se ni nihče zmenil. Uradniški birokratizem in njegov drug: militarizem sta slavila orgije in najvitalnejše zadeve narodov in države se je hotelo rešiti z ok-troiranjem.
In danes! Cesar se je javno priznal za pristaša »pravnega parlamentarizma«, parlament izpričuje polno življenjsko moč in v vrstah onih, ki so bili vsled gospodaželjnosti največja ovira vsakega pravega avstrijskega demokratizma med nemškimi nacionalci - se je začelo svetlikati. Pritisk svetovnega gorja sili tudi te trde glave k reviziji programa.
Še bolj aktualna in ostrejša kriza kot pri nas je zadnje dni kriza v Nemčiji. Kar čez noč so tam stopile skoro vse merodajne stranke na plan in zahtevajo spremembo sistema. Boj absolutističnemu, iz pruskega junkerstva vzraslemu uradni-štvu, to je parola! Obstoj narodov naj ne bo več odvisen od posameznih - modrih ali nemodrih uradnikov, temveč narodi naj si kujejo svojo usodo sami!
O vojski in miru, o žitju in bitju milijonov naj v bodoče ne odločujejo posamezni državniki, ki so slučajno na vrhuncu, temveč to bodi zadeva narodov in njihovih zastopnikov samih. Zato done po Nemčiji parole: Proč z absolutističnim kanclerjem, proč s sramotno volilno pravico v Prusiji, državni zbor vzemi v roke vprašanje miru ali vojske. In to gibanje ne bo zaspalo! Prišlo je že ljudstvu v kri in padle so celo besede, naj izginejo iz svojih mest vse osebe - tudi najmero-dajnejše - ki so imele pri pričetku vojske svoje roke zraven. Z novimi, neobremenjenimi močmi se bo dalo sklepati mir!
15. julij
Pozdravljene solčavske planine! Lepi sončni dnevi, ki se zopet smejejo nad Savinjo, kličejo človeka, da naj pohiti tja gor v kraljestvo Ojstrice. Sicer je že pri nas v Vrbovcu dober zrak in prav planinski kras, vendar tam gori je še lepše! Vsakdanje misli odhitite, človek se naslaja ob planinski lepoti in uživa.
17. julij
Pred par dnevi je govoril v ustavnem odseku poslanske zbornice ministrski predsednik dr. Seidler. Priznal je odkrito, da smo sicer imeli paragraf 19. državnega temeljnega zakona, toda do veljave ni prišel in od tod vse naše politično gorje. Od sedaj se bo to spremenilo, vsakemu narodu se mora dati pravico samoodločbe. Še ni tako dolgo, ko na kaj takega še misliti nismo smeli. Poslanec Pahor je povedal, da mu je cesar v av-dienci dejal, da je uvedba narodne samoodločbe in samouprave najboljša pot, da se uresniči ureditev notranjih razmer.
21. julij
Dan begunske podpore! Od vseh strani romajo begunci k naši pisarni in željno čakajo na denar. Pač težko čakajo na podporo, ker jim je edini denar, ki ga dobijo. Danes smo slišali veselo vest: Jugoslovansko vprašanje bo rešeno v par mesecih. Da bi bilo tudi res! Tako nam je zatrjeval poslanec Jugoslovanskega kluba. Otresli bi se more, ki lomi naše peruti, zadihali bi svobodno in čeprav nismo maščevalni -spregovorili bi kako odločno besedo tudi z našimi krvniki ...
25.	julij
Danes smo dobili od dekana Rojca z Dunaja sledečo brzojavko: »Rajner, Witz sta obljubila rešitev zadeve v par dneh. Dobite naročilo za pokušnjo. Stvar stoji dobro.« Tako bi spet rešili redno izdelavo vojaških čevljev - dokler človek lahko trdno upa, je pač zadovoljen.
26.	julij
Pri koloniji imamo razne goste, v Zadrugi imamo revizorja Goriške zveze. Veseli smo župana iz Mirna, ki nas je obiskal in ostal med nami nekaj dni. Zanimalo ga je življenje naših ljudi in seveda poslovanje naše Zadruge.
27.	julij
Veseli dan! Spet nalagamo čevlje. Jutri odpeljejo kakih 2.000 parov, večji del planinskih čevljev. Zaradi zavlačevanja uradnih stališč do našega poslovanja smo nekoliko v zamudi. Birokracija ne pozna meja. Če bi te ne bilo, bi delali normalno in uspešno. Kako bi potem človek pel aleluja našemu birokratičnemu šimelnu!
28.	julij
Četrto leto vojske in trpljenja. Vse hrepeni po miru, stopamo pa v četrto leto krvi, pa še kar ni videti konca. Otopelo ljudstvo divja še dalje v blodni temi. Zapisati pa moram veselo vest. Gospod dekan se je vrnil z Dunaja in povedal, da je naša zadeva okoli ovir za poslovanje ugodno rešena. V kratkem dobimo novo naročilo čevljev in seveda ustrezno količino usnja. Pa smo tudi danes dobili od c.kr. vojnega poveljstva iz Gradca, da ostanemo še naprej pod varstvom države. Razni politični neprijatelji so nam kopali grob, sedaj so doživeli nesmrtni fiasko. Gonja je bila politična - inscenirana od kletih nemških zagri-zencev, tega mnenja je tudi gospod dekan. Mi pa - naj kar lajajo, mi pa jašemo naprej!
29.	julij
Ker imamo veliko gostov in ker se je naša zadeva dobro iztekla, smo danes popoldne povabili vse naše begunce na južino h gostilničarju Turn-šku. Prišli so polnoštevilno in bilo je zelo zabavno. Žal, proti koncu so začeli alkoholni duhovi nekoliko razgrajati, pa se je vse dobro in mirno izteklo.
31. julij
Lani smo pozimi kar zmrzovali. Drva so bila zelo redko na voljo. Letos pa imamo zagotovilo rudnika na Škalah pri Velenju za izdobavo določenih količin premoga. Upamo, da bo tako! Ti knapi so kar v redu možakarji - verjeti je, da bodo besedo držali in nam pomagali k toploti v mrzlem času.
Julija 1917 je nadškof A. B. Jeglič položil temeljni kamen za cerkev sv. Jožefa delavca na skali v Vrbovcu. Na slovesnosti je pel moški zbor beguncev.
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 13
Nasveti, Ljudje in dogodki, Šport
Začeli so cepiti lisice proti steklini
MARIJA SODJA KLADNIK,
vodja odseka za živalski svet, Zavod za gozdove OE Nazarje
Kot vsako leto bo tudi letos cepljenje lisic proti steklini. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je z jesensko akcijo začela 26. septembra. Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra. Njen glavni namen je varovanje ljudi pred to izredno nevarno boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok.
S položenimi vabami nameravajo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih, ki predstavlja rezervoar stekline, ter tako preprečiti širjenje bolezni.
Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z letali iz višine 300
NARAVA PRESENEČA
metrov. Uporabljena bodo letališča Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto, po potrebi bodo vključena tudi letališča v Celju, Slovenj Gradcu in Lescah.
•	Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice. O tem poučite tudi otroke.
•	Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.
•	Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obišči te najbližjo antirabično ambulanto.
•	Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično am bulanto.
•	Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih.
•	Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi.
Tudi lisice niso več, kar so bile
Ze nekaj časa nam je jasno, da je vreme drugačno, kot je bilo. A podobno bi lahko trdili tudi za živali, ki živijo v naravi. Srna se sploh ne umakne, če mimo nje pelje avto, prav tako se je na promet navadila kanja. Bolj čudno pa je obnašanje lisice na fotografiji. Sredi belega dne je meni nič tebi nič sedela na cesti, ki pelje z Rečice ob Savinji skozi Dol-Suho in Radegundo proti Mozirju.
Lisica je sedela in nekaj časa z zanimanjem opazovala avto, nekaj časa se je pridno praskala in verjetno razmišljala, ali bi veljalo vzeti pot pod noge ali bi še prej na asfaltu poiskala kakšno kobilico za pod zob. No, ko ji je avto čisto počasi vendarle pripeljal preblizu, se je odločila in smuknila v cev kanalizacije, ki je skrita za njenim hrbtom v jarku.
Marija Lebar
Lisica se je brez skrbi nastavila pred objektiv.
(Foto: Marija Lebar)
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Kamničan pred Gornjegrajcema
Strelsko društvo Gornji Grad je v nedeljo na strelišču Lovske družine Gornji Grad Zagradišče organiziralo odprto strelsko tekmovanje z malo-kalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov po 10 nabojev v eno tarčo.
Tekmovali so lahko vsi starejši od 14 let, števi-
lo nastopov ni bilo omejeno, za končno oceno je štel najboljši doseženi rezultat. Zmagal je Zdrav-ko Vrankar iz Kamnika (87 krogov), drugi je bil Peter Bezovšek (84) in tretji Ivko Poličnik (84), oba iz Gornjega Grada.
Jože Gomboc
Septembra
Pred 40 leti
OB NAŠEM PRAZNIKU
Letos praznujemo svoj praznik na Rečici ob Savinji. V čast praznovanja odpiramo novo šolo, ki je narejena večji del iz samoprispevka, za katerega smo se odločili na drugem referendumu. Rezultati (79 odstotkov vseh za) dokazujejo, da se znamo odločiti, če vemo, zakaj namenjamo svoj denar. Zbrana sredstva bodo omogočila, da bomo lahko v petih letih rešili vse probleme osnovnega šolstva in predšolske vzgoje.
Pred 30 leti
PRAZNA MALHA V KULTURI
Že na zadnji skupščini občinske kulturne skupnosti so delegati opozorili na gmotne težave, s katerimi se srečuje ljubiteljska dejavnost v dolini. Vzdrževanje stavb oziroma prostorov, s katerimi razpolagajo društva, so iz leta v leto dražja, denarja pa je vsako leto manj. V občini imamo tudi godbo na pihala, v kateri igra 20 godbenikov. Le malo kdo pa se spomni, da je vzdrževanje takšnega kolektiva drago in zahtevno. Ko se je treba odločiti, kako v naprej, se kar nekako izmikamo, prav gotovo pa ni stvar z našo godbo le briga sindikatov in naše kulturne skupnosti!
Pred 20 leti
UPRAVNEGA OKRAJA V MOZIRJU NE BO?
Eno ključnih vprašanj reorganizacije državne uprave je oblikovanje upravnih okrajev. Zakon, ki so ga zasnovali v Ko-zinčevem pravosodnem ministrstvu, pri razdelitvi Slovenije na upravne okraje dopušča le dve možnosti: 11 ali 20 okrajev. O kakšnem okraju Mozirje ti dve možnosti v tej fazi ne dopuščata. Očitno je malo možnosti, da bi Mozirje (p)ostalo upravni okraj. Bolj realno je pričakovati, da bodo nekatere službe oziroma območne enote kot izpostave posameznih ministrstev ostale na sedežih sedanjih občin za izvajanje specializiranih strokovnih nalog. Bomo videli, kaj bo o tem rekel parlament.
Pripravila Tatiana Golob
14 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Kultura, Organizacije, Oglasi
ODMEV Z GORA NA RECICI OB SAVINJI
Ljudske in dalmatinske pesmi navdušile občinstvo
Osnovna šola Rečica ob Savinji je prvi septembrski petek gostila vokalne skupine Libertas iz Zibi-ke, Osti jarej iz Podčetrtka in Amadeus iz Šmarij pri Jelšah. Poslušalcem so zapeli na povabilo organizatorjev, Kulturno-umetniške-ga društva Utrip in mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Koncert pod naslovom Odmev z gora je povezoval Nejc Slapnik.
Ženska vokalna skupina Libertas pod taktirko Martine Rančigaj je predstavila ljudske, umetne in zimzelene slovenske pesmi. Posegla je tudi po pop priredbah tujih skladb ter z dalmatinsko izvorno in zabavno glasbo popeljala
poslušalce na morje.
V moški vokalni skupini Osti rej, kar pomeni ostani mlad,
fantje tega trdo oklepajo in dobro ja- pojejo. Pri tem jim je v veliko pose moč umetniški vodja Mihaela Pi-
Komorna vokalna skupina Amadeus je prepevala priredbe pop in jazz slovenskih ter tujih skladb.
(Foto: Marija Šukalo)
hler. Rečičanom pa so sporočali: živi naj ljubezen, razmišljali so o dekletih in se lotili italijanske canzone.
Komorna vokalna skupina Amadeus, ki deluje že desetletje in pol, prepeva priredbe pop in jazz slovenskih ter tujih skladbo, ki so jih predstavili tudi rečiškim obiskovalcem. K temu so dodali Avsenikove in dalmatinske pesmi ter popevke. »Dirigentsko palico« je tudi njim držala Martina Rančigaj.
Marija Šukalo
AVSTRIJA
Slovenski prejemniki naziva EDEN na ekskurziji
Solčavsko je postalo dobitnik naziva Evropske destinacije odličnosti (EDEN) v letu 2009. Vse od takrat sodeluje z ostalimi prejemniki in no-miniranci za ta naziv. Da bi svoje delovanje še izboljšali, se pri sosedih morda kaj naučili, so tako obiskali izjemno uspešno avstrijsko regijo, poimenovano Vulkanland, ki je vzoren primer trženja lokalnih produktov v turistični ponudbi.
Kot je povedala vodja TIC Solčava Darja Knez, je bilo zanimivo to, kako lahko iz povsem navadnih domačih pridelkov narediš dobro zgodbo in jo prodaš. Tamkajšnja pridelava je ekološka, tako gradnja kot promet sta naravnana v trajno-stni razvoj. Imajo živalski vrt s sa-
mimi domačimi živalmi. Še posebej opazno je sodelovanje med posameznimi ponudniki, saj drug za drugega delajo promocijo in se dopolnjujejo v ponudbi. Omenjeni projekti so za domačine prinesli številna delovna mesta.
Kasneje so se napotili še proti avstrijski deželi Koroška in prenočili v hotelu Schnuderl v kraju Lie-zen in se odpeljali na Salzburško, kjer so jim predstavili projekt mehke mobilnosti »die Sanfte Mobilität« in projekt »Alpine pearls«.
Na poti domov so si ogledali Obir-ske jame, vsak udeleženec pa je predstavil svojo destinacijo. Solčavsko je še posebej pohvalil tudi dr. Janez Bogataj, ki je spremljal ekskurzi-
IZJAVA TEDNA
Janko Zuntar,
predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline:
»Opažamo, da postajajo ljudje vedno bolj zahtevni in pogosto želijo posredovanje gasilcev tudi v situacijah, kjer intervencija ni nujna.«
Električni avto župana Werfenwenga dr. Petra Brandauerja
(Fotodokumentacija Center Rinka) jo. Kot je povedala Darja Knez, je bi- vsko, pri čemer ne gre za kopiranje, la strokovna delavnica za njo odlična pač pa povsem izvirne zamisli, ki se izkušnja, ob kateri se je porodilo kar porodijo ob takih ogledih. nekaj idej, uporabnih tudi za Solča-	Marija Lebar
Vsako sredo ob 18. uri (TVD Partizan Mozirje) in vsak četrtek oh 19. uri (OŠ Mozirje)
TERAPEVTSKA TELOVADBA
za preprečevanje in odpravljanje težav s
HRBTENICO in za SPLOŠNO KONDICIJO
Dodatne Informacije vsak dan po 20. url na tel. St 041 775 559-Fizioterapevt David But
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 15
NEFESTIVAL GLEDALIŠČA ZATIRANIH V GORNJEM GRADU
Delavnice in predstave v prijetnem zavetju kozolca
V Gornjem Gradu je gostovalo gledališče zatiranih, katerega organizirala Kulturno umetniško društvo Transformator. Druženje so poimenovali prvi in pravi NEfestival gledališča zatiranih, dogajanje pa se je odvijalo tri dni v Tratnikovem kozolcu in v hiši v Gornjem Gradu.
Na delavnicah so obravnavali različne teme, med drugim je bila tema spol in sram, kjer so se pogovarjali o besedah, ob katerih jim je neprijetno. V delavnici likalno globalno so se posvetili krizi, kako se je znebiti in kako jo premagati z ustvarjalnostjo.
»Zatiran je lahko vsak, zato smo ustanovili gledališče zatiranih, na delavnicah pa poskušamo reševati težave,« je povedala vodja ene od delavnic Neja Šmid. Člane veže pripadnost gledališkim vsebinam, s pomočjo raznih tehnik pa iščejo odgovore za različne težave. Poleg delavnic so pripravili tudi številne predstave.
KUD Transformator deluje drugo leto. So gledališče na klic in se na željo drugih lotevajo raznih tem, hkrati delujejo tudi izobraževalno. Na rednih tedenskih delavnicah se srečujejo in širi-
jo gledališka obzorja. Pomemben del njihovega ustvarjanja je širjenje ideje gledališča zatiranih. Člani društva prihajajo iz vseh koncev Slovenije in so različnih poklicev ali študentje. Predvsem
so želeli iz mesta na deželo, je dejala Šmidova, ki je bila kot vsi ostali navdušena nad okoljem in prijaznostjo ljudi.
Štefka Sem
Gledališčnike, ki so popestrili dogajanje v kraju, je obiskal župan Stanko Ogradi. (Foto: Štefka Sem)
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE, IZPOSTAVA MOZIRJE
Za več ekološko pridelane hrane v naši dolini
Mozirska svetovalna služba Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je za zainteresirane kmetice in kmete pripravila ekskurzijo z ogledom dobrih praks ekoloških kmetij. Po besedah koordinatorke Štefke Goltnik je bil ogled namenjen promociji in širitvi ekološke predelave in pridelave na zgornjesavinjskih kmetijah.
Udeleženci so si ogledali dve kmetiji. Prva je ekološka kmetija Mlinar (Oblakovi) v Škalah pri Velenju, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in sadja na ekološki način. Štefka Goltnik: »Že iz opisa kmetije je razbrati, da so s srcem ekološki. Zelo prijazno so nas sprejeli. Zanimivo je to, da so cene njihovih pridelkov le malenkost viš-
je kot konvencionalne.« Zvonka Oblak je povedala, da bi po višjih cenah pridelke težko prodali. Oskrbujejo šole in vrtce v svojem okolju, redno prodajajo tudi na kmečkih tržnicah v Velenju in Šoštanju.
Zelenjavo in sadje, ki ostane in se tisti dan, ko je pobrano, ne proda, zvečer predelajo -konzervirajo. Udeleženci ogleda so poskusili sokove in pohvalili njihovo okusnost. Kot poslastico so jim Mlinarjevi ponudili še doma pridelane lubenice.
Na kmetiji Jenšterle v Šentjurju redijo krave dojilje. Telečje meso delno prodajo doma, delno ga predelajo, največ pa ga prodajo v lastni trgovini v Celju. Vsi zakoli in predelava so kontrolirani s strani ekološke kontrole. Tudi ta kmet je uspel na razpisih šol in vrtcev in jih redno oskrbuje. Prostor za razsek si je uredil kar v garaži.
»Naš namen je bil, da bi ogled spodbudil povečan tržni delež na ekoloških kmetijah v Zgornji Savinjski dolini. Ekološki kmetje z drugih območij povedo, da je povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih večje od ponudbe. Ekoloških kmetij je v dolini okrog 80. Če bi vse toliko tržile kot kmetiji, ki smo ju videli, bi bila potrebna organizacija, ki bi ekološke pridelke in izdelke vozila iz doline. Ali pa, da bi se kmetje odločili in hodili na tržnice v večja mesta. V Avstriji kmetu ni noben problem svoje tržne artikle peljati 50 km daleč na trg,« je še povedal Goltnikova.
Marija Lebar
Udeleženci ekskurzije na kmetiji Mlinar v Škalah pri Velenju, kjer se ukvarjajo s pridelavo zelenjave in sadja na ekološki način. (Foto: Štefka Goltnik)
16 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Ljudje in dogodki, Kultura, Oglasi
NAZARJE
Razstava mladih ustvarjalcev izdelkov iz lesa
Odbor za pripravo Lesarskega praznika, Občina in Kulturno društvo Nazarje, ki so organizirali 7. Lesarski praznik, so se odločili v Nazarje povabiti duh in kreativnost mladih ustvarjalcev. Tako so v torek, 10. septembra, v domu kulture odprli razstavo dijakov Srednje lesarske šole Maribor.
Ravnatelj šole Aleš Hus je poudaril, da je razstavljen le majhen del zbirke izdelkov, ki so dela dijakov, ter opozoril na zanimive lesene pručke, izdelane vsaka iz druge vrste lesa. Poleg teh so bili na ogled različni pohištveni kosi in lesene figure. Ker les kot najbolj plemenit material služi tudi izdelavi instrumentov, sta otvoritev z glasbenima vložkoma popestrila učenca Osnovne šole Nazarje, Aljaž Pančur in Nejc Klemenšek.
Sedmi Lesarski praznik je pozdravila tudi županja Majda Podkrižnik, ki je čestitala občanom ob prazniku. Predsednica kulturnega društva Vladimira Planovšek je obiskovalce spomnila na pomembnost in enkratnost lesa, ter dodala, da se zavest o smiselnosti preoblikovanja naravnega lesa v najrazličnejše izdelke zadnja le-
VESELI POPOLDAN V ŠMARTNEM OB DRETI
Ljudsko petje za
Kulturno društvo Lipa Šmartno ob Dreti in ljudske pevke iz kraja so pripravili koncert, s katerim so počastili praznovanje praznika občine Nazarje. V uvodu glasbenega druženja je pozdravne besede namenila županja Majda Podkrižnik, ki je zaželela tako nastopajočim kot poslušalcem prijetno druženje in predstavila realizirane projekte v preteklem letu.
Ljudskim pevkam Lipa so program pomaga-
ta vendarle krepi. O tem priča tudi podatek ravnatelja Husa, da se število dijakov Srednje lesarske šole Maribor v zadnjih letih veča, prav tako
li oblikovati njihovi prijatelji pevci in instrumen-talisti iz naše doline. Obiskovalce so razveseljevali pevci Frančiškove mladine iz Nazarij, Zavo-lovškovi fantje iz Bočne, harmonikarja Klemen Lamprečnik in Teja Štrukelj, flavtistka Rebeka Cigale, Lamprečka dekleta iz Spodnjih Kraš in ljudske pevke Pušeljc. Za humorne vložke in obilo smeha je poskrbela Gelca iz Nove Štifte (Ivan Te-sovnik).
pa tudi število uspehov in dobrih rezultatov, ki jih dosegajo.
Mateja Goltnik
Po mnenju moderatorke Nataše Bele je bilo vsem skupno dejstvo, da si življenja brez petja težko predstavljajo. Druži jih volja ter želja podariti ljudem veselje ter užitek ob poslušanju. Petje jim pomeni način izražanja, ki ne dovoli hina-vščine do sočloveka, ampak spodbuja iskrene in pozitivne misli. Z negovanjem ljudskega petja skrbijo za ohranjanje in negovanje kulturne dediščine, ki je pomemben del vsake občine, saj se s tem ohranja zgodovina, običaji in identiteta.
Glasbeno druženje je bila priložnost tudi za predstavitev prijateljstva med pevkami Lipa in zborovodkinjo Valčko Gnus iz Griž. Z omenjeno gostjo so se organizatorke spoznale pred leti na srečanju prostovoljcev Slovenije na Debelem rtiču in z njo oblikovale koncert ob zaključku simpozija.
Marija Šukalo
Ob zaključku glasbenega druženja so skupaj zapeli vsi nastopajoči. (Foto: Marija Šukalo)
RINEK
Eden od problemov sodobnega človeka je, da imamo vsega preveč, da bi še znali uživati v drobnih stvareh.
Alexander Bloom
Ravnatelj Srednje lesarske šole Maribor Aleš Hus je ponosen na splošno visok uspeh dijakov ter na njihove izdelke. (Foto: Mateja Goltnik)
ohranjanje in negovanje kulturne
■	|*v v«
dediščine
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI
Prevzem novega vozila za varen prevoz gasilcev
Občinskemu praznovanju občanov Nazarij so se pridružili tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti, ki so v petek, 6. septembra, izvedli simbolni prevzem novega gasilskega avtomobila GVM-1. Nakup kombi-ja je društvo načrtovalo že več let, saj je prejšnje vozilo že zastarelo in ni več ustrezalo predpisom. Nov kombi bo društvo uporabljalo za varen prevoz mladih in odraslih ga-
silcev na tekmovanja, izlete in strokovna srečanja.
Nakup potrebnega gasilskega vozila je po besedah predsednika PGD Gorica ob Dreti Jerneja Rige sad dobrega sodelovanja z občinsko upravo, seveda pa nakup ne bi bil mogoč brez nesebične pomoči številnih posameznikov, ki so darovali finančna sredstva. Društvo je namreč že lani po zaselkih krajevne skupnosti Kokarje izvedlo akci-
Ob prevzemu novega gasilskega vozila je poveljniku društva Alešu Tevžu čestitala županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. (Foto: Tatiana Golob) jo, s katero so zbirali sredstva po- lela, da bi vozilo služilo prevozom
' Gradite mnmhiiti, obnavljate staro, ali pa vam je ■e"-- š !z. ■ n - zde a L: stneftp' lilfajamn tEsarska. k rovi h z. kleparska in suho montažna deta.
UbiicitE nas na www iilamnh.a.nït
m.
PLAN f N KA
MONTAŽNE GRADNJE
trebna za nakup vozila. Kot je povedal Riga, je društvo potrebovalo okoli 38.500 evrov, od tega je občina prispevala 26 tisoč evrov, dva tisočaka društvo pričakuje še po letošnjem občinskem rebalansu, ostala sredstva so zbrali s pomočjo donatorjev.
Ob prevzemu vozila je zbranim za uspešen nakup čestitala županja Majda Podkrižnik in jim zaže-
na prijetna srečanja in čim manj-krat za intervencijske prevoze. Njenim čestitkam se je pridružil predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar, medtem ko je diakon Slavko Čeplak poskrbel za blagoslov vozila. Ob koncu uradnega dela je zbranim nekaj pesmi zapel pevski sestav gasilskih veteranov.
Tatiana Golob
Freedom center Celje uspešno na Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju
Največja predstavitev camping in caravaning opreme na celjskem sejmišču doslej je pri obiskovalcih doživela zelo dober odziv. Potrdili so se statistični podatki, da zanimanje za počitniške prikolice raste, medtem ko povpraševanje po novih atodomih še vedno upada. Tako med obiskovalci ni bilo malo takšnih, ki so obisk sejma izkoristili za nakup počitniškega vozila po sejemskih, posezonskih cenah.
Največje zanimanje pa so ponovno požele šotorske prikolice, ki so pravi hit. Dejstvo, da so lahke, ne potrebujejo registracije, so hitro postavljive, kakovostne, cenovno dostopnejše, a zato nič manj udobne, očitno igra pomembno vlogo.
Potem, ko so se zaprla vrata 46. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, v Freedom centru
Celje vabijo v svoj razstavni salon ter hkrati tudi na prihajajoče sejemske prireditve: sejem Am-
bient (od 1. do 6. oktobra 2013) ter sejem Kamping & Karava-ning, Outdoor, Beach & Play (od
17. do 20. oktobra 2013). Slednji bo potekal skupaj s sejmom Narava - zdravje.
fREEDOM center
Camping & Caravaning
saie / service / shop / rent
Obiščite nas na sejmih V Ambrent 1PÏ ng & karava n in& 1\
- freedom
I
18 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Organizacije
PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Osnovnošolci na Zelenico, študenti v tujino
Druščina mladih planincev iz Gornjega Grada se je v letošnjem poletju šla hladit v višave. Osnovnošolci in vodniki so se za teden dni odpravili na planinski tabor na Zelenico. Za spremembo od prejšnjih let so namesto v šotorih taborili v planinski koči.
Da so »jutra zjutraj najlepša«, so ugotavljali na vrhovih Begunjščice (2.060 m), Palca (2.026 m), Srednjega vrha (1.796 m) in Vrtače (2.181 m), kjer so se jim odpirali čudoviti razgledi na sosednje vrhove in slikovite doline, vsi pa so si najbolje zapomnili čudovite sončne vzhode. Da niso cele dneve samo hodili, so se odpravili na kopanje v Blejsko jezero, kjer so v vodi dobro izkoristili sončen dan.
Znanje o planinstvu so udeleženci nadgradili s predavanji o prvi pomoči, planinski opremi in liku planinca. Učili so se vezati planinske vozle ter spoznali uporabo vrvne ograje.
Študentje so se na tabor odpravili v Črno Goro. Tam so osvojili Bobotov kuk, najvišjo goro Črne gore. Med osvojenimi vrhovi je bil tudi Lov-
čen, kjer so si ogledali še grobnico Njegoša. Bivali so v kampu v mestu Petrovac na moru, obiskali pa so še Kotor. Na poti do Črne gore so si planinci ogledali Sarajevo, nekaj dni so bivali v
Durmitoru, očarala sta jih še kanjon reke Tare in manastir Ostrog. Nekaj časa so preživeli tudi na črnogorski obali.
Štefka Sem
Študentje pred grobnico Njeguša na vrhu Lovcena (Fotodokumentacija PD Gornji Grad)
TABOR MLADIH PLANINCEV DOVJE 2013
Jajca, dež in dobra družba
Besede, s katerimi bi lahko povzela letošnji tabor. Najbrž je zadnja izbira še najmanj presenetljiva. Kadar gremo v hribe, nas obdaja prijetna samota narave, ljudje, ki so naši prijatelji, in tisti, ki bodo to šele postali. Tudi naš tabor je bil mešanica starih obrazov in novih prijateljev, ki se je stopila v nepozabno doživetje.
Pomen druge besede je prav tako precej očiten. Dež nas je pridno zalival vse dni v tednu, le zadnji dan pred odhodom nam je bil namenjen cel sončen dan, vendar to ni pobilo našega duha. Šotori so postali zavetja za
igranje, ustvarjanje in učenje. Suhe večere smo izkoristili za posedanje in petje ob tabornem ognju. Med šotori napete vrvi, polne mokrih oblek, luže, blato in nežno rosenje nas niso ustavili. Osvojili smo najvišji vrh Slovenije, na orientacijskem tekmovanju odkrili okolico tabornega prostora ter pridno poslušali predavanja iz planinske šole.
Še zadnja beseda, jajca. Naučili smo se, da jajc ni nikoli preveč, in da, kadar misliš, da so že pečena, jih moraš peči še malo dlje. Imeli smo jih v izobilju. Presenečeni smo bili, koliko različ-
Izvedbo planinskega tabora Dovje 2013 v organizaciji PD Rečica ob Savinji, PD Šoštanj in PD Velenje so omogočili pokrovitelji:
Vivapen Celje, Mercator Nazarje, Potočnik Janez (Rečica ob Savinji), Brinečev kmečki mlin (Spodnja Rečica), Elektro Ma-rolt Marko (Varpolje), Klopčič Janez, Pfeifer d.o.o. (Spodnja Rečica), Branko Dolinar s.p., ZKZ Mozirje (trgovina Rečica ob Savinji), Potočnik Ivo Svip, Kmečki turizem Tir-šek - Pinter, Mesarstvo Dominik (Šoštanj), Bar Lesjak, Kova Celje, Blekač Uroš (Rečica ob Savinji), Davidom hram (Ljubno ob Savinji), Aleš Krančič s.p., Rototehnika Firšt, Jože Melavc, Savinjske novice, Pekarna Nara-ločnik (Ljubno ob Savinji).
Vsem iskrena hvala.
nih jedi z jajci zna pričarati naša odlična kuharica. Zato naj ta zadnja beseda predstavlja vse drobne trenutke veselja, zadovoljstva, sreče, smeha, lepote, užitkov, povezanosti in razigranosti, ki smo jih doživeli. Zavedanje, da obstajamo, da živimo, da smo pomembni in hkrati neskončno majhni v vesoljnem svetu gora.
Moj prijatelj Sebastjan, prav tako član letošnjega vodstva, je imel še kako prav, ko nam je ves teden govoril: » Človek mora početi tisto, kar ga veseli.«
Nasvidenje v hribih.
Tjaša Konovšek
Udeleženci tabora mladih planincev
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 19
Kultura, Organizacije, Šport
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
Med nastopajočimi tudi zgornjesavinjske pevke
V Šmartnem ob Paki so v nedeljo, 1. septembra, pripravili tradicionalno območno srečanje ljudskih pevcev in godcev iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline z naslovom Eno pesem čem zapeti. Pod organizacijo so se podpisali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območni enoti Velenje in Mozirje ter Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki.
Kot že vrsto let doslej so tudi letos na prireditvi nastopili sestavi iz naše doline. Predstavile so se Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, Ljudske pevke Pušeljc in Robnikovi sestri z Ljubnega.
Srečanje je tekmovalnega značaja. Sedem sestavov, ki so nastopili, je strokovno spremljala Vesna Sever Borovnik, ki se bo še odločila, katera skupina je dovolj prepričala s kakovostjo, da se bo lahko udeležila državnega srečanja ljudskih pevcev in godcev.
Marija Lebar
V Šmartnem ob Paki so nastopile tudi Ljudske pevke Lipa. (Foto: ML)
SKAVTI KLANA MOZIRJE 1
Potovalni skavtski tabor čez toto Pohorje
Vsako leto med poletnimi počitnicami se skavti klana Mozirje 1 odpravimo na potovalni tabor oziroma novim norim dogodivščinam na proti. In tudi letos je bilo tako. Klan, ki ga sestavljajo mladi, stari od 16 do 21 let, se je tokrat odpravil na toto Pohorje.
Začeli smo v Celju, od koder smo se z vlakom peljali do Maribora, nato pa, da bi prihrani-
NAZARJE
Športne igre na Lesarskem prazniku
Lesarsko praznovanje je bilo dodatno popestreno s športnimi igrami. Športno društvo Vr-bovec Nazarje je v soboto, 14. septembra, organiziralo nogometni turnir, ki je potekal na športnem igrišču. Dan prej je bil na sporedu turnir v košarki, ki pa je bil zaradi objektivnih razlogov prestavljen na nedeljo, 22. septembra.
V nogometu se je letos najbolj izkazala ekipa Žaga Tiples, drugo mesto je pripadlo ekipi Pekel, tretje ekipi LPT Praznik, ekipa ŠD Vrbovec Nazarje je zasedla četrto mesto. V košarki so največ točk zasedli člani ekipe Bajseki, ŠD Raduha je zasedlo drugo mesto, ekipa Adidas tretje in ekipa Trije četrto mesto.
Oba turnirja je nazarsko športno društvo uspešno izpeljalo in tako prispevalo k športno obarvanemu septembru v občini Nazarje.
TG
li nekaj časa in moči, sedli na vzpenjačo. Predvsem slednje prevozno sredstvo nas je še posebej navdušilo, saj smo si ob vzponu na Pohorje imeli priložnost ogledovati štajersko prestolnico, ki je bila pred nami kot na dlani.
Prispeli smo na vrh, si oprtali nahrbtnike, vzeli pot pod noge in jo mimo cerkvice sv. Bolfenka mahnili do Areha, kjer smo si odpočili in se uta-
vi skavtski krst. Četrti dan smo prišli do Ribniške koče, na poti do tja, pa smo si ogledali čudovita Lovrenška jezera in se do sitega najedli borovnic, ki so nas spremljale ob poti.
Sledilo je služenje, ko so se popotniki in popotnice v majhnih skupinah odpravili v Mislinjsko dolino in tam služili in pomagali ljudem ter si tako prislužili prenočišče. Naše poti so se znova
Skavti klana Mozirje 1 na potovalnem taboru (Foto: Rok Rakun)
borili v bližini Ruške koče. Drugi dan smo odšli do slapa Šumik, nato pa pot nadaljevali do koče na Klopnem vrhu. Večer je bil, tako kot ostali, zaznamovan s petjem in smehom.
Naslednji dan smo preko Peska dospeli do Rogle, kjer smo si obnovili zaloge hrane, imeli mašo v cerkvi Jezusove spremenitve na gori in za novi članici naše skupnosti izvedli pra-
združile v Slovenj Gradcu, kjer smo naš tabor zaključili z mašo in s skavtskimi obljubami.
Čeprav je marsikdo od nas že pohajal po Pohorju, je bil tokratni obisk tega našega bisera posebno doživetje. Zakaj? Ker smo si v prostranih pohorskih gozdovih odpočili ušesa, se nadihali svežega zraka, si napolnili »baterije« in gradili našo skupnost.
Julija Remenik
20 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Šport

ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE
Tenis turnir uspel kljub slabši
Športno društvo Dreta Kokarje vsako leto pri- na Govek, drugo je pripadlo Nataši Burger, tre- je udeležila tudi nazarska županja Majda Pod-
zadevno pripravlja turnir v tenisu, ki ga vključijo v sklop praznovanja občine Nazarje. Letos so turnir organizirali v nedeljo, 15. septembra, udeležba pa je bila nekoliko slabša kot prejšnja leta. Turnir, ki se vsako leto odvija na Venišah, je kljub temu uspel.
Prvo mesto med ženskami je osvojila Polo-
100 ŽENSK NA TRIGLAV
Med pohodnicami sestri iz Zgornje Savinjske doline
tje mesto pa Gabrijeli Flere. Med moškimi se je najbolj izkazal Matic Škorjanec, srebrna kolajna je pripadla Blažu Vodončniku, bron pa je šel v roke Maksimiljana Poličnika. Podelitve kolajn se
križnik, ki je predstavnikom športnega društva čestitala za njihov vsakoletni trud in vztrajanje kljub občasni slabi udeležbi na turnirju.
TG
Zadovoljni udeleženci teniškega turnirja na Venišah (Foto: Tatiana Golob)
TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI - VARPOLJE 2013
Trojke tokrat zamenjali pari
Greta Kladnik (levo) in Marija Arnič na vrhu
Triglava (Fotodokumentacija GK) Prvi septembrski vikend je že dolgo časa namenjen pohodu stotih žensk na Triglav. Letos sta imeli srečo pri žrebu dve Podvolovlječanki, sestri Marija in Greta. Marija Arnič z Ljubnega se je pohoda udeležila že četrtič. Očitno ima veliko srečo pri žrebu, saj se za pohod prijavi ogromno žensk. Letošnja izkušnja je bila prijetna, kot vse doslej, prijavila pa je tako sebe kot svojo sestro Greto Kladnik, ki živi v Lučah.
Kladnikova se je že več let na Triglav odpravljala z možem, a vedno je prišlo kaj vmes. Ker je bila želja res velika, jo je Arničeva presenetila s prijavo, še bolj presenečeni pa sta bili nad žrebom.
Kladnikova je uživala vsak trenutek pohoda. Dejala je, da je bil tempo primeren tako za udeleženke stare preko sedemdeset let kot osnovno-šolke. Izkušeno spremstvo je do cilja pospremilo 92 udeleženk. V spremstvu godbe in poštarjev ter ob veliki pozornosti organizatorjev že 48. pohoda so spomini na osvojitev Triglava nepozabni, sta povedali udeleženki.
Štefka Sem
Za zaključek bogate sezone odbojke na mivki se v športnem parku Varpolje tradicionalno organizira še turnir naključno izžrebanih trojk. Tokrat so trojke zaradi manjšega števila prijavljenih zamenjali naključni pari, ki so z borbenostjo in dopadljivo igro upravičili pričakovanja tako organizatorjev kot gledalcev.
Na koncu sta v zanimivem in izenačenem velikem finalu šele po dodatni igri slavila Filip
Slokan in Robi Brinjovc, drugo mesto je pripadlo Tilnu Vidakoviču in Žigi Plesniku, mali finale med Vinkom Založnikom in Adijem Hu-dolinom ter parom iz Varpolj, Davidom Ko-lencem in Alešem Turkom, pa sta dobila slednja. Z obilo športne zabave je minila še ena uspešna prireditev v režiji Športnega društva Gmajna.
Franjo Pukart
Tokrat so trojke zaradi manjšega števila prijavljenih zamenjali naključni pari. (Foto: Franjo Pukart)
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 21
Šport
ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST RECICA OB SAVINJI
Poletna liga tenisa Slatinšku, memorialni
turnir Božiču
Rečičani že vrsto let za konec teniške sezone organizirajo zaključek poletne lige ter tradicionalni memorialni turnir v spomin na velikega športnika in prijatelja Rečice Mirka Ilešiča. V ligi, ki traja vse od maja, je letos sodelovalo štirideset zgornjesavinjskih rekreativnih ljubiteljev tenisa, ki so bili razvrščeni v dve skupini.
V močnejši A grupi je naslov prvaka za leto 2013 prepričljivo osvojil Tina Slatinšek, kateremu sta se na koncu še najbolj približala oba Mitja, in sicer Poličnik na drugem ter Božič na tretjem mestu. V nekoliko lažji B skupini je slavil mladi Žiga Rosenstein pred Andrejem Ocvirkom in Žigo Božičem. Tradicionalni turnir za memorial Mirka lle-
šiča in veliki prehodni pokal je letos pripadel Mitju Božiču, ki je bil v velikem finalu boljši od Saša Rosensteina.
Po besedah neumornega organizatorja in gonilne sile teniških prireditev na Rečici ob Savinji Andreja Weissa je liga, ki traja kar pet mesecev, dokaj obsežen in zahteven projekt, z mnogo uskla-
jevanji in dogovarjanji predvsem okrog terminov igranja. Dobra volja, prijateljski odnosi sodelujočih, pripadnost tenisu, pomoč sponzorjev ter nenazadnje nasmejani, zadovoljni obrazi vseh ob koncu sezone pa vsekakor poplačajo ves vloženi trud.
Franjo Pukart
Udeleženci tenis lige in Ilešičevega memoriala (Foto: Franjo Pukart)
ZADREČKO TEKMOVANJE V KOŠARKI
Kokarčani premočni
V nedeljo, 15. septembra, so se v okviru zadrečkih športnih tekmovanj v košarki pomerile štiri ekipe. Tekmovanje je pripravilo Športno društvo Bočna na svojem igrišču. Pokal za najboljšo košarkarsko ekipo je prejelo društvo Dreta Kokarje, drugo mesto so osvojili domačini, ŠD Bočna, in tretje Veterani iz Gornjega Grada.
Preko celega leta se odvijajo različna športna tekmovanja, katera organizira sedem športnih društev iz Zadrečke doline, od Nove Štifte do Nazarij. Pomerijo se v malem in ve-
SPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI
Trim kolesarjenje
likem nogometu, košarki, odbojki, tenisu, namiznem tenisu, teku in smučanju. Najboljši na posameznih turnirjih prejmejo pokale, seštevek vseh rezultatov pa da skupnega zmagovalca, ki prejme pokal za najboljšo ekipo tekočega leta. Lani so ta naziv prejeli Veterani iz Gornjega Grada.
Kot zadnje dejanje Zadrečkih tekmovanj je vedno odbojka, ki jo organizirajo v Nazarjah. Udeležba ekip je na tem turnirju največja. Takrat tudi podelijo pokal skupnemu zmagovalcu.
Štefka Sem
Zmagovalna ekipa Dreta iz Kokarij (Foto: SS)
V Nazarje so rekreativci prikolesarili
Člani ŠD Lipa so drugo nedeljo v septembru pripravili tradicionalno trim kolesarjenje po nazarski občini. Ljubitelji rekreacije so pot pričeli v Športno rekreacijskem centru Račnek in se podali preko Pustega Polja in Kokarij do Nazarij. Tu so se jim priključili nazarski rekreativci. Skupno so pot nadaljevali preko Brdega nazaj v Račnek.
»Dirke« po domači občini so se udeležili številni ljubitelji kolesarjenja. Med najmlajšim, Aljažem Bre-zovnikom, in najstarejšim, Martinom Remicem, je bila starostna
iz Žlabra. (Foto: Marija Šukalo) razlika osem desetletij. Medtem ko je 83-letni Remic prekolesaril vso pot, je najmlajši svoj podvig končal v Spodnjih Krašah in pot nadaljeval v mamičinem avtomobilu.
V Račneku so ta dan organizirali še balinanje in odbojko. Pod mrežo se je preizkusilo pet ekip po sistemu vsak z vsakim. Dobra igra je prinesla zmago Šutni. Zbranost in srečo v balinanju je preizkušalo devet ekip. Igra po pravilih slovenske balinarske zveze je zmago prinesla ekipi Turky.
Marija Šukalo
22 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Ljudje in dogodki, Kronika, Zahvale, Oglasi
Ko so pri Bohačevem kozolcu 14. septembra ravno »odšpilale fanfare« in je prvi državni svetnik v družbi z nazarsko županjo slovesno posadil brajdo, je brez gasilskega alarma zagorelo na zahodnem delu območja bivšega Elkroja. V nebo segajoč črno-siv, grozeč dim je zasmra-dil dolino od Prihove do Dobletine in »giftal« vse, ki so se udeležili osrednje prireditve ob Lesarskem prazniku. Le požig, najbrž gradbenih odpadkov, plastike in lesa, je vznemiril ljudi, a se je zdelo, da gre za hud požar. Šlo je za veliko onesnaževanje okolja, predvsem zraka.
Še isti dan popoldne je nekdo na polju nasproti Mozirskega gaja zakuril, najbrž biološke odpadke in zadimil dolino. Več kot uro so bile Loke in dobršen del Mozirja v smrdečem dimu. In kaj potem?! Vprašajmo pristojne inšpekcije in organe nadzora.
Jože Miklavc
1._y
Zaman te iščejo naše oči,
zaman te kliče naše srce,
srce ljubeče zdaj spi,
nam pa rosijo se solzne oči.
Odšla si, več te ni in v srcih
to spoznanje nas boli,
v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo
z lepo mislijo na te - za slovo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice
Jožefe FIRŠT
29.4.1925 - 16.9.2013
iz Radmirja
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v težkem trenutku smrti. Zahvala vsem duhovnikom za maševanje pri sveti maši in Rosa-ni Štiglic za besede spomina in slovesa. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Morana za opravljene storitve, ženskemu pevskemu zboru Jutro in vsem ostalim, ki ste kakor koli priskočili na pomoč na poslovilni poti naše drage Jožefe.
Iskrena hvala tudi za besede tolažbe, topel stisk roke, darovano cvetje, sveče, molitve, svete maše in hvala, da ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njeni
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	POBRALI BAKRENE ŽLEBOVE
Lepa Njiva: V noči na 17. september so neznani storilci z dveh objektov v Lepi Njivi ukradli bakrene žlebove. Odnesli so tudi odtočne cevi.
•	VLOMIL IN BIVAL V HIŠI
Rovt pod Menino: 17. septembra je bil dežurni policist obveščen o vlomu v stanovanjsko hišo v Rovtu pod Menino. Lastnik objekta je bil že dalj časa odsoten. Neznani storilec je po zbranih ugotovitvah več dni prej razbil šipe na vratih in vstopil v objekt. Slednjega je par dni uporabljal za bivanje, ob odhodu pa odnesel nekaj vrednejših predmetov. Ukradel je tudi bakrene žlebove.
•	DOLGOPRSTI DELAVEC
Mozirje: 20. septembra je oškodovanec obvestil policiste, da je ugotovil, da mu njegov delavec že dalj časa krade nafto in da ga je s tem oškodoval za več tisoč evrov. Prosil je, da na kraj pride policija. Policisti so ugotovili, da je pri njem zaposleni delavec od marca letos, ko je vozil tovorna vozila, iz njih kradel nafto, prav tako pa mu je ukradel večje število palet.
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva!
ZAHVALA
Izidor URH
22.3.1937 - 13.9.2013
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali ob nenadnem slovesu moža, očeta, dedka in tasta. Posebna zahvala župniku, gospodu Vikiju Košcu za opravljen pogreb, govornikoma, gospe Valeriji Robnik ter gospodu Robertu Kle-menaku, cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru in moškemu zboru, Tomažu Podlesniku za odigrano Tišino, članom ZŠAM Zgornje Savinjske doline ter kolektivu Izletnik Celje.
Iskrena hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www_pocjrob inorcina.si
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 23
Za razvedrilo
Cvetke
VSE POD NADZOROM
Med tehtanjem največjih buč na državnem tekmovanju za najtežjo je glavni organizator dogodka Darko Bele, predsednik EHD Mozir-ski gaj, rahlo nezaupljivo pogledoval proti pujsu, ki je stal ob njih. Sicer si je prijazen pujs z vrčkom piva v roki mrmral vesele napitnice in ni kazal znakov, da bi se lotil prinešenih buč, vseeno pa je Darko raje stal ob njem in pazil, da ga v primeru lakote ne bi zamikala kakšna izmed njih.
.^ ^ViJK.. . ______
...
_
POČENA BUCA VSEM NA OGLED
Le kaj za vraga je tam spodaj, da je snemalec nacionalne TV vrtal s kamero pod ogromno bučo in je uradni član ekipe tehtalcev potisnil svoj »pisker« pod poltonski tovor? »Aha, aha, jo že imam,« se je nato le začelo in končalo z diskvalifikacijo buče. »Buča je počena«, je uradno razložil šef tehtalne žirije dr. Milan Medved. Pa smo spet zvedeli, da s počenimi bučami ne moremo v Evropo.
GASILCI V VSAKO GOSPODINJSTVO Člani Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti se že
pospešeno dogovarjajo, kakšnim aktivnostim se bodo posvetili v mesecu požarne varnosti. Članice so predlagale, da se njihovi moški kolegi posvetijo predstavitvi uporabe gasilnika v gospodinjstvu in se ob tej priložnosti poučijo še o uporabi kakšnega drugega gospodinjskega pripomočka, na primer kuhalnice. Člani svojega mnenja še niso podali. Razmišljajo namreč, kako so na vaških igrah sploh zašli v takšno gospodinjsko godljo.
24 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Križanka, Informacije
PESEM. KI KOGA. SLAVI
NAVODILO S PODATKI ZA PRIPRAVO. IZDELAVO CESA
PRAOČE ČLOVEŠTVA
FR. MODNI OBLIKOVALEC (CHRISTIAN)
SESTAVIL: PETER UDIR
LOVSKI PES ZAPOGON SRNJADI
NAÊ NAJUSPEŠNEJŠI OLIMPIONIK (STUKELJ)
TOPILO ZA LAKE IN SMOLE. PRORANON
ZAZNAVANJE S PRSTI
AM. PISATELJICA (JOYCE CAROL)
VECKO. EDVARD
POŠKODBA KOŽE ZARADI
VROČE TEKOČINE. FARE
MESTO V J. FRANCIJI
RISANA ZGODBA S KRATKIM BESEDILOM V OBLAČKIH
KEM. SIMBOL ZA IRIOIJ
POSODA ZA GOJENJE VODNIH ŽIVALI
PUŠČAVNIK. SAMOTAR
ITALIJANSKI
SLIKAR (GIORGIO)
ENA OD AVTONOMNIH POKRAJIN BIVŠE SFRJ
SVETOPISEMSKA OSEBA. JUDOV SIN
MAJHNA KURA
SRB. PRO-SVETI7ELJ (KARADilC)
NEPROFESIONALNA. NESTROKOV-NJAKINJA
TAPETA. STENSKA OBLOGA
DEL ROKE MED ZAPESTJEM IN KOMOLCEM
VELIKA DIVJA RACA
TRENUTEK. HIP
IMPORT OPIS, PRIKAZ
PREMIKANJE ZEMELJSKIH PLASTI
SODOPRSTI KOPITAR IZ ORLli. ŽIRAF
OELARAB. OSEB. IMEN
DREVO TROPSKE AFRIKE
SLOVENSKA IGRALKA (ŽEMLJIC)
ANDREJ BLATNIK
STOPNJA SORODSTVA
OZNAKA ZA NEZNANCA
PREBIVALEC ALBANIJE
KAR JE OKRNJENO
SKUPINA LJUDI, KI JIH VEZEJO SORODSTVENE VEZI
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
ABD - del arabskih osebnih imen; OATES - ameriška pisateljica (Joyce Carol); VASARI - italijanski slikar (Giorgio);
v._J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ORKESTER, BULVARKA, VIA, HART, RAZSTAVA, BOR, TALENT, MOND. UDAV, KINIK, A PALAČ I, AVON, ZA. STVAR, NOTES, IAN, KA, NAK, BELTINCI, OTO, KAŠELJ, KLIN, TINDAROS, KOREJA, AVION IKA, ORATAR
v_J
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 25
Napovednik dogodkov	
Petek, 27. september	ob 19.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Gori, doli, sem in tja
	ob 20.00. Kulturni dom Mozirje Premierna projekcija video posnetka koncerta ansambla Golte
Sobota, 28. september	ob 10.00. Ob Velenjskem jezeru Pikin dan
	ob 16.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK KNK Odred Kozje (člani)
Torek, 1. oktober	ob 9.00. Varstveno delovni center Saša na Prihovi Dan odprtih vrat
	ob 9.00. Muzejska zbirka Mozirje Dan odprtih vrat
	ob 18.00. Galerija Mozirje Predavanje ddr. Igorja Grdine Evropski zaplet in 1. svetovna vojna
Četrtek, 3. oktober	ob 19.00. Galerija Mozirje Otvoritev likovne razstave akad. slikarja Vinka Železnikarja
	ob 19.00. Dvorana gasilskega doma v Lučah Predavanje predstavnikov Zavoda RS za varstvo narave o okoljski problematiki
Petek, 4. oktober	ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Osrednja kulturna prireditev ob 40-letnici delovanja Osrednje knjižnice Mozirje
ŽIVALI - PRODAM
Prodam čb bikca, starega 14 dni; gsm 031/805-832. Prodam bikca sivca, težkega 120 kg, starega 2 meseca; gsm 041/216-481.
Prodam bikca sivca, starega 10 dni; gsm 051/628-677. Prodam bikca simentalca, težkega 200 kg; kupim seno; gsm 031/299738.
Prodam bikca simentalca, starega 3 mesece; gsm 031/408-467. Prodam bikca simentalca, 160 kg težkega; gsm 031/228-217. Prodam 2 bikca, bbp, 180 kg in 120 kg; gsm 051/319-040. Prodam bikca rj, starega 1 teden, ter letošnje domače ocvirke; gsm 041/519-507.
Telico lim., staro 6 tednov, prodam; gsm 041/852-715. Telico simentalko, visoko brejo, pašno, prodam; gsm 041/239-017. Prodam prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje ali zakol, z do-
stavo; gsm 041/619-372. Prodam prašiče od 25 do 250 kg in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520. Prodam 2 mladi breji kozi in kozla srnaste pasme; gsm 070/899-291.
ŽIVALI - KUPIM
DRUGO - PODARIM
Podarim pasjo utico, dim. 60 x 90 cm - novo; tel. 584-34-97.
DRUGO - PRODAM
DOPOLNILO INFORMACIJE
Pred časom smo v Savinjskih novicah pisali o dobrodelnem koncertu za Gajo Ivančič. V Nazarjah so nastopili razni glasbeniki in glasbenik imitator. Po zbranih dodatnih informacijah sta se nastopajočim pridružila Slavko Bojnec in Rok Prušnik.
MŠ
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Zalec.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče._
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
Kupim telico mesne pasme, 150 -200 kg; gsm 051/341-766 - zvečer.
Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo ali telico za zakol ali dopitanje; gsm 031/533-745.
51-26 ali 051/256-986.
041/783-448.
Prodam naravno mače bučno olje, 051/366-133.
pridelano dol/12 eur; gsm
Mlin za sadje, nov, prodam; gsm 041/818-899 popoldne.
Prodam domač savinjski želodec;
gsm 031/331-469.
Prodam domače žganje; tel. 839-
Prodam bukova drva v paleti in pelete; gsm 040/551-211. Prodam bukova metrska drva; gsm 031/651-641.
Garažna železna vrata, 240 x 200 cm, prodam; gsm 041/650151.
Prodam kam. peč - loka term golica, novo, moč 9 kW, 225 m3; gsm 031/892-120.
Prodam peč na olje z gorilcem; gsm 051/631-190.
Prodam novo pisalno mizo, š.=130 cm, imitacija bukve, cena 50 eur; gsm 040/427-701. Prodam harmoniko tosca, klavirsko, 96 basno, skoraj novo; tel. 58340-20.
Prodam zamrzovalno skrinjo gorenje, 110 l, staro 10 let; gsm
DRUGO - KUPIM
Kupim neškropljena jabolka za pre-šat; gsm 041/216-481. Kupim jabolka za prešanje in oddam psička srednje rasti; gsm 041/216-648.
VOZILA IN OPREMA - PRODAM
Prodam zimske gume na jeklenih platiščih, rab. 1 sezono, razmah 100 mm, d. 175/70 R12, 4 kom; gsm 031/774-520.
NEPREMIČNINE
Prodam garsonjero v Lačji vasi, 30 m2, je v pritličju, cena 22.000 eur; gsm 031/371-143. Ugodno prodam obnovljeno garsonjero, 2 km iz Nazarij; gsm 031/526-984.
26 Savinjske novice št. 39, 27. september 2013
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
DRŽAVNO TEKMOVANJE ZA NAJTEŽJO BUČO V MOZIRSKEM GAJU
Rekord preprečili suša in smola
Dobitniki priznanj za najtežje tri buče so se ob koncu tehtanja fotografirali ob največji, ki pa ni štela za konkurenco, saj je bila počena.
ZANIMIVOSTI NARAVE
»Nadnaravno« veliki in mali paradižniki
Darinka Prepadnik iz Luč je
vzgojila paradižnik težak kar 1.405 gramov. Tudi sadike paradižnika je vzgojila sama.
Tudi Zdenki Gračner iz Nazarij
je uspelo vzgojiti velik paradižnik. Tehtnica je pokazala 1.055 gramov. Poleg so okrasni paradižniki. Očitno je pridno zalivanje pomagalo samo enim.
Na prvi dan razstave buč v Mozirskem gaju je bilo organizirano tudi tekmovanje za najtežjo bučo v državi. Lani je najtežja tehtala slabih 480, letošnja pa se ji zavoljo suše, zraven pa zvrhane mere smole, ni niti približala.
Udeležba pridelovalcev je bila nad pričakovanji, saj je buče na tehtanje prineslo, ali bolje pripeljalo, kar 26 tekmovalcev. Razveseljivo dejstvo je, da sodeluje vse več domačinov, ki jim je vzgoja buč velikank postala hobi in izziv.
Pridelovalce buč in obiskovalce, ki so zapolnili prostor pred kmečko hišo, je uvodoma pozdravil predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele. Zaželel je veliko sreče pri tehtanju in zabave ob spremljanju rezultatov. Povezovalka Janja Kolar Irman je poskrbela, da so Štajerski bučmani urno vozili buče na tehtnico, na katero so pazili člani strokovne komisije. Tudi letos ji je predsedoval dr. Milan Medved, direktor velenjskega premogovnika.
Organizatorji so skrbeli, da so buče glede na velikost prihajale na tehtanje in napetost se je stopnjevala iz minute v minuto. Ko so prišle na vrsto tiste največje, so njihovi lastniki stopili bližje, da bi se tudi sami prepričali o teži pridelanega.
Tako kot lani in predlani, je največjo bučo tudi letos vzgojil Janko Lovše iz Trebnjega. Sicer je bučo velikanko, ki je tehtala 311 kilogramov, napisal na sina Lovra, saj je zase prihranil še večjo. Na drugo mesto se je z bučo, težko 300 kilogramov, uvrstila Mojca Rehar, na tretje pa z 252-kilogramsko Aleš Pliberšek. Med domačimi tekmovalci je dobrih 108 kilogramov težko bučo na ocenjevanje prinesel Jože Skornšek.
Pogoji za rast najtežjih buč so dovolj vode, kakšno gnojilo, pravo seme in sreča z vremenom. Ob tem pa tudi veliko časa, saj je eden izmed pridelovalcev, Robert Tekavčič povedal, da dnevno ob buči preživi po dve uri. Njegova je zrasla do slabih 380 kilogramov, a mu jo je
v zadnjih dnevih preluknjal in izločil iz konkurence polž.
-_-
Ker je Mozirski gaj kot organizator tekmovanja od letos član evropskega združenja GPC (Great Pumpkin Commonwealth), je bilo potrebno spoštovati stroga pravila. Buča pred tehtanjem ne sme biti počena ali imeti kakršnihkoli lukenj. Lovšetova velikanka je na spodnjem delu počila, kar je pridelovalec videl šele tisti dan, ko jo je pripeljal na tekmovanje. Kljub temu so jo stehtali, tehtnica pa je pokazala kar 466 kilogramov. Seveda, izven konkurence.
Razstava buč bo na ogled do sredine prihodnjega meseca.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
I
Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 27
(i $ \
RAZPRODAJA POHIŠTVA do - 60 %
C" r. U -.1. :>J
V času od 23.9.2013 do razprodaje zalog vam v prodajalni v Nazarjah (industrijska cona GLIN) nudimo pohištvo za opremo vašega stanovanja.
Na voljo so spalnice, dnevne sobe, predsobe, kopalnice, kosovno pohištvo.
DeJovm čas - od ponedeljka do pEtJia cd 10.00 do IS-00 ure
iobuta od B. 00 do 12.00 Telefon; 03 Si 93 138
Vfcrio 2000, d.o.o Salon pohištva Nazarje (irtduslri^kd cnia (jiin) le-iinkfl cest.i m 3331 Nazarje