Pollnl urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2
F3
Letnik XVI.
Celovec, petek, 8. december 1961
Štev. 49 (1021)
Končno izjavljajo tudi na uradnih mestih:
Proti sovražnikom demokracije
je treba ukrepati strogo in z vso odločnostjo
O obstoju ali neobstoju neonacistične nevarnosti v Avstriji danes ni več treba razpravljati, ker taka nevarnost dejansko obstoji in postaja čedalje večja. Morda se da se razpravljati o vprašanju, ali bi do te nevarnosti prišlo tudi v primeru, če bi pristojni činitelji odločne besede proti neonacizmu že od vsega začetka zamenjali za odločne ukrepe ter s tem nepoboljšljivim sovražnikom demokracije in neodvisnosti Avstrije nedvoumno dokazali, di je avstrijsko ljudstvo po krvavih izkušnjah komaj minule dobe zrelo dovolj, da z vsemi silami brani svojo domovino. Vsekakor pa je razveseljivo dejstvo, da so to nevarnost zdaj v polnem obsegu spoznali tudi na uradnih mestih, kjer je bilo v zadnjih dneh ponovno poudarjeno, da je treba proti sovražnikom demokracije ukrepati strogo in z vso odločnostjo.
Ko je parlament v proračunski razpravi obravnaval področje »notranje zadeve«, je bilo obširno govora tudi o zadnjih neonacističnih izzivanjih, tako o streljanju na Parla' ment in oskrumbi židovskega pokopališča v Innsbrucku. Zlasti centralni sekretar SPO poslanec Probst je izčrpno govoril o sovražnikih demokracije in dejal, da prihaja delovanje teh elementov do izraza, tako v pisanju dela avstrijskega tiska, še posebno v atentatih, ki se v zadnjem času nevarno množijo. Na podlagi najdenih dokumentov je opozoril na značilno povezavo med neonacističnimi krogi in FPD ter poudaril, da nacistični duh še ni minil, marveč je spet tukaj. Zato je treba podvzeti odločne ukrepe za kaznovanje teh elementov, kajti »nepopolna demokracija je še vedno boljša kot popolna diktatura«. Če bomo pri sirjenju demokratične miselnosti tesno sodelovali — je dejal poslanec Probst — potem nam mora uspeti, da bomo zlega duha neonacizma v Avstriji zatrli v kali. Čim prej, tem bolje; prepozno nikdar ni!
Odločne besede proti neonacizmu je spregovoril tudi vicekancler dr. Pittermann v svojem zadnjem govoru po radiu, ko je »današnje pristaše novega nasilja« resno svaril pred napadi na demokracijo, kajti avstrijsko ljudstvo je enotno pripravljeno, da samostojnost, nevtralnost in demokracijo v Avstriji uspešno brani pred vsemi napadi. Enako odločnost pa so izrazile tudi številne druge vodilne osebnosti, organizacije in ustanove, ki vsi zahtevajo najostrejše ukrepe proti neonacističnim elementom, razpust vseh društev, katerih delovanje je naperjeno proti demokraciji, ter strogo kaznovanje povzročiteljev faš stičnih akcij in vseh tistih, ki sodelujejo pri teh akcijah. Oblasti morajo napraviti vse — je na primer rečeno v tozadevni zahtevi Zveze socialističnih borcev za svobodo in žrtev fašizma — da bo narejen konec zloč-.nskim atentatom na mir in svobodo Avstrije!
Tako s strani notranjega ministra Afritscha kakor pravosodnega ministra Brode je bila napovedana novelizacija ustreznih zakonov, ki bo omogočila ostrejše ukrepe proti sovražnikom demokracije in notranjega miru v Avstriji. Minister Afritsch je povedal, da po spremembi društvenega zakona ne bo več mogoče obnavljati prepovedana društva pod
drugim imenom, vendar z istimi cilji, nameni in osebami (kot se je to doslej pogosto dogajalo pri neonacističnih organizacijah — op. ured.), medtem ko je minister Broda navedel, kakšni pravni ukrepi so predvideni za zagotovitev notranjega miru. Stroge sod-nijske kazni bodo predpisane za napade na neodvisnost in varnost Avstrije, za žaljenje republike in njenih ustanov ter simbolov, za vojaško vohunjenje v službi tujih držav in za ščuvanje k sovražnim dejanjem in mrž-nji proti verskim, rasnim in narodnost-n i m skupinam. Proti vsem oblikam hujskanja — je poudaril minister Broda — posebno pa še proti rasnemu hujskanju in proti vandalizmu nepoboljšljivih so potrebne kazni, o katerih resnosti nihče ne sme dvomiti.
Koroški Slovenci smo že ponovno opozarjali tako na nevarnost neonacizma ka-
kor še posebej na škodljive posledice šču-vanja na narodnostno mržnjo in se v tej zvezi sklicevali na § 5 člena 7 državne pogodbe, kjer je jasno povedano, da »se mora prepovedati dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine«. Zato pozdravljamo zdaj s strani pravosodnega ministra napovedano novelizacijo tozadevnih zakonskih predpisov in pričakujemo, da bodo pristojne oblasti v bodoče res odločno in dosledno ukrepale proti šovinističnim hujskačem in tako zagotovile mirno sožitje med narodi, ki edino more jamčiti uspešen razvoj naše skupne domovine.
Partizanski spomenik bo obnovljen
Naj v tej zvezi navedemo še najnovejše obvestilo, ki ga je Zveza koroških partizanov prejela od notranjega ministrstva v zadevi partizanskega spomenika v Št. Rupertu pri Velikovcu. V pismu z dne 24. 11. 1961, štev. 125.669-9/61, notranje ministrstvo sporoča, da je ministrski svet na svoji seji dne 9. 11. 1961 privolil v to, da „na figuralno v poenostavljeni obliki obnovljenem parti-
Mešani italijansko-jugoslovanski odbor
spet razpravlja o položaju manjšin v obeh državah
V Beogradu se je ia leden začelo osmo zasedanje mešanega italijansko-jugoslo-vanskega odbora za izvajanje posebnega statuta londonskega sporazuma. Delo zasedanja poteka za zaprtimi vrati, vendar kljub največji .konspiraciji" ni nobena tajnost, kaj je na dnevnem redu posvetovanj. Gre za vprašanja, ki izhajajo iz posebnega statuta, posebno za neizpolnjene obveznosti, ki jih je Italija sicer prevzela, katerih izpolnitev pa zavlačuje in odlaga od zasedanja do zasedanja z raznimi izgovori.
Slovenska manjšina v Italiji se razumljivo zelo živo zanima za delo tega odbora, saj je od njegovih sklepov v veliki meri lahko odvisno, kako bo Italija v bodoče izvajala določila manjšinske zaščite. Sicer se posebni statut londonskega sporazuma nanaša le na Tržaško, vendar se vse bolj kaže potreba, da bo morala Italija začeti z enotno politiko do celotne slovenske manjšine ne glede na obstoječe upravne razdelitve in dosedanje pravne utemeljitve.
V zvezi s sedanjim zasedanjem mešanega odbora pričakujejo Slovenci v Italiji, da bo končno prišlo do ustreznih ukrepov proti širjenju narodnostne mržnje, kajti protislovenski izpadi, ki so se ponavljali skozi vse leto, jasno kažejo, da v takem ozračju napetosti ne more priti do zadovoljive ureditve manjšinskega problema. Prav tako pa spada med glavne probleme tudi vprašanje slovenskega uradnega jezika, ki je po mednarodni pogodbi sicer priznan, po še vedno veljavnih fašističnih zakonih pa prepovedan pod kaznijo.
Jugoslovansko delegacijo na sedanjem zasedanju vodi opolnomočeni minister Mitja Vošnjak, svoječasni konzul v Celovcu.
zanskem spomeniku v Velikovcu ostane dosedanji slovenski napis, .Padlim za svobodo v borbi proti fašizmu 1942—1945'" nespremenjen in da je vsaka sprememba spomenika, posebej pa sprememba napisa vezana na privoljenj« avstrijske zvezne vlade. Hkrati nalaga ministrstvo uradu koroške deželne vlade dolžnost, da uvede potrebne ukrepe za obnovo tega spomenika.
S to odločitvijo je bilo končno ugodeno dolgoletni zahtevi po obnovi razstreljenega partizanskega Spomenka tako Zveze koroških partizanov kakor tudi koroških Slovencev sploh in obeh osrednjih slovenskih organizacij, ki sta v svoji skupni vlogi z dne 8. marca 1960 v okviru predlogov za rešitev manjšnskega vprašanja med drugim tudi ugotovili, da koroški Slovenci pričakujemo obnovo razstreljenega spomenika »kot dokaz poštenega prizadevanja za ustvaritev boljšega ozračja med večinskim narodom, državo in narodnostno skupino.
Kljub obsodbi svetovne javnosti
Atomski poskusi se nadaljujejo
Čeprav je prišlo na zasedanju Glavne skupščine OZN do ostre obsodbe atomskih poskusov in so bile tako imenovane „atomske sile" — Amerika, Anglija in Sovjetska zveza — prisiljene, da nadaljujejo pogajanja o prekinitvi talcih poskusov, trenutno še ni izgleda, da bi odgo-/orni državniki velikih sil resno mislili na ukinitev preizkušanja tega najbolj nov sirnega orožja.
Sovjetska zveza je sedanjo serijo atomskih poskusov sicer zaključila, zato pa s poskusi nadaljuje Amerika in tudi v angleških ter francoskih krogih spet govorijo o možnosti novega preizkušanja atomskega orožja. V tej zvezi seveda ne preseneča sporočilo sovjetske vlade, v katerem je povedano, da namerava Sovjetska zveza skleniti z zahodnimi državami sporazum o opustitvi atomskih poskusov za vse čase, vendar bo prisiljena opravljati nadaljnje atomske poskuse, če bodo zahodne države take poskuse nadaljevale, pa čeprav samo pod zemljo.
Mednarodna federacija odporniških gibanj ugotavlja:
Nemški militarizem ogroža mir v Evropi
Na Južnem Tirolskem:
Posebne doklade uradnikom
ki obvladajo oba deželna jezika
Med proračunsko razpravo je bilo pri obravnavanju zunanje politike govoro tudi o južnofirolskem vprašanju. Socialistični poslanec Czernefz je ob tej priložnosti poudaril, da Avstrijci ne želimo nobene iredente in smo proti vsaki uporabi sile. Avstrijsko prebivalstvo je v preteklosti enako odklanjalo nevarne prestopke italijanske uprave kakor tudi zločinske teroristične akcije ekstremistov. Južna Tirolska ne sme postati leglo nemškega neonacizma, pa tudi ne italijanskega neofašizma, kajti tako teroristične akcijo kakor prestopki uprave so bili škodljivi za Južno Tirolsko, za Evropo in za demokracijo. —
Za Južno Tirolsko je bil pred dnevi sklenjen poseben zakon, ki bo velikega političnega in gospodarsko-socialnega pomena za prebivalstvo te pokrajine. Gre namreč za zakon o posebni dokladi za obvladanje obeh deželnih jezikov. V glavnem
se ta zakon nanaša na kakih 8000 državnih uslužbencev, vendar je vlada v zakonu svetovala enako ureditev tudi za uslužbence poluradnih in javnopravnih ustanov ter občin. Posebna doklada znaša na osebo in leto najmanj 240.000 lir, kar pomeni, da bo Italija letno izdala za svoje dvojezične uradnike na Južnem Tirolskem dodatno k rednim plačam še dve milijardi lir. Če pa bi se veljavnost zakona razširila še na občinske uslužbence in uradnike javnih ustanov, bi se celotna vsota doklad zvišala na 3,7 milijarde lir letno.
Poleg gospodarskega pomena pa gre pri tej ureditvi še posebno za politični pomen, kajti želja po obvladanju obeh deželnih jezikov bo s tem močno narasla in odstranila težave, ki so se doslej še pojavljale pri dvojezičnem uradovanju.
Ali se Avstrija v tem primeru ne bi mogla učiti od Italije?!
Na račun sedanjega režima v Zahodni Nemčiji so bile izrečene zelo ostre besede tudi na nedavnem zasedanju generalnega sveta Mednarodne federacije udeležencev odporniških gibanj na Dunaju, kjer so predstavniki 41 držav razpravljali o raznih aktualnih problemih. Že v poročilu generalnega sekretarja federacije je bilo poudarjeno, da ..ponovno oživljanje nemškega militarizma pomeni največjo nevarnost za mir v Evropi”, medtem ko zaključna resolucija zasedanja ugotavlja, da je Zahodna Nemčija, ki se pospešeno oborožuje z najsodobnejšimi orožji in v kateri prihajajo dandanes v najrazličnejših oblikah do izraza elementi, ki so že enkrat pahnili svet v katastrofo, glavno žarišče vojne nevarnosti v Evropi.
Današnji režim v Zahodni Nemčiji pa je bil na dunajskem zasedanju najostreje obsojen tudi zaradi nedavne aretacije jugoslovanskega partizanskega borca Laze Vračariča. Generalni sekretar federacije je to aretacijo ocenil kot nezaslišan postopek, ki opozarja na .zaskrbljujoč obseg oživljanja nemškega revanšizma in militarizma", resolucija, ki je bila sprejeta na zasedanju Mednarodne federacije udeležencev odporniških gibanj, pa označuje to aretacijo za provokacijo in napad na čast vseh udeležencev odporniških gibanj in izreka popolno solidarnost z Zvezo borcev narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije. Resolucija poudarja, da Vračariča v Zahodni Nemčiji niso slučajno niti pomoloma aretirali, temveč je to zavesten poskus, da se rehabilitirajo nacistični vojni zločini, ki jim je obsodbo izreki^ nUrnberško sodišče. Resolucija zato zahteva, da zahodnonemška vlada onemogoči' podobne napade in da priznanje udeležencem odporniških gibanj, ki so s svojimi žrtvami tudi v korist nemškega naroda prispevali k uničenju Hitlerjevega režima. Končno |e v resoluciji poudarjena zahteva, da se v Zahodni Nemčiji z zakonom razveljavijo vse tiralice proti udeležencem odporniških gibanj, da se krivci za aretacijo Vračariča primerno kaznujejo In končno, da se kaznujejo nacistični zločinci, ki so še na svobodi v Zahodni Nemčiji oziroma se izroče državam, ki to zahtevajo.
v-exvc/rt/Ci<?
Izboljšanja na socialnem
področju
Človek - osnovno gibalo
socialističnih odnosov v J u go s l a v ij i
Podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj je podal načelne izjave o bistvenih značilnostih socializma v Jugoslaviji in v zvezi s samoupravljanjem ter delitvijo dohodka glede nadaljnjega oblikovanja materialnega in družbenega položaja človeka, kakor tudi njegovih demokratičnih pravic In družbenih obveznosti v pogojih graditve socializma v Jugoslaviji med drugim poudaril:
Materialni položaj človeka in njegovi življenjski pogoji nasploh se morajo oblikovati predvsem z nadaljnjo graditvijo samoupravljanja nasploh, posebej pa z nadaljnjo graditvijo notranjih odnosov delitve po načelu vsakomur po delu, ob popravkih tega načela, ki jih narekuje skupni družbeni interes, kakor tudi humano načelo solidarnosti in medsebojne pomoči delovnih ljudi. V tem procesu mora biti mesto za človeka čedalje manj samo mesto, kjer služi kruh sebi in družini, čedalje bolj pa eden izmed vidikov svobodnega ustvarjanja dela človeka. V tem procesu lahko tudi čedalje bolj premagujemo protislovja, izvirajoča iz tako imenovane >drobitve dela*, ki je posledica uporabe sodobne tehnike in specializiranja posameznih delovnih operacij, o čemer mnogo pišejo nekateri tuji sociologi in opozarjajo na škodljive posledice, ki jih ima takšno delo za človekovo osebnost.
Pesimistična zaskrbljenost takšnih sociologov za usodo človeka v moderni družbi izvira iz dejstva, da ne morejo najti odgovora na protislovje med obrtno proizvodnjo, ki jo je zgodovina za vedno pustila za seboj, v kateri pa vidijo ti sociologi uveljavljenje integralne osebnosti prek integralnega proizvoda osebnega dela, in modernim industrijskim proizvodnim procesom, ki ga narekuje zgodovina, v katerem pa vidijo ti sociologi proces dezintegracije človeške osebnosti prek specializiranih delovnih operacij, v katerih postaja človek avtomat in se lahko čedalje manj uveljavlja kot zavestno bitje.
Takšna ocena velja v pogojih, ko mezdni delavec v bistvu nima druge pravice, kakor da prodaja svoje delo. V naših pogojih družbenega samoupravljanja in socialističnih ekonomskih odnosov pa postaja ta zaskrbljenost deplasirana. V naših razmerah namreč ustvarjamo in smo deloma že ustvarili pogoje, da delo posameznika ne bo samo delo na njegovem ožjem delovnem mestu, marveč tudi umsko in organizatorsko delo v organih samoupravljanja, njegovo delo v upravljanju proizvodnje in delitve, njegovo delo v celotnem poslovanju delovne skupnosti ter vseh tistih družbenih faktorjev, ki lahko vplivajo na položaj človeka. Še več, upravljanje proizvodnje in delitve bo postajalo vedno bolj glavna, delo na ožjem delovnem mestu pa tej glavni funkciji podrejena funkcija. Drugače povedano, v delavskem svetu in v drugih organih družbenega samoupravljanja, v enakopravnem soodločanju pri upravljanju proizvodnje in delitve dobiva človek svojo polno integriteto, ker mora v tem procesu s svojo zavestjo zajeti ne samo ves proizvod svoje lastne delovne skupnosti, marveč tudi naravo proizvoda vse družbe. To pa je najmočnejša vzmet za premagovanje protislovij med umskim in fizičnim delom.
Ves materialni in družbenopolitični položaj ter vlogo človeka v našem družbenem sistemu bosta torej tudi v prihodnje določala predvsem dva faktorja:
1.	napredek na tržišču delovne produktivnosti prek uporabe najsodobnejše tehnike in najuspešnejših oblik na področju organizacije in delitve dela, kakor tudi prek naraščanja deleža in vloge jugoslovanskega gospodarstva v mednarodni delitvi dela in v mednarodni menjavi, kar vse naj zagotovi ne samo čedalje večje obilje proizvodov, marveč tudi čedalje manjšo uporabo človeškega dela za njihovo proizvodnjo, t. j. čedalje »cenejšo* reprodukcijo človeške delovne sile;
2.	razvoj družbenega samoupravljanja na torišču proizvodnje in delitve po načelu vsakomur po delu, v okvirih enotnega družbenega sistema, skupnega družbenega plana, solidarnosti in medsebojne pomoči delovnih ljudi.
Iz čedalje večje stabilizacije takšne materialne in družbene baze našega družbenega sistema se bodo razvijale tudi vse bolj svobodne oblike odnosov med ljudmi, t. j. čedalje širše oblike socialistične demokracije.
Ta teden je socialni pododbor parlamenta razpravljal o loko imenovani 9. noveli k zakonu o socialnem zavarovanju. Po uzakonitvi imenovane novele bo prišlo do bistvenih izboljšanj na področju socialnega zavarovanja, ki bodo začele veljati z novim letom.
V prvi vrsti bodo imeli koristi spremembe odnosno izboljšanja dosedanjih zakonskih določil prejemniki rent ali penzij, kot se bodo ti prejemki v bodoče splošno imenovali. Ena izmed novih določb zakona o socialnem zavarovanju namreč predvideva, da se bo naziv »renta" na splošno spremenil v naziv „penzija", kar bo široki krog koristnikov gotovo pozdravil. Za izboljšanje penzij v prihodnjem letu predvideva tozadevno določilo zakona nadaljnjih 185 milijonov šilingov, ki jih bodo penzionisti prejeli v obliki zvišanih izravnalnih doklad. Le-te bodo povišane v dveh letnih obrokih, 1. januarja za 40 šilingov in 1. julija za nadaljnjih 30 šilingov; renta ali penzija, ki je doslej znašala vključno stanovanjske doklade 710 šilingov, se bo s 1. januarjem povišala na 750 in s 1. julijem na 780 šilingov, zakonci pa bodo prejeli 1070 odnosno 1100 šilingov. Hkrati s tem zvišanjemi za delavce in nameščence bo izravnalna doklada zvišana tudi za prejemnike rent iz zavarovanja samostojnih (obrtnikov), kar bo v letu 1962 znašalo skupno okoli 25 milijonov šilingov.
Narodni dohodek v Zahodni Nemčiji
Narodni dohodek na glavo prebivalstva v Zahodni Nemčiji je leta 1950 znašal 1588 DM (10.322 šilingov), leta 1960 pa 4114 DM (26.741 šilingov. Na vsakih 100 gospodinjstev so odpadli leta 1950 trije hladilniki, pet pralnih strojev in trije osebni avtomobili, dočim je bilo leta 1960 stanje naslednje: 42 hladilnikov, 29 pralnih strojev in 23 osebnih avtomobilov.
Pojačena trgovinska izmenjava
med Zahodno Nemčijo in vzhodnimi državami
Kljub krizi glede berlinskega vprašanja se je trgovinska izmenjava med Zvezno republiko Nemčijo in vzhodnimi državami v tretjem letošnjem četrtletju razširila. Zahodna Nemčija je uvozila iz vzhodnih držav blaga v vrednosti 520 milijonov mark ter se je uvoz dvignil za 10 odstotkov. Izvozila pa je v vzhodne države blaga v vrednosti 494 milijonov mark, kar pomeni prirastek za 9 odstotkov.
Avstrijski parlament je pred kratkim sklenil zakon o kupovanju na obroke (Raten-gesetz). Namen zakona je, da omogoči zdravo kupovanje na obroke in da zaščiti konzumente. Zakon se nanaša na vse kupčije na obroke do vrednosti 50.000 šilingov. Najvažnejša so njegova naslednja določila:
1.	Naplačilo mora pri kupčijah do vrednosti 3.000 šil. znašati 10 °/o, pri kupčijah preko te vrednosti pa 20 °/o.
2.	Pri kupčijah, ki so sklenjene izven kup-čijskega prostora (trgovine), kupec od
Delojemalci iz inozemstva
V avstrijskih gospodarskih krogih menijo mnogi, da prihajajo inozemski delojemalci zelo radi na zaposlitev v našo državo ter so zadovoljni s tukajšnjimi v mnogih primerit vendarle skromnimi plačami. Temu nasproti govori pojav in dejstvo, da je število Avstrijcev, ki iščejo zaposlitev in zaslužek v inozemstvu, iz leta v leto več e. Po najnovejši statistiki je 3.000 samo Solnograča-nov, ki delajo sedaj v Zahodni Nemčiji. Po zakonu je pridobivanje delovnih sil za inozemstvo brez pristanka delovnega urada prepovedano, vendar pošiljajo zadnji čas nemška podjetja cele kolone agentov za pridobivanje avstrijskih delavcev v nemške delavnice. Še bolj značilna je zadeva na Predelskem. Trenutno dela 6.500 Predarlčanov bodisi v Nemčiji, Lichtensteinu ali v Švici.
Do važnega izboljšanja bo spremenjeni zakon privedel tudi na področju invalidnosti, in sicer predvsem za delavce, ki bodo v bodoče enako upoštevani kot nameščenci. Po novem predpisu bo imel delojemalec pravico do invalidske rente v primeru, če je pretežno delal v izučenem ali priučenem poklicu in je njegova delovna zmogljivost padla pod polovico zmogljivosti tistih zavarovancev, ki ob podobni izobrazbi in enakovrednih sposobnostih delajo v istem izučenem ali priučenem poklicu. Raztegnitev teh določil na priučene poklice bo koristila zlasti tistim delavcem, ki se svojega poklica niso redno izučili, marveč tekom prakse priučili; seveda pa tudi tistim poklicem, v katerih ni predvidena redna učna doba. Praktično to pomeni, da bodo lahko predčasno dosegli penzijo tudi delavci, če v svojem poklicu ne bodo več dela zmožni in jih enako kot nameščence ne bodo mogli več siliti k »lažjemu" delu. Velikega pomena pa so novi predpisi tudi za pomožne delavce, ki bodo prav tako imeli pravico do invalidske rente, če zaradi svojega telesnega ali duševnega stanja ne bodo več dosegli niti polovice zaslužka zdravega delavca. Tudi v tem primeru je bistveno, da bo upoštevano le tisto delo, ki ga je delavec dejansko izvrševal in se ga ne bo moglo več siliti k delu, ki se mu ne more prisojati.
Nova zakonska določila pa predvidevajo izboljšanja tudi na drugih področjih. Če je bil na primer zavarovanec v bolnišnici, so njegovi družinski člani doslej prejemali družinsko doklado samo v primeru, da sami niso bili bolniško zavarovani. Odslej bo ta doklada priznana v vsakem primeru, če dohodki svojcev zavarovanca ne bodo presegali vsote 680 šilingov. Poleg določenih izboljšanj na področju materinskih doklad in podpor vsebuje 9. novela tudi nove koristi za prejemnike rent po zakonu o vojnih žrtvah in po zakonu o oskrbi žrtev. Doslej so te rente v celoti upoštevali pri določanju višine rente iz socialnega zavarovanja, po novih predpisih pa jih bodo upoštevali le do dve tretjini, kar bo na tem področju privedlo do zvišanja rent v skupni vrednosti 22 milijonov šilingov.
Končno pa so predvidena izboljšanja še na področju kmetijske rente. S 1. januarjem 1962 bo uvedena posebna renta za kmete, ki so pridobitno nesposobni. Imeli bodo možnost predaje posestva. Pač pa bo ta ureditev zahtevala določeno zvišanje prispevkov za kmetijsko socialno zavarovanje.
kupne pogodbe lahko odstopi v teku 5 dni.
3.	Po 16 plačanih obrokih prodajalec neplačani znesek lahko šele izterja, če kupec ni plačal 3 do 5 obrokov.
Novost zakona je tudi obveza, da morata prodajalec in kupec pri sklenjeni kupčiji na obroke skleniti posebno pismeno obročno pismo (Ratenbrief).
Nova gospodarska revija v Ljubljani
Pred nedavnim je izšla v Ljubljani prva številka nove sodobne gospodarske revije, ki ima naslov: »Mednarodni odmev Jugoslavije". Članke priobčuje v nemščini, italijanščini, angleščini, francoščini in španščini. Revija bo služila kot publikacija industrijske proizvodnje, kmetijstva in obrtništva ter gospodarskega sodelovanja s sosednimi državami. Izhajala bo vsake štiri mesece.
Država rentnikov
Avstrijska pokojninska zavarovalnica izplačuje ta čas 730.000 rent, tako da pride na vsakih deset prebivalcev po ena renta. Razmerje v Zahodni Nemčiji pa je še bistveno slabše. Nemški rentni zavodi delavcev in nameščencev izplačujejo ta čas 8,13 milijona rent ter odpade na 6,5 prebivalca po ena renta.
MOSKVA. — Moskovska .Pravda' je objavila intervju ameriškega znanstvenika Linusa Paulinga, ki med drugim pravi, da bi morali Zahodno Nemčijo popolnoma razorožiti. Dodal je, da bi morali sprejeti ta ukrep zato, da se svet reSi pred naraščajočo nevarnostjo, da bi Zahodna Nemčija ponovno povzročila vojno. Znanstvenik se zavzema za sklenitev mirovne pogodbe z obema Nemčijama in predlaga, naj se nato obe nemSki državi sprejmeta v OZN. Pauling tudi pravi, da nasprotuje vsem jedrskim poizkusom in tudi obnovitvi jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi, čeprav razume razloge, zaradi katerih je bila Sovjetska zveza prisiljena obnoviti te poizkuse.
Damask. — BivSi voditelj socialistične stranke arabskega preporoda in ministrski podpredsednik ZAR Ahram Haurani je bil izvoljen v novi sirski parlament skupno z drugimi petimi bivSimi ministri ZAR. V istem okrožju je predložila listo tudi skupina zemljiških veleposestnikov, toda so bili poraženi.
BEOGRAD. — Ob koncu prejšnjega tedna je prispel v Beograd bivši generalni tajnik Združenih narodov Trygve Lie, ki je sedaj posebni svetovalec norveške vlade za gospodarska vprašanja. Lie se je skupno s svojimi sodelavci razgovarjal z jugoslovanskimi gospodarstveniki o sodelovanju Norveške in Jugoslavije v proizvodnji boksita in aluminija.
CARACAS. — Pred nedavnim sta dva oborožena neznanca napadla ob belem dnevu jugoslovanskega
PO šiRnEmjfigfcj
SVETU
veleposlanika v Venezueli, Lazarja Udovlčkega, In ga hotela s silo odpeljati. Lazar Udovičkl se je z napadalcema boril več minut in uspelo mu je da ju je pognal v beg. Udovički je izjavil, da gre za napad iz političnih razlogov. Policija je uvedla preiskavo.
DUNAJ. — Šved Sigvard Eklund je prevzel dolžnosti generalnega direktorja mednarodne agencije za atomsko energijo. Dosedanji generalni direktor Ster-ling Cote, ki je bil štiri leta na čelu agencije, se vrača v ZDA.
TOKIO. — Približno 150.000 japonskih rudarjev je ob koncu prejšnjega tedna začelo stavkati. Rudarji zahtevajo zvišanje plač.
KAIRO. — V vseh afriških državah so v soboto proslavljali dan boja za osvoboditev Afrike izpod
kolonializma in imperializma. Organizirali so velike mitinge pod skupno parolo .Kolonialisti, zapustite Afriko!'.
WASHINGTON. — Sovjetski veleposlanik v ZDA Menjšikov je ob koncu prejšnjega tedna obiskal ameriškega ministra za zunanje zadeve Dena Ruska.
PARIZ. — Poslanci francoske narodne skupščine so se stepli, ko so razpravljali o proračunu za Alžirijo. Do pretepa je prišlo, ko je desničarski poslanec za Korziko Pascal Arrighi zahteval ustanovitev vrhovnega sodišča, ki bi sodilo izdajalcem. Degolisti so napadli korziškega zastopnika, nakar je nastal splošen pretep.
WASHINGTON. — Ameriška komisija za jedrsko energijo je sporočila, da bo 10. decembra v kraju 40 kilometrov južnovzhodno od Carlsbada prva ameriška podzemeljska jedrska eksfflozija .v izključno miroljubne namene". Eksplozija bo imela moč 5 kiloton. Poročilo pravi, da bodo predstavniki vseh držav članic OZN lahko navzoči, če to želijo. Eksplozija bo v globini 360 metrov.
WASHINGTON. — Biološki svetovalec ameriške komisije za atomsko energijo dr. Bently Glass je izjavil v Washingtonu, da bi v primeru obsežnega jedrskega napada 93 odstotkov ameriškega prebivalstva zgubilo življenje. Dr. Glass, ki je govoril na ženskem zboiovanju demokratske stranke, je dodal: Ce bi prišlo do jedrske vojne, bi verjetno prišlo tudi do eksplozij	bomb	s skupno silo 10.000 do 12.000 me-
gaton in v tem primeru bi zaklonišča kaj malo koristila.
JERUZALEM. — Sodišče v Jeruzalemu, ki vodi sodni postopek proti bivšemu SS-ObersturmbannfOhrerju Eichmannu, se bo po daljšem presledku sestalo dne 11. decembra in razglasilo obsodbo. Zadnja faza procesa	proti	Eichmannu bo	predvidoma	trajala
10 dni.	Prebrali bodo 300 strani	obsegajočo	obsodbo, h	čemur	bosta pledirala	generalni	državni
pravdnik dr. Hausner In nemški Eichmannov zagovornik dr. Servatius. Tudi obtoženec bo mogel podati svojo zaključno Izjavo.
BERLIN. — V Weimaru v Vzhodni Nemčiji so v nodcljo začeli x .izmenjavo mišljenj’' med parlamentarci sedmih evropskih držav o nemškem vprašanju in ohranitvi miru. Na lem posvetovanju, ki ga imenujejo .mednarodna Izmenjava mišljenj”, sodelujejo člani parlamentov Sovjetske zveze, Vollke Britanije, Češkoslovaške, Poljske, Francije, Italije In Belgije.
BEOGRAD. — v odgovoru na jugoslovansko noto ob aretaciji Vračarlča je romunska vlada poudarila, da pomeni to dejanje hudo kršitev splošno priznanih načel mednarodnega prava In da ogroža Interese vseh tistih, ki so sc borili proti nacizmu. V odgovoru Je rečeno, da aktivnost revanllstlčnlh kro-gov v Zahodni	vibu|a upraviJcno |a«krb-
Ijenost.
Novi zakon o kupovanju na obroke
Štev. 49 (1021) — 3
Tudi letos pravočasno za praznike:
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze
Slovenska prosvetna zveza bo tudi letos že pravočasno za praznike razposlala po vaseh južne Koroške svoj vsakoletni knjižni dar. Spet bo prišla v naše domove bogata zbirka lepih in koristnih slovenskih knjig, dobrodošla predvsem zdaj v zimskem času, ko bomo imeli mnogo več prostih ur, da jih posvetimo branju. Hkrati pa bo knjižni dar — če upoštevamo Izredno nizko ceno za skupno pet lepih knjig le 30 šilingov _ v resnici tudi primerno darilo naše osrednje prosvetne organizacije vsem
našim družinam, ki rade segajo po slovenskem čtivu, primerno darilo vsem tistim našim domovom, kjer je slovenski knjigi odmerjeno častno mesto.
Sicer tokrat še ne bomo obširno govorili o posameznih knjigah, ki jih bo obsegal letošnji knjižni dar SPZ, vendar že lahko povemo, da prinaša za vsak okus nekaj posebnega. Za celo družino je vsekakor namenjen
Koroški koledar
ki prihaja letos v popolnoma novi „oble-ki", to je v spremenjeni zunanji opremi in z novo ureditvijo koledarskega dela. V ostalem pa spet vsebuje dolgo vrsto zanimivih člankov in prispevkov z raznih področij našega življenja. Ker pa obhajamo prihodnje leto 20-letnico nasilne izselitve slovenskih koroških družin, je precejšen del letošnjega koledarja posvečen temu najhujšemu zločinu nacizma nad našim ljudstvom.
Ljubitelje dobrih romanov in povesti bo gotovo razveselil obširni roman slavnega pisatelja B. Travna
Upor obešencev
ki spada med najbolj uspela pisateljeva dela in je bil z uspehom prirejen tudi za
Pisatelj Ivo Andrič
bo osebno prevzel Nobelovo nagrado
Pred nekaj dnevi je odpotoval jugoslovanski pisatelj Ivo Andrič na Švedsko, kjer mu bodo v nedeljo svečano izročili letošnjo Nobelovo nagrado za književnost. Z njim sta odpotovala tudi njegova soproga Milica Babič ter sekretar Zveze književnikov Jugoslavije Ivan Lalič.
O letošnjem Nobelovem nagrajencu za književnost, jugoslovanskem književniku Ivu Andrlču, je svetovni tisk več dni na prvih straneh objavljal fotografije in obširne članke o njegovih literarnih delih, ki so bila prevedena že na več kot 25 jezikov in ki so doživela velikansko število izdaj. Pretežna večina listov širom po svetu je v tej zvezi objavila objektivna poročila, toda našli so se tudi pisuni (značilno, da prav v Zahodni Nemčiji, torej tisti .demokratični" državi, kjer se dogajajo vse obsodbe vredni primeri Vračaričl), ki so tudi to priložnost izkoristili za svoje ogabne izlive, prežete z nacistično in rasistično miselnostjo. Toda s tem so si sami izstavili primerno spričevalo.
film. To je roman malih, brezpravnih ljudi in njihovega trpljenja, ki pa nazadnje pripelje do upora in do končnega uspeha v mehiški revoluciji. Prav tako ljudem, ki radi segajo po leposlovnih spisih, je namenjeno delo
Sreča ne prihaja sama
sodobnega slovenskega pisatelja Vladimira Kavčiča, kateri se je zlasti uspešno uveljavil kot mladinski pisatelj. S svojim najnovejšim delom daje nadaljnje dokaze svojega dobrega in obširnega pisateljskega znanja.
Posebej mladi in najmlajši generaciji je namenjena prelepa slovenska mladinska odnosno otroška knjiga ali slikanica. Slovenska prosvetna zveza je za izbiro oskrbela kar tri mladinske knjige
Istrska narodna: Pastirček Josip Jurčič: Rokovnjači Fran Levstik: Martin Krpan
in smo prepričani, da ne bo lahko, ko se bo treba odločiti za eno izmed njih. Vse so res lepe in okusno opremljene, vse so spi-
sane za mladino — so torej res prave mladinske knjige.
Živimo v dobi vedno popolnejše motorizacije in je motorno vozilo vsakdanji pojav tudi v naših vaseh in po naših domovih. Zato bo zelo dobrodošla knjiga Ivana Špolarja
Za krmilom
ki nam bo pomagala pravilno vzdrževati in pravočasno odkrivati okvare na motornem vozilu. Seveda ni namen te knjige, da bi vsak sam postal svoj lastni mehanik, pač pa nam bo svetovala, kdaj lahko sami posežemo v zamotani mehanizem motornega vozila in kdaj moramo popravilo prepustiti strokovnjaku.
In za zaključek še eno presenečenje: Proti malenkostnemu doplačilu bo poleg prej navedenih knjig mogoče dobiti še slovenski prevod romana znanega koroškega pisatelja Josefa Friedricha Perkoniga.
Ugrabljena strd
Tokrat smo vam le na kratko opisali knjige, ki jih bo obsegal letošnji knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, več o posameznih delih pa bomo govorili še v prihodnjih številkah našega lista. Že danes pa svetujemo, da knjižni dar — v kolikor tega še niste napravili — takoj naročite pri svojem krajevnem Slovenskem prosvetnem društvu ali neposredno pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. Kdor prej pride, prej melje! Tako pravi star pregovor, ki velja tudi v tej zvezi: Le kdor bo pravočasno naročil, bo zanesljivo tudi dobil knjige, ki jih želi.
Rihard Orel — jubilant
Ime Rihard Orel tudi za bralce našega lista ni neznano, saj smo svoječasno objavljali v nadaljevanjih obširno razpravo o Kanalski dolini, ki jo je spisal ta zelo agilni kulturni in znanstveni delavec iz Gorice. Pred nedavnim je Rihard Orel slavil lep življenjski jubilej — osemdesetletnico.
Po poklicu je bil Orel učitelj in je služboval v raznih krajih Slovenije in na Goriškem, v času fašistične Italije pa je moral kot mnogi drugi slovenski izobraženci v notranjost države daleč od domačih krajev in svojih ljudi. Po vojni pa ga je Zavezniška vojaška uprava imenovala za didaktičnega ravnatelja v mirenskem okrožju in je v tem svojstvu stopil tudi v pokoj.
Poleg svojega učiteljskega poklica je Orel mnogo časa in dela posvetil raznim področjem narodopisja. Zlasti je zbiral in zapisoval melodije narodnih pesmi ter objavljal narodopisne razprave predvsem o obrobnih slovenskih pokrajinah in njihovih ljudeh.
In zdaj, ko je dopolnil 80 let življenja, je Rihard Orel še vedno nenavadno živahen, še vedno delaven. Take živahnosti mu še na mnoga leta želimo tudi mi in mu iskreno čestitamo k visokemu življenjskemu jubileju!
Nove publikacije
Slovenske akademije znanosti in umetnosti
V založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani so pred nedavnim izšle nove knjige. Posebno zanimanje bo vsekakor vzbujala obširna razprava Franceta Bezlaja pod naslovom »Slovenska vodna imena«, katere prvi del je izšel že pred daljšim časom in mu je sedaj sledil drugi del, ki obsega gesla M do Ž. Na 356 straneh je znanstveno prikazan izvor in razvoj na stotine slovenskih vodnih imen, nanizani so nešteti viri najrazličnejših avtorjev, ki so kdaj pisali o teh imenih. Tako je z izidom drugega dela zaokroženo obsežno znanstveno delo, ki bo veliko koristilo zainteresiranim krogom tako med Slovenci kakor tudi med drugimi narodi.
Razred za filološke in literarne vede je v vrsti korespondenc pomembnih Slovencev izdal razpravo Ljubomira Andreja Lisaca »Slovenska korespondenca Vraz — Kočevar, 1833 do 1838«. Posameznim pismom je avtor razprave dodal obširne opombe ter knjigo izpopolnil še z izčrpano navedbo literature o Stanku Vrazu. Poleg tega pa je poskrbel še za poseben slovar jezikovnih posebnosti ter bogato kazalo oseb.
»Sežgani in prerojeni človek« je nekoliko nenavadni naslov zelo obširne razprave Milka Matičetovega, ki je izšla kot nadaljnja nova knjiga pri SAZU. To je vsestransko in izčrpno obdelano gradivo o — pač »sežganem in prerojenem človeku«, kot se je ohranilo v ljudskih izročilih raznih evropskih narodov. Avtor v uvodu pravi, da je bila najstarejša danes znana varianta te zgodbe zapisana leta 1845 v Sloveniji, vendar je mednarodna strokovna literatura slovensko izročilo popolnoma prezrla.
Otroški zbor iz Sežane pel v Trstu
Za tržaško publiko, v prvi vrsti seveda za tamkajšnje Slovence, je bil nedavni nastop mladinskega pevskega zbora iz Sežane v tržaškem Avditoriju lepo presenečenje in prisrčen kulturni užitek, posebno še, ker med Slovenci v Trstu mladinsko petje v zadnjem času ni bilo najbolj uspešno. Vzrok za to pomanjkljivost seveda ni v tem, da med tamkajšnjimi Slovenci ne bi bilo veselja do petja, prav nasprotno; krive so razmere, v katerih živi slovenska narodnostna skupina v Italiji, ki enako kot pri nas na Koroškem nima potrebnih ugodnih pogojev za svoj vsestranski razvoj.
Zato so bili tržaški Slovenci še toliko bolj veseli, ko jih je obiskal mladinski pevski zbor osnovne šole Sežana. V njem pojejo otroci od 11. do 15. leta starosti, trenutno nekaj nad 60 pevcev, ki čutijo veliko veselje do petja in so timu primerno disciplinirani. O kvaliteti tega zbora govori že dejstvo, da je bil na letošnjem festivalu mladinskih zborov v Celju izbran kot najboljši zbor, ki je potem zastopal Slovenijo na zvezni reviji jugoslovanskih mladinskih pevskih zborov.
V Trstu je zbor pod vodstvom Majde Hauptmanove pel vrsto pesmi, iz katerih je kipelo mlado življenje, iz katerih je govoril mladi svet, kar je še posebej zadivilo vse poslušalce, ki so mlade pevce nagradili z navdušenim aplavzom. Pa tudi iz poročila
v	»Primorskem dnevniku« zveni to navdušenje, zajeto v besedah: Ko smo v zadnji pesmi slišali besede »mi smo pomlad«, nas je nekaj presunilo. Res, vi ste pomlad,
vi	ste zdrav rod v novem svetu. Živite in ra sete v novo dobo, ki je vaša doba; zgradili so vam jo vaši junaški očetje in matere in vi jo gradite naprej!
JANKO PLETERSKI:
Manjšinska zakonodaja na Koroškem
po drugi svetovni vojni
Ta zakon ne izhaja od pravnega in dejanskega stanja, ki ga je slovenski jezik imel na koroških šolah v času podpisa državne pogodbe (uredba iz leta 1945), marveč od dejanskega položaja, ki ga je ustva-ril nezakoniti in protiustavni odlok deželnega šolskega sveta z dne 22. septembra 1958. Na ta moment opozarja spremno poročilo parlamentarnega šolskega odbora k sprejetemu zakonskemu načrtu; poročilo ugotavlja, da je v času delovanja parlamentarnega pododbora za pripravo zakonskega načrta (t. j. od 20. novembra 1957 dalje) »v pravnem položaju manjšinskega šolstva na Koroškem nastopila sprememba v tem smislu, da je odlok deželnega šolskega sveta za Koroško z dne 22. septembra 1958 ustvaril možnost za odjavljanje otrok od udeležbe pri slovenskem pouku.« (655 der Beilagcn zu den stenographischen Protokollen des Nationalrates Vlil. GP. str. 1) To dejstvo je prišlo do izraza tudi v debati na plenumu pred sprejetjem zakona in sicer v izvajanjih obeh glavnih predlagateljev, zlasti dr. Neugebauerja: »S tem odlokom se je dejanski položaj, ki je za zakonodajo zelo pomemben, načelno spre-
menil, kajti odlok je ustrezal izpovednemu načelu. Nadaljnja pogajanja niso mogla več upoštevati samo šolsko uredbo iz leta 1945, marveč so morala upoštevati tudi odjavit-veni odlok iz leta 1958.« (Stenogra-phisches Protokoli, 85. Sitzung des Nationalrates der Republik Oster-reich, VIII. Gesetzgebungsperiode, 19. Marž 1959, str. 4135) Dejansko seveda pogajanja, zlasti pa sprejeti zakon, uredbe iz leta 1945 sploh niso upoštevali, pač pa so se v celoti naslonili na nezakoniti odlok iz leta 1958. To dejstvo ugotavlja tudi prof. Ermacora v svojem članku, ko pravi, da je sprejeti Šolski zakon »prevzel osnovno misel ,Wedenigo-vega" odloka (Ermacora, Der Donau-raum 1960, str. 17)
Za manjš:nski šolski zakon veljajo zato tudi vse naše načelne pripombe, ki smo jih imeli ob odloku z dne 22. septembra 1958. Razen teh je treba ob manjšinskem šolskem zakonu izreči še druge. Položaj slovenskega jezika v šoli je doživel še novo poslabšanje. Medtem ko je odlok 22. septembra 1958 uvajal pravico staršev v obliki negativne opcije (slovenski pouk je bil praviloma obvezen, starši so dobili samo pra-
vico odjave), uvaja zakon na dvojezično področje kot pravilo čisto nemško šolo, dodatni slovenski pouk dobe otroci samo v pr meru, da starši to izrecno zahtevajo. Kdor ne izrazi nobene želje, se avtomatično prišteje k učencem za čisto nemški pouk. Že temeljna formulacija zakona, »samo po volji zakonitega predstavnika je mogoče od učenca zahtevati, da uporablja slovenski jezik kot učni jezik ali da se ga uči kot učnega predmeta«, priča o tem, da ne gre za uvajanje pravice manjšine, marveč narobe, da ima zakonodajalec pred očmi predvsem zagotovitev interesov večine. Zakon manjšini ne daje nič, medtem ko zelo mnogo zagotavlja večini. Tak način obravnavanja manjšinske zaščite na šolskem področju je vse prej kot normalen. Razen tega pa pomeni ta določba celo bistveno poslabšanje v primerjavi z minimumom, ki je bil slovenskemu jeziku v šoli zagotovljen v nekdanji utrakvistični soli, kjer je bil slovenski jezik poleg nemškega obvezno v rabi v prvih dveh letih kot učni jezik, v poznejših letih pa je praviloma bil učni predmet z omejitvijo negativne opcije.
Nadaljnje poslabšanje položaja je v tem, da veže zakon teritorialni obseg veljavnosti svoj h določb na rezultate uradne ugotovitve manjšine in samo začasno dopušča uporabo na šolah, ki so v začetku šolske-
ga leta 1958/59 bile še dvojezične. Ta določba odpira možnost za najradikalnejšo redukcijo področja, kjer bo manjšinske pravice v šoli sploh še mogoče uveljavljati. Jezik manj-š ne se ne upošteva kot trajen socialni faktor na njegovem domačem področju, marveč se tretira kot slučajna in izjemna zahteva državljanov, kateri je trenutno sicer treba ustreči, a ki lahko tudi izgine.
Načelno in stvarno poslabšanje s celotnim pravnim in dejansk m položajem v preteklosti pomeni določba, da se mora verouk za učence, prijavljene k dvojezičnemu pouku, na vseh stopnjah poučevati v nemškem in slovenskem jeziku. To poslabšanje je dvojno. Prvič je doslej v vseh obdobjih veljala določba, da se verouk poučuje v materinščini učencev, za kar je zadostovalo dejansko stanje :n ni bila potrebna odjava oz. prijava s strani staršev. Odslej pa morajo otroci, ki niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku, imeti verouk samo v nemškem jeziku, ne glede na to, da je njihov materinski jezik slovenski. Drugič pa mora biti verouk tudi za otroke, ki so prijavljeni za dvojezični splošni pouk razen v materinščini še v nemščni. Nemščina stoji v zakonu celo pred materinščino.
Samo mimogrede naj opozorim še na nekatere resne pomanjkljivosti zakona. Materinščina otrok kot pe-
dagoški činitelj absolutno ni upoštevana. Niti ne več kot pomožni učni jezik. Ničesar ni v zakonu, kar bi onemogočalo nemški nacionalistični pritisk na slovenske starše in n:ti kar bi slovenske otroke ščitilo pred diskriminacijsko prakso. Ni sledu o tem, kar n. pr. zahteva sprejeti načrt deklaracije otrokovih pravic, da mora obvezna izobrazba otrokom nuditi »razumevanje kulture svojega lastnega naroda in drugih narodov« in da naj bodo »najboljši interesi otroka vodilni principi tistih, ki so odgovorni za vzgojo in šolanje otrok« (čl. 7), da »mora otrok biti vzgojen v okolju, ki podpira razumevanje, strpnost in prijateljstvo med narodi, narodnimi, plemenskimi in verskimi skupinami in ki vzbuja odpor proti vsem oblikam narodne, plemenske in verske diskriminacije, da ga je treba zaščititi pred dejavnostmi, ki bi bile zasnovane na takšni diskriminaciji« (čl. 10). V njem tudi ni splošno priznanega načela manjšinske zašči'e v šolah, da bodi učitelj iste narodnosti kot učenec, al: pa da vsaj ne sme biti njen nasprotn:k. Razen tega tudi ničesar ne govori o skrbi za izdajo primernih učnih knjig in drugih pripomočkov za slovenski pouk, kakor je to še bilo v uredbi iz 1. 1945.
(Nadaljevanje sledi)

Kulturna izmenjava v okviru maloobmejnega prometa:
Javorniška godba v Št. Jakobu in na Bistrici
Preteklo soboto in nedeljo je v kulturni izmenjavi v okviru maloobmejnega prometa obiskal Št. Jakob in Bistrico v Rožu pihalni orkester Delavsko-prosvetnega društva »Svoboda France Mencinger« z Javornika — Koroške Bele. Petinštiridesetčlanski delavski ansambel je pod vodstvom svojega dirigenta Julija S or ga priredil koncerta pri Antoniču na Reki in pri »Baremvirtu« na Bistrici v Rožu.
Mlinarcu v slovo
šf. lij ob Dravi. — Meglen in otožen poznojesenski dan je bil 1. decembra t. I., ko smo Gregorja Borovnika, pd. Mli-narča v St. liju, spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku na domače pokopališče. Smrt ga je dohitela nenadoma in nepričakovano. V torek prej je še hotel na pogreb žene dolgoletnega župana in častnega občana logaveške občine. Nekaj sto metrov proč od doma pa se je nezavesten zgrudil na tla in proti večeru je umrl.
Pokojni je bil dober, miren značaj, ponižen in skromen vse življenje. Udano in krepko je prenašal vse težave, ki jih je moral premagovati na življenjski poti. Potrpežljivo je opravljal naporna kmečka dela, vedno pa je bil zadovoljen in kakor je bila podoba, tudi srečen.
Mlinarč je bil kmet in gospodar z dušo in telesom in razen tega dobrega srca. Tako smo ga vsi radi imeli in spoštovali.
Z Mlinarčevim Horijem je utonil spet košček lepih spominov iz mojih mladih let. Rad se spominjam onih let, ko so se še zbirali fantje po večerih na vasi in prepevali naše lepe domače pesmi. Med temi vaškimi pevci je bil vedno tudi naš Gregor Borovnik. Pokojni je bil član mojega prvega moškega zbora ter je dolga leta prepeval tudi v cerkvenem zboru. Njegova odlična vrlina je bila zvestoba do lastnega naroda in vsem plemenitim izročilom prednikov. Pogumno in častno je zastopal tradicijo svojih prednikov in ni klonil nikoli, čeprav je bilo njegovo okolje morda tudi neugodno.
Pravilno je Mlinarč pojmoval besedo domovina v pravem pomenu besede in nikdar ga ni mikala tujina. Iz dna duše je bil zakoreninjen v svoj skromni domek, spoštoval in ljubil je svojo materino govorico in lepe domače pesmi, domače šege in navade. Ljubil je svoj ožji domači kraj, toda tudi širšo našo prelestno pokrajino. Srečen je bil, ko je lahko, kadar je le utegnil, užival lepoto srebrne Drave, ki se preliva skozi pokrajinsko prekrasni Rož, splaval mu je pogled na naše gorske velikane in bele cerkvice po gričih in dolinah.
Nesrečen je bil dobri Mlinarč ob prvi svetovni vojni, ko je moral kot vojak za tuje koristi v tujino. Takrat je tožil, kako je hudo in človek šele tedaj ve, koliko je vredna materinska beseda ter je zvestobo do materine govorice tudi vedno učil.
Mirno in lepo je bilo njegovo življenje, mirna in lepa je bila tudi njegova smrt. Pokojni Horej nam je lahko vsem zgled, posebno mladina naj bi cenila vrline tega skromnega, poštenega in značajnega blagega pokojnika, ker po izpolnjenih dolžnostih in vestno izkoriščenem času v življenja dneh je slovo od tega sveta lahko.
Na pogrebnih svečanostih so pokojnemu Gregorju Borovniku šentiljski pevci zapeli v slovo ganljive žalostinke. Domača slovenska zemlja, ki jo je pokojni ves čas življenja spoštoval in ljubil, naj mu bo lahka, ohranili pa ga bomo v trajnem lepem spominu.
P. K.
Čestitamo!
Pri Brezniku v Pliberku se veselijo že več kot teden dni veselega dogodka, lena Marija je svojemu možu Štefanu podarila krepkega sinčka in s tem se je zakoncema izpolnila srčna želja po moškem nasledniku. Hčerka Krista že leta po kuhinji in gostinskem prostoru in tudi ni huda, da se je rodil bratec. Kakor vedo povedati vedno radovedne ženske, ki zmiraj največ vedo, bodo novorojenčku danes uradno dali ime za vse življenje in to ime ne bo nobeno drugo, kakor Štefan. S tem se bo tradicija Štefanov v Breznikovi hiši nadaljevala, ker tudi oče tega očeta je bil Štefan, naslednik njegov je tudi Štefan in sinek bo prav tako Štefan. Pričakujemo, da bo tudi najmlajši Štefan, ko bo doraščal in dorasel, krepko ko (d po stopinjah predvsem svojega starega očeta, ki je bil nadvse zaveden slovenski gostilničar sredi čudnega sovražnega šovinističnega okolja, v gostišču, kjer so bdi prostori za slovenske organizacije in zbirališče vse domače okolice, kljub vsemu pa brez sovraštva do nemško govorečega soseda. V nacistični dobi pa so starega Breznika, moža poštenjaka, uničili v zaporih Moabitha v Berlinu, ostalo družino pa so izselili, mladi Breznik Štefan pa je moral tudi prestati trpljenje v kacetu Dachau.
K veselemu dogodku Breznikovi družini srčno čestitamo!
Spored koncertov je bil na visoki kulturni ravni, kakršne naše podeželje v inštru-mentalni glasbi še ne pozna. Ta ugotovitev velja za izbrani spored in tudi za njegovo izvedbo. Kakor venčka slovenskih narodnih Vesela dežela in na Trški gori je homogeni ansambel precizno odigral v sporedu tudi težke skladbe Suppejeve Slavnostne, Na perzijskem trgu, potpuri iz Smetanove Prodane neveste, Deveto deželo in Mladega trobentača. Zlasti pri slednji je bil solo trobentača Lojza 1 t a h a r j a deležen neudušljivega aplavza. Spored so
od komada do komada prepletale lepo izbrane in podane recitacije Prešernovih, Aškerčevih, Cankarjevih in Borovih pesmi, ki sta jih podajala Marija Rejc in Andrej U r e š n i k .
Prebivalstvo obeh krajev je bilo s tem obiskom prvič deležno koncertov resne, a vedno spet v veselje pretapljajoče se inštrumentalne glasbe, ki mu je močno ugajala. Prav bi bilo, da bi tudi drugod prišlo do takih koncertov, ki so zelo pripravni, da dvignejo med nami okus za težjo in resnejšo glasbo.
Stotisoči turistov obiskali obalno kopališče ob Vrbskem jezeru
Tiskovni urad celovškega mestnega magistrata ve povedati, da je letos obisk na obalnem kopališču Vrbskega jezera dosegel 'edinstven rekord. Sezona je trajala od 11. maja do 2. oktobra. V tem času je obrežno kopališče obiskalo 495.135 gostov, to je za 49.179 več kakor lani.
Najštevilnejšo dnevno frekvenco so ugotovili 11. avgusta z 12.000 obiskovalci. Število obratnih dni je letos znašalo 144, med temi je bilo le 15 dni zadeževanih. Tudi to je rekord, kajti pred dvemi leti je bilo 27, lani pa 44 deževnih dni, ko je kopanje in plavanje počivalo. Lepa lega kraja in stalno izboljševanje ter moderniziranje obalnega kopališča brez dvoma tudi prispeva k vedno številnejšemu obisku tu- in inozemskih turistov.
Camping Celovec-jezero je bil letos odprt od 1. maja do 30. septembra. Obiskalo ga je 9481 oseb, število nočnin pa je znašalo letos 34.474, nasproti 23.769 nočninam v preteklem letu.
Medborovnica
Na Koroškem je 6.742 lovcev
Lov je veselje, strast in lep plemenit šport. Lovci so povečini dobrodušni in zabavni ljudje in rad se zadržujem v njihovi družbi. Toda, kdor sam ni lovec, ne pride lahko do besede, ker pravi lovci si vedo nenehno kaj pripovedovati, resnične, izmišljene in šegave lovske dogodivščine. Med drugim drži pa eno, pravi lovec je tudi plemenit in družaben človek po svojem notranjem nasfrojenju, ker odlikuje ga ljubezen do otožne jesenske ter sončne pomladne in poletne narave ter ljubezen do divjadi, ki poživlja naše gozdove in planote, ki jo ne uničuje brezsrčno in nesmiselno, temveč usmerja stanje divjadi na ustrezni višini.
Na nedavnem občnem zboru koroškega lovstva, ki je bil v Feldkirchenu, so v letnem poročilu ugotovili, da je na Koroškem letos, to se pravi v lovskem letu 1960/61 6742 lovcev, dočim jih je bilo v prejšnjem lovskem letu le 5670. Na zboru so naglasili, da previsoko število lovcev ni
Lese pri Št. Jakobu
Tiho in skromno, kakršno je bilo njeno življenje, je za vedno šla od nas Marija Katnik. Vsi smo jo poznali, cenili smo jo zaradi njenega lepega značaja, zaradi njene neumorne marljivosti, zaradi njene neomajne zvestobe narodu in jeziku. Sama je hodila vso dolgo življenjsko pot (umrla je v 77. letu starosti), pa vendar nikdar ni bila osamljena; osvojila si je ne-broj zvestih prijateljskih src, ki so enako kot njeno utripala za lepe ideale, med katerimi nesebična pomoč bližnjemu in harmonično razmerje med soljudmi gotovo niso bili na zadnjem mestu.
Res, tiho in skromno je bilo njeno življenje, saj nikdar ni hlepela za dobičkom in bogastvom, čeprav je bogato in radodarno razsipata svojo nesebično pomoč povsod, kjer je bilo potrebno, vedno, če je le mogla. Njena življenjska pot je bila dolg delovni dan, prenapolnjen skrbi in truda in nikdar ni spraševala, kakšno bo plačilo, kakšna bo nagrada. V delu za druge so se ji krčili življenja dnevi, pa kljub temu bi se za življenjski večer znašla brez vsakih sredstev, če ji ne bi končno občina priznala vsaj skromno socialno oskrbo.
In še nekaj je treba povedati: pokojna Marija Katnik nikdar v življenju ni zatajila svojega rodu, svoje materine govorice, vedno in povsod je bila in ostala hči slovenske narodne družine na Koroškem. Kako rada je brala slovenski tisk, kako marljivo je obiskovala slovenske prireditve. In v veliki meri je njena zasluga, da je bilo partizansko grobišče na šentjakobskem pokopališču vedno lepo urejeno in negovano.
Ohranili jo bomo v lepem spominu!
KOLEDAR
Petek, 8. december: B. s. D. M.
Sobota, 9. december: Valerija Nedelja, 10. december: Judita
Ponedeljek, 11. december: Damaz Torek, 12. december: Maksenclj Sreda, 13. docomber: Lucija Četrtek, 14. docomber: Bertold
v razmerju s stanjem divjadi ter smatrajo za potrebno, da zavrejo izstavitev novih dovoljenj za lovske pravice. Sklepali so tudi o nujnosti pomnožene nasaditve planinske divjadi po koroških skalnatih planinah. Zelo se je dvignilo število lovskih dovoljenj za odstrelitev divjadi inozemskim lovcem, ki so se od 48 leta 1950 zvišala na 361 leta 1960. Pravijo, da to ni v škodo domačega lovstva, ker inozemski lovci plačujejo za odstrele lepe vsote.
Iz računskega zaključka koroškega lovstva so povedali, da so prejemki znašali 762.449 šilingov, izdotki pa 431.82 šilingov. Čisti dobiček v znesku okoli 330.600 šilingov bodo porabili, kakor so sklenili, za razmnožitev planinske divjadi in za nasa-difev fazanov, 100.000 šilingov pa so namenili za kritje škode, ki jih divjad povzroča na kmetijskih kulturah. Vsoto 100.000 šilingov so določili tudi za kritje po divjadi povzročene škode za letošnje lovsko leto.
V	zadnjih desetih letih se je stanje divjadi po koroških loviščih zelo dvignilo, temu ustrezajoče se je višalo tudi število za odstrel dovoljene divjadi. Koroški lovci so odstrelili 3013 jelenjadi, 9464 srnjadi, 1732 gamsov in 7168 zajcev. Od perutnine so leta 1960 odstrelili 2042 divjih rac, 3971 fazanov in 1641 jerebov. Lisic, teh prijateljic domačih kur, pa so postrelili 5737 vendar smatrajo, da je to še premalo, ker ta žilava in zvita roparica povzroča še vedno neprecenljivo škodo posebno pri mladi divjadi, mladih zajcih in mladi srnjadi.
Zadiji letošnji sejem
pinegavskega goveda v Feldkirchenu
V	petek, dne 15. decembra 1961, z začetkom ob 9.30 uri bo zadnji letošnji sejem pinegavskega goveda v Feldkirchenu.
Na sejem bodo prignali 80 bikov in 60 krav ter telic iz Koroške in Vzhodne Tirolske. Vse živali izvirajo iz tbc-prostih obratov. Na sejmu bo ugodna priložnost za nakup bikov, krav in telic.
Na Rožanski cesti pri Medborovnici sta se preteklo soboto srečala dva tovorna avtomobila, od katerih enega je vodil Karel Tomašič, drugega pa Wilhelm Hus. Bilo je na ovinku in cesta je ozka. Hus je pri izognjenju zašel s svojim vozilom nekoliko preveč na desno, pri čemer je slinilo 51-letnega invalidnega renfnika Alberta Wuteja med vozilo in cestno ograjo. VVutte je bil na poti v Borovlje. Nesrečni rentnik je bil hudo poškodovan ter so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico v Celovec, kjer pa je še isto popoldne podlegel smrtonosnim poškodbam. —
Pri Sv. Neži v velikovškem okraju pa je imela rentnica Marija Rauscn izredno srečo. V trenutku, ko je prečkala cesto, se je zaletela v motorno vozilo, ki ga je vodil Janez Lobnig iz Djekš. Motociklist je strmoglavil na cesto in se hudo poškodoval, dočim je 76-letna rentnica ostala nepoškodovana. Lobniga so prepeljali v deželno bolnišnico v Celovec.
Rekorden tujski promet v Celovcu
Tiskovni urad celovškega mestnega magistrata sporoča, da je bil letos v Celovcu izredno živahen tujski promet. V glavnem mestu razpolagajo sedaj z 72 obrati za nočišča z 2003 postelji, to je za 9 obratov in 266 postelj več kakor lani. K temu je treba prišteti še 800 postelj v zasebnih stanovanjih.
Od 1. aprila do 31. oktobra letos so v Celovcu registrirali 107.576 tujih gostov z 208.922 nočninami, v prejšnjem letu pa so našteli 98.524 gostov s 175.628 nočninami. Povprečni čas nočnin se je od lani povečal od 1,78 na 1,94 odstotka na gosta.
Razvoj tujskega prometa v Celovcu od leta 1959 v časovnem razdobju od 1. aprila do 30. septembra je naslednji: Leta 1959 89.317 gostov, med temi 55.185 tuzemskih in 34.132 inozemskih, leta 1960 90.608 gostov, med temi 56.981 tuzemskih in 33.627 inozemskih, leta 1961 pa 99.338 gostov, med temi 61.516 tuzemskih in 37.822 inozemskih. Pogojno temu jc naraščalo tudi število nočnin in sicer so jih leta 1959 ugotovili 162.357, leta 1961 pa 194.739.
Ugoden tujski promet v letošnji sezoni pripisujejo zelo ugodnemu vremenu v poletnih mesecih ter zastoju tujskega prometa v Italijo zaradi zaostritve južnotirolskega vprašanja.
ZAHVALA
Za lepo udeležbo na pogrebnih svečanostih in za mnoge izraze sočutja ob smrti moje nepozabne žene, adoplivne matere, sestre in tete gospe
Marije Rainer
p. d. Sušnice v Logi vasi
se tem potom iskreno zahvaljujeva.
Za posebno dolžnost smatrava, da se zahvaliva domačemu preč. g. župniku Francu Repniku za vse dušno pastirsko delo in za v srce segajoč posmrtni govor ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujeva gospodoma dr. Polancu in župniku Petriču za osistenco in sv. mašo. Zohvaljujeva se tudi predsednku Zveze slovenskih izseljencev, g. Lovru Kramarju, za lepe besede, ki jih je spregovoril svoji nekdanji sotrpinki v slovo.
Iskrena zahvala tudi domačim pevcem za lepo zapete žalostinke na domu pokojnice, v cerkvi pri sv. maši in ob odprtem grobu.
Lepa zahvala tudi vsem, ki so rajni darovali vence in sveže šopke lepih rož, prav posebno pa tistim, ki so darovali za nepozobljivo svete maše in molitve. Prosiva pa, da so rajne v tem smislu še nadalje spominjate.
Loga vas, dne 6. decembra 1961
Suzana Koschler-Rainer	Matevž Rainer
adopt. hči	mož
ROSE FVLEMAN:
Zakaj imajo pujski zvite repe
N ekoč je živela vila, ki je padla v šipkov grm. Grm je bil zelo gost in se ni mogla rešiti iz njega. Grdo se je opraskala. Trnje je prijelo njena nežna krilca in ji raztrgalo lepo tanko oblačilo.
Šipkov grm je bil del ograje, ki je tekla vzdolž sadnega vrta. Nenadoma se je priklatil k ograji konj.
»O, p ros m vas, pomagajte mi, gospod,« je rekla vila, »ujela sem se v šipkov grm in se ne morem rešiti.«
Konj je pristopil in jo pogledal.
»Hudo je prebivati na tem mestu,« je rekel. »Kaj mi daš, da te dobim iz njega?«
»Dam vam zlate vajeti in srebrno uzdo,« je rekla vila.
Konj je stresel z glavo. »Ni vredno,« je dejal. »Opraskal bi si obraz. Moj ^gospodar me ljubi zaradi lepe, žametaste kože in nikakor ne morem pripustiti, da bi si pokvaril svojo zunanjost. Razen tega imam nekaj prav lepe opreme. Gospodar gleda na to. Obžalujem, da vam nikakor ne morem pomagati.« In se je odpravil proč.
Kmalu nato je priletela na š:pkov grm taščica. »Oh, prosim te, gospa taščica, ali bi hotela priti bliže in mi pomagati?« je rekla vila. »Ne morem se rešiti.«
»Kaj mi daš,« je rekla taščica, »če ti pomagam iz grma?«
»Dam ti zlato jopico in srebrne čeveljčke,« je rekla vila.
»Prav lepa hvala,« je dejala taščica, »toda meni se zdi, da to ni popolnoma po mojem okusu. Imam že lep, rdeč telovnik, in nerodno bi mi bilo, če bi se šopirila z zunanjostjo. Poleg tega imam strašno mnogo dela. Dobila sem mlado družino, ki moram skrbeti zanjo, in moj mož noče, da bi bila dolgo odsotna.« In je odletela.
Na polju onstran ograje so se pasle ovce in ena od njih je prišla žvečeč tik do šipkovega grma.
»O, prosim, gospodična ovca,« je rekla vila, »ali bi mi mogla pomagati od tod?«
»Kaj mi daš, če storim to?« je rekla ovca.
»Naučim te peti, kakor pojejo vile,« je re-
kla bela žena. »Dam ti tudi modrost.« Bala se je namreč bolj in bolj in mislila, da bodo taki ljubki darovi ovco pregovorili.
Toda ovca je buljila giupo s svojimi steklenimi očmi. »To je vse prav dobro,« je odvrnila, »toda po naključju imam prav lep glas od narave in tudi peti že znam precej dobro. Glede modrosti, ne vem povsem dobro, kaj je to, toda zdi se mi, da ne zveni prav zanimivo. Iz srca rada bi ti pomagala, ali trnje bi mi raztrgalo nežno, volneno suknjo, zato ne bom nikoli tega storila. Brez dvoma je dobra volnena suknja vredna več kot pa modrost.« In okrenila se je proč.
Vila je pričela obupavati. Mislila je, da ne bo nikoli, nikoli več mogla iti nazaj v vilinsko deželo. Toda ravno, ko je skoraj že obupala, se je priklatil zakasneli pujsek, zoprno kruleč in bulječ okoli s svojimi drobnimi, modrimi očmi. Izvohal je vilo, sedečo sredi šipkovega grma z glavo, sklonjeno na
Dve ptičici
Na vrtu, kjer je bil doma Jakec, sta se opoldne našla dva ptička. To sta bila siniček in vrabček. Oba sta bila vsa premrzla in sta se prestopala na drobnih no-žicah po ledenih vejah.
.Ali ga vidiš,” je rekel siniček in se obrnil proti kuhinjskemu oknu.
.Koga!" je vprašal vrabček in zvito pomežiknil z drobnimi očesci.
.Jakca,” je odvrnil siniček. .Poglej sitega Jakca, kako se košati za mizo in gleda skozi okno na drevo, kjer midva sediva in prezebava."
.Dobro bi bilo zamenjati," je odvrnil vrabček. „Če bi mogel, bi ga začaral v ptiča in potem bi moral vse dneve pozimi prezebati in marsikdaj bi moral trpeti lakoto. Kako bi bilo prijetno sedeti na njegovem mestu!”
.Bi potem nam ptičem pomagali” je rekel siniček in skočil na drugo vejo, ki je bila bližje vrabčku.
.Kaj ne bi pomagal!" je odvrnil vrabček in zafrfotal s perutmi, da jih je pretegnil, ker se je bal, da bi mu primrznile.
.Ravno fak bi bil, kakor je Jakec,” je odvrnil siniček in sam sebi ugajal, ker je povedal nekaj tako modrega.
.Nikakor ne," je odvrnil vrabček, ki se je čutil užaljenega. Povišal je glas, da je siničku kar piskalo skozi ušesa. .Povem ti, da ne govori tako z mano! Kako se me upaš obtoževati, da bi bil ravno tak, kakor je Jakec! Rečem ti, da bi bil dober. Verjemi mi, da bi bil nadvse dobrotljiv. Tako bi skrbel za ptičji rod na mojem vrtu, da bi glas o moji dobroti ponesli v deveto deželo."
.Kaj praviš, deveto deželo!” je rekel siniček, ki ni še nikoli slišal zanjo: .Kje pa je to!”
.Tam je lepo,” je rekel vrabček. .Vsega je dovolj. Vse lahko vzameš, kar se ti zljubi. Takih Jakcev, kot je naš Jakec, sploh tamkaj ne poznajo. Še vrabci tam več ne kradejo, ker je vsega dovolj."
.Pa res kradeš!” je vprašal siniček, ki ni mogel verjeti ptičjim govoricam.
.Saj ne kradem,” je rekel vrabček. „Če Je kje kaj preveč, vzamem, da se ne bi delala škoda."
.Pa bi Jakcu vzel!” je vprašal siniček.
.Seveda bi," je odvrnil vrabček in nadaljeval. .Moram iti. Ne zameri, ne mislim ga čakati, da se me bo usmilil.”
.Oh, Jakec bo kriv, če bo vTabček kaj vzel,” je vzdihnil siniček in zaman čakal na Jakčevo dobrotljivost.
kolena.
»Kaj' ti je?« je vprašal pujsek.
Vila je vzdign la glavo. Zagledala je pujskov grdi rdeči rilec, ki je ril med šipkovimi vejami.
»Mislim, da te bom lahko rešil,« je rekel, ko mu je povedala svojo nesrečo. »Nisem lep na pogled, ali imam dobro, trdo kožo in prav nič se ne bojim, da bi mi kaka odrtina pokvarila lepoto.« Vohajoč in glasno kruleč je porind glavo in pleča krepko v sredino šipkovega grma in napravil vili gladko pot za izhod.
Vzdihnila je od olajšanja, ko je bila zopet prosta na žarkem soncu, a pujsek je stal in jo opazoval z začudenjem, kajti bila je ljubka stvarca. Zavedal se je bridko svoje grdobe spričo njene lepote. Obrnil se je in jo popihal proti sadnemu vrtu.
».Ne hodi, ne hodi od tod,« je zaklicala vila.
Pujsek se je okrenil.
»Nagrade nisi prejel.«
»Ne maram nobene nagrade, hvala lepa,« je zakrulil pujsek in se oddaljil.
Toda vila je ostala pri svojem. Pohitela je za njim.
»Moraš vzeti nagrado,« je rekla. »Zelo nesrečna bom, če je ne vzameš.«
»Toda jaz nočem ničesar, hvala lepa,« je rekel pujsek. »Zelo me je veselilo, da sem ti pomagal.«
Vila mu je stala nasproti, preudarjajoč, kaj bi mu mogla dati, da bi mu koristilo. Zdelo se je, da nihče ne mara njenih vilinskih darov. Merila ga je z očmi od vrha do tal.
»Ali ne bi hotel kake stvari — stvari, ki bi te polepšala?« je rekla.
V resnici je hotela reči »napravila manj grdega«, toda bila je pujsku tako hvaležna,

300
da se je silno bala razžaliti njegova čustva. Zato je uporabila ta izraz.
»Bojim se, da je skoraj brezupno,« je dejal pujsek na pol s smehom. »Kakor vidiš, sem tako grd stvor. Spremeniti bi me morala popolnoma.«
»Prav gotovo — nekaj manjšega...« je rekla vila preudarno kakor še nikoli.
Vse to pa se je dogodilo zelo davno, ko so imeli pujski popolnoma ravne repe kakor večina drugih živali. Opazujoč njegov rep, je prišla vila na pravo misel. »Vem, vem,« je rekla. »Kratek rep dobiš. To bo neizmerno izboljšanje in tako nenavadno.«
Pujsek je pogledal zelo vzradoščeno. »Dobro, napravi po svojem okusu,« je rekel. »Ne morem videti svojega repa, toda vsekakor si upam reči, da tvoje delo ne bo slabo.«
Tedaj se je vila dotaknila pujskovega repa s svojo čarobno palčico in rep se je hipoma zvil v lepe obročke.
Do tistega dneva niso imeli pujski nikoli vretenčastih repov in sedaj veste, kako so prišli do tega lepega okrasa.
Aleksander Popovič:
Jzvcliže?
Zaploskajte!
Izvolite!
Čast nam je predstaviti vsakega virtuoza posebej,
ki igra na pločevino, lonec, skrinjo in kar je takega.
Predstavljamo Mico, ki zvončklja z žlico!
Predstavljamo Branko, ki tolče na planko!
Predstavljamo Miha, ki na steklenico piha!
Spremlja jih Malka — dedova palica je piščalka.
Spremlja jih Mara — metla je njena kitara.
Spremlja jih Bata, za boben so mu vrata.
Pa še vi na kraju, če že hočete, pridružite se direndaju!
Zaigrajte na lonec, na stolico, na kravji zvonec, na votel ključ,
na kozico in sod, na sosedov plot!
Izvolite!
Tu so note:
»Kvrc — žvrc — d m — dre!« Poslovenil I. Minatti
Radostno je zaplesala po sobi in Mundus je bil prepričan, da bo vsaj začasno držala jezik za zobmi. Toda ob zadnji pripombi se je zamislil. Kdo je Diaz? Je to oni bosi Indio z razumnimi očmi? Od kod naj bi ta imel toliko denarja kakor hotelska lepotica?
Pred njim je bila velika in zelo tvegana prstolovščina. Kako bo potekala, ni bilo mogoče predvideti. Vedeli so samo, kaj hočejo — poplačati vsiljivemu tekmecu Borriesu j brezobziren napad, obenem pa osvoboditi Mabel Morena, ki jo je bil Leuvvenhout ugrabil in nasilno odpeljal.
Mundus je vedel, da biva Borries nekje v pragozdovih med Mehiko in Gvatemalo, vsaj tako dobro zavarovan kakor oni v oazi. Vsa južna Mehika je bila tako zelo pod Borriesovim vplivom, da od tam sploh ne bi bilo mogoče prodreti v Ipsilon. Samo v zakotni Gvatemali je Mundus lahko razpostavil svoje zaupnike. Samo odtod je bilo mogoče usmeriti proti skrivnemu mestu pohod majhnega števila izbranih mož. Dotlej je šlo vse po sreči, vsaj kolikor je mogel presoditi.
Gotovo so ni dosti motil, ko je domneval, da ima tukaj tudi Borries svoje ogleduhe in vohune. Je nemara Indio Diaz eden izmed teh, protiigralec njegovega zaupnika Ramireza? To vprašanje bi bilo treba čimprej urediti.
Velel je alkaldu, naj ga pospremi k Diazovi koči.
Pot je bila kratka, kar je bilo spričo žgoče tropske vročine prav ugodno. Nekaj minut od Gran-Hotela je
pred neko kočo stal Diaz, kadil in na videz ravnodušno zrl predse.
„Rad bi govoril z vami, senor Diaz!” ga je nagovoril Mundus.
„lzvolite. senor!” je zelo vljudno odvrnil Diaz, odmaknil rogoznico, ki je visela čez vrata kolibe in povabil oba moža notri.
V kolibi je bilo temačno in šele čez čas so se lahko razgledali. Ob lesenem kipu Marije je stal eden najmodernejših televizijskih aparatov, na steni je visela dobra brzostrelka in obilno s srebrom okovano sedlo. Diaz je v vasi nedvomno veljal za bogataša.
Po domačem običaju so sedli po rogoznicah na tleh. Mundus je ponudil cigarete in potem spregovoril.
„Slišal sem, senor, da dobro poznate okolico!”
„Res je, senor!”
„Ali poznate tudi začarani gozd onstran gora?”
„To pa ne! Pokrajina je prenevarna. Preveč jaguarjev, pum, kač in krokodilov!”
„Toda tam so tudi zanimive ruševine iz časov starih Maya!"
„Že mogoče, toda najbolje jih je pustiti pri miru!”
.Tega ne pravite starinoslovcu. Znanost je radovedna, pa tudi pogumnal'
,To so slabe lastnosti, kadar vas lahko stanejo življenje!"
.Kaj je začarani gozd tako nevaren?"
.Senor, kaj pravzaprav hočete od mene?”
Mundus je na skrivaj strmel nad odrezanimi in razumnimi odgovori tega domačina. Vsekakor je bil možak nenavadno bister. Zato je sklenil udariti naravnost, zlasti še, ker ga je Diaz z zadnjim vprašanjem sam k temu vzpodbodel. Kakor poprej je tudi sedaj segel po denarnici, iz nje pa je potegnil tisoč dolarjev.
.Zelo hitro lahko zaslužite tisoč dolarjev, senor Diaz!”
Indio je porogljivo skrivil ustnice.
.Kaj naj počnem z njimi?" je odvrnil. .Preveč, da bi si z njimi prižigal cigarete, toda premalo, da bi zanje prodal dušo!”
Mundusu je Indijančevo vedenje ugajalo, a tega ni pokazal. Mirno je spravil bankovce v denarnico in nadaljeval: .Saj niti ne veste, kaj vas prosim!"
.Kako ne — radi bi me najeli za vodiča skoz začarani gozd!”
.Mimo streljate, prijatelj. Prositi sem vas hotel, da bi izročili lepe pozdrave — Viktorju Borriesu!"
Ostro ga je gledal in opazil, da je čez njegov obraz za drobec sekunde šinila temna senca. To mu je zadostovalo. Moža se je bilo potrebno znebiti.
Pogledal je Ramireza.
.Alkalde, vi zastopate v vasi sodno oblast. Obtožujem tega moža, da me je okradel, zato zahtevam, da ga nemudoma aretirate!"
Temne Indijančeve oči so zažarele. Bliskovito je skočil kvišku in hotel seči po brzostrelki. Mundus je to pričakoval; bil je hitrejši. Mirno je obsedel, nameril pa je vanj brovvning in hladno dejal: .Stojte, senor Diaz, ne upirajte se! Vsekakor lahko sprožim prej, kakor vi. Ste značajen človek in žal bi mi bilo, ko bi vas moral ubiti. — Alkalde, storite svojo dolžnost!"
Cez četrt ure je Diaz že sedel v vaškem zaporu, ki je bil zadosti trdno grajen, da iz njega ni bilo mogoče kar tako zbežati.
Ko sta se vračala v hotel, je alkalde začel ugovarjati. Prej je bil Mundusa molče ubogal, ne da bi bil prepričan o Diazovi krivdi.
.Seveda, tatvino sem si izmislil," je potrdil Mundus. .Toda moža sem moral za nekaj dni napraviti neškod-
6 — Štev. 49 (1021)
Mila zima je nevarna
Zimskega časa z mrzlimi in snežnimi dnevi ne moremo imeti za nezdravo letno dobo, soj v mrzlem, zlasti pa suhem zraku bolezni povzročujoče klice ne morejo dolgo živeti. O tem se lahko prepričamo v deželah z mrzlim podnebjem, (na daljnem severu itd.), kjer so bolezni zaradi ozeblin in prehlada mnogo redkejše kakor v toplejših krajih. Znano je, da je pri nas v hudi zimi manj nahoda, gripe, bronhitisa, pljučnice in podobno. Mila zima pa je zdravju odraslih in otrok neprimerno nevarnejša.
Že prve dni, ko pritisne mraz, začno mnoge matere oblačiti otroke topleje, v strahu, da se ne bi prehladili. Drže jih v močno zakurjenih sobah ali kuhinji. To pa je zelo škodljivo, kajti vedeti moramo, da postanejo otroci v takšnih primerih zelo neodporni. Če stopi otrok iz močno zakurjene sobe na prosto, čist zrak ali veter, zelo hitro reagira na spremembe temperature, kar zadostuje, da se prehladi. Zato bi morale matere zmeraj oblačiti otroke v skladu z vremenom. Če ni vetra in če ne pritiska prehud mraz, nikar ne oblačimo otrok v tople jopice ali puloverje. Če pa je mrzlo in vetrovno, je treba seveda obleči otroke topleje.
Ko pride otrok s sprehoda ali iz šole domov v toplo sobo ali kuhinjo, naj takoj odloži vso toplo obleko, da se ne prehladi. Ko namreč znova odide iz hiše, se njegov organizem ne prilagodi hitro mnogo nižji
Če je meso trakuljasto
temperaturi. Često se tudi zgodi, da mati iz pretiranega strahu pred mrazom zelo toplo obleče otroka tudi, če sije zunaj sonce in če sneg kopni. Otroku je neprijetno toplo in vse toplo hoče sleči. V tem primeru zrak posuši znoj na koži, hkrati pa vzame obleki precej toplote.
Je pa še ena nevarnost pred nenadnim prehladom v toplih zimskih dneh, zlasti če sneg kopni, namreč mokre noge. Če čevlji niso trdni, če le količkaj puščajo, naj jih mati otroku takoj zamenja z nogavicami vred, brž ko pride domov. Paziti je tudi treba, da otrok ne ostane doma v gumijastih čevljih, ker koža v njih ne more dihati. Doma je treba gumijasto obutev takoj sezuti. Priporočljivo tudi ni imeti mokre noge na toplem, ker se suše na račun telesne toplote, kar vpliva na sluznico v nosu in grlu, da laže prodro v njo razne klice.
Ni treba poudarjati, da se otrok kaj lahko prehladi tudi ponoči, če je soba preveč zakurjena, otrok pa odet s težkimi odejami. Tudi pri tem je treba paziti, da ne pretiravamo, a spalnica naj bo dobro prezračena.
Da bi otroke obvarovali pred milo zimo, prehlada in gripe, naj se telo navadi nenadnim spremembam temperature in vremena. Prizadevati si moramo, da se bo njihova odpornost povečala, zato naj se čimveč gibljejo na prostem. Sobe doma in v šolah je treba tudi pozimi vsak dan dobro prezračiti, kajti slab zrak zmanjša odpornost otrok, enako kakor jo čist zrak poveča. Skakanje po snegu, drsanje, sankanje in sprehodi po parkih pospešujejo
krvni obtok in dihanje, utrjujejo mišice in kosti, skratka vse telo. Otroci potem bolje spe in jed jim bolj tekne.
Rekli smo, da se v blagih zimah klice laže prenašajo. Zato staršem priporočamo, naj ob dnevih s spremenljivo temperaturo brez potrebe ne jemljejo otrok na javna mesta, kjer je stik z ljudmi, ki kašljajo in kihajo, neogiben. Ne jemljimo otrok v kavarne, pa tudi ne v kino, če niso ti prostori dobro prezračeni. Če bomo upoštevali vse te nasvete, se nam ne bo treba bati, da bi naši otroci v blagi zimi zboleli.
»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦******t*****************
NASVETI	j
■	Preozke čevlje bomo navlažili z ♦
mešanico vode in kisa, pol in pol. Ta- J ko nas ne bodo več tiščali.	1
■	Kadar pobarvamo pod z oljnato ♦
barvo, ga ne pozab mo pomiti s kiso- 5 vo vodo, takoj ko je suh in še preden | začnemo hoditi po njem. Tako bo ve- ♦ liko trpežnejši. ,	|
■	Blesk čevljev bo lepši, če jih takoj, |
ko jih sezujemo, še tople namažemo s ♦ pasto. Šele zjutraj jih odrgnemo s krpo $ ali krtačo.	±
■	V krajih, kjer je zelo trda voda, je priporočljivo vodo prej prekuhati, da se zmehča, preden namoč mo vanjo fižol. Tako je veliko prej kuhan.
■	Počeno jajce še lahko rešiš: zavij ga v svilen papir, dobro zvij konce in ga nato kuhaj.
■	Čebulo je treba posebno dobro shraniti; najbolje na hladnem in v ovoju, ki prepušča zrak.
Trakuljasto govedino ali svinjino prepoznamo po tem, da na mestu, kjer smo meso zarezali z nožem, najdemo glavice, okrogle ali ovalne oblike. Lahko so velike kot glavica bucike ali pa grah. Znotraj glavic je mehur z zarodkom bodoče trakulje.
Teh glavic je največ v jeziku, vratnih mišicah, na trebušni preponi, v medrebrih in prsnih mišicah, v srcu itd.
Tudi v sesekljanem mesu in klobasah, če so izdelane iz trakuljastega mesa, lahko najdemo te glavice.
Trakuljasto meso je zdravju škodljivo, ker se iz glavice razvije v tankem črevesu trakulja. Ljudje, ki imajo trakuljo, vzlic odličnemu teku postanejo bledikavi, mršavi, slabokrvni, in sicer zato, ker jim trakulja odvzema vso hrano in sokove iz organizma. Trakulja je lahko tudi do 3 m dolga.
Če meso ni močno trakuljasto, ga lahko uporabimo za prehrano samo, če ga poprej dobro prekuhamo, kajti med kuhanjem glavice uničimo.
Naša knjižna polica
Ali bomo imeli knjige v omari ali na navadnih lesenih policah, je odvisno predvsem od velikosti stanovanja. Za sedanje stanovanjske razmere so police veliko bolj pripravne predvsem zato, ker jih lahko postavimo v vsak prosti kot sobe. Razen tega jih lahko izdelamo v skladu z velikostjo prostega prostora, ki ga imamo na razpolago. Police so tudi veliko cenejše kot kakršnakoli knjižna omara.
Lesene police lahko prepleskamo v tonu ostalega pohištva ali zidov. Če bodo na polici stale knjige zelo različnih velikosti, potem učinkuje zelo lepo, če dno police prepleskamo s kako drugo, živo barvo. Razumljivo je, da so veliko boljše vzidane kot običajne police ne samo zato, ker zavzemajo manj prostora, temveč zato, ker so tudi videti lepše. Toda v vsakem stanovanju tega ni mogoče storiti. Razen tega so takšne police veliko bolj drage, ker jih lahko napravi samo zidar. Bodisi, da so police zidane ali lesene, morajo biti globoke 25 cm.
Knjige lahko razvrstimo na različne načine. Nekateri jih urejajo po vrstah (zgodovinske, znanstvene, leposlovne itd.) in potem vsako vrsto knjig urede po abecednem redu. Drugi spet razvrste knjige samo po abecet)nem redu ne glede na vrsto. Toda ne glede na način urejanja, je treba upoštevati, da morajo biti tiste knjige, ki jih najbolj pogosto uporabljamo, pri roki. To velja predvsem za razne priročnike in slovarje. Bolje je, če so le-ti na spodnjih policah, ker se je veliko laže skloniti, kot pa se stegovati na prstih ali vzpenjati na stol. Knjige je treba imeti urejene tako, da jih vedno lahko brez težav vzamemo v roke in ponovno položimo na polico. Če so knjige med seboj preveč stisnjene, se kaj hitro pokvarijo.
Tisti, si redno kupujejo vsak mesec knjige, lahko določijo eno polico, kamor bodo postavljali nove knjige, preden jih ne bodo spravili na določen kraj.
ZDRAVjeje 2AK1AD
Pljučnica — nevarna bolezen dihal
Pljučnica spada med najnevarnejše bolezni dihal. Zaradi njene pogostnosti, hudih komplikacij, ki jih lahko povzroči, ter zaradi smrtnih primerov, ki kljub modernemu načinu zdravljenja nastopajo, je nujno, da vsakdo spozna bistvo in podrobnosti tega obolenja.
Povzročitelji pljučnice	so	bakterije,	ki jim	pravimo
pnevmokoki. Vnetje pljuč se prične naglo; iz polnega zdravja v polno bolezen. Brez posebnega uvoda dobi bolnik naenkrat vročino, trese ga, lica mu žarijo, izmučen je ler dela vtis resno bolnega. Dihanje je naporno in hitreje od normalnega.	Za	vnetje pljuč sta	značilno
kašelj in izpljunek, ki je navadno opekaste barve, redkeje	rdeč ali	pa	spominja	na barvo	limone.	Kašelj
zbada, kar pomeni, da je bolj ali manj prizadeta tudi prsna mrena. Težko stanje navadno traja teden dni, nakar	nastopi	ob	pravilnem	zdravljenju kriza,	bolnik
se znoji, temperatura pada, celotno stanje se izboljšuje: bolnik začne jesti, dobro spi ter je vesel, da je prebolel hudo	bolezen.	So	pa tudi primeri, kjer	nastopa	izboljšanje	šele čez	nekaj tednov.	Pri vnetjih	pljuč, ki	nastanejo zaradi bronhitisa,	je	bolezenski	potek	podoben,
samo začetek obolenja	je	postopen:	najprej	prehlad,
nahod, bronhitis, potem vnetje pljuč.
Danes je potek pljučnic relativno ugoden: minili so časi, ko je umrl zaradi pljučnice vsak drugi oboleli za to boleznijo. Vendar pa je napačno mišljenje, da pljučnica ni nevarna in da je nedolžna bolezen. Niso redki primeri, ko se pljučnica konča s smrtjo. Tudi komplikacije so mnogoštevilne: gnojno vnetje poprsnice, pljučni abces, pljučna gangrena ter oslabljenje srca. Po komplikacijah pomaga le takojšnja zdravniška intervencija. Zelo nevarna komplikacija je gnojenje pljuč, ker razpadajo deli pljučnega tkiva. Bolnik izpljuva ogromne količine gnoja, v katerem najdemo celo konce pljuč. Potrebna je temeljita zdravnikova vnema, da gnojenje ozdravi in odpravi. Če vsa zdravila odpovedo, ima zadn[o besedo kirurgov nož. Neugodna komplikacija je tudi vnetje možganskih open, vnetje ledvic, ki nastopata kot posledica vnetja pljuč.
Za zdravljenje pljučnice je neobhod.no potreben telesni in duševni mir ter ležanje v postelji. Sobo, kjer leži bolnik, moramo večkrat na dan prezračili. Starejšim ljudem moramo od časa do časa spremeniti položaj v postelji, da	pride tako	do temeljite prekrvavitve v
pljučnem krvnem obtoku. Majhne otroke je treba često vzeti na roke. Napačno je mnenje, da mora bolnik čim manj jesti. Hrana mora biti kalorična ter izdatna. Hrana kašaste oblike Je zaradi lahke prebavljivosti s« r— sebej priporočljiva. Koristno je mleko v vseh oblikah: sladko, kislo, jogurt ipd. Jajca in meso v prehrani bolnika ne smeta manjkati. Pravtako ne sadni sokovi, prikuhe ter maslo. Najvažnejša zdrcvila so sulfamidi in penicilin. S temi	zdravili je	moderna	medicina	zmanjšalo
smrtnost od 30 na 2 odstotka. Vedeti pa moramo, do tudi ta sredstva pomagajo le, če jih pravočasno začnemo uporabljati. Treba se je držati natančno zdravnikovih navodil.
Pri preprečevanju pljučnice igra odločilno vlogo prehlad, ki se ga je treba varovati. Na bronhitis moramo gledati kot na	obolenje,	ki čerto	povzroča	pljučnico.
Dri vsakem sumu moramo	poklicati	zdravnika,	zlasti po
to velja za otroke in starejše ljudi.
Čeprav vnetje pljuč povzročajo posebne bakterije, neposredno prenašanje povzročitelja od bolnega no zdravega človeka nima pri nastanku vnetja pljuč večjega praktičnega pomena. Vnetje pljuč bakterije morejo povzročiti le, če je organizem zaradi prehlada, mraza, gladu, utrujenosti, higienske neugodnosti ipd., oslabljen.
yy^-v^-tf^-yyy-onoorrx^QOOOQiryrx-rYy^-rryyyyTrir<^orxyoQcryxDorxXXXXXXXXX)
Ijivega. Je eden izmed Borriesovih ogleduhov in lahko bi mi pokvaril ves načrh Nekaj dni po lem, ko bomo odšli, boste uprizorili obravnavo, izkazala se bo njegova nedolžnost in izpustili ga boste. Medtem bomo že tako daleč, da nam ne bo mogel škoditi."
„Toda maščeval se mi bo!"
»Ne bo imel priložnosti. Takoj po obravnavi morate oditi iz San Juana. Saj vam končno tudi žena ne bo privoščila mirne minute, dokler ne bo mogla obrniti denarja v nove obleke!"
SVETO MESTO INDIJANCEV MAYA
Potem, ko so ga iztrgali iz vsakdanje otopelosti, se je pokazalo, da je alkalde kaj bister in sposoben možak. Še isti večer je najel za pohod v gore množico indijanskih nosačev, ki so prišli naslednje jutro že zarana pred hotel.
Mundus je možaku spet začel zaupati in naslednje dopoldne ga je povabil na posvet. Tu je Ramirez zvedel, da na dogovorjenem mestu, komaj pol dneva ježe od tod, čaka dvajset mož z velikim tovorom prtljage.
Čeprav natančnega delovnega načrta prej ni bilo mogoče napraviti, je specialist za ekspedicijsko opremo Frank Eigbrecht, ki se je trenutno mudil v pragozdu pri glavnini, pomislil prav na vse. Neprodirne tropske pra-gozde je poznal ko svoj lastni žep. Podrobno je proučil sicer nič kaj zanesljive zemljevide in se dokaj dobro seznanil z razmerami okoli mesta Ipsilon. Zatrjeval je, da bi najudobneje in najbolje potovali tja po zraku. Domnevali pa so, da je Borries postavil okoli skrivnega mesta prav tako zračno zaporo, kakor so jo uredili sami okoli oaze. Eigbrecht se je domislil, da bi na pohodu uporabili balone, ki ne samo da neslišno lete, marveč tudi ne po-
trebujejo motorjev, ki bi jih sicer sovražnik utegnil onesposobiti. Seveda bi bilo nevarno, da jih že od daleč opazijo; temu bi se izognili tako, da bi se mesfu približali ponoči. Treba bi bilo torej poiskati dobro vzletišče, počakati na ugoden veter, predvsem pa najti skrivno mesto.
Toliko so o tem preudarili že v oazi.
Zračni baloni so bili že zdavnaj iz mode. Frank Eigbrecht pa se je za zamisel tako navdušil, da je že po nekaj dneh izdelal nekaj sijajno konstruiranih modelov. Ljudem, ki so gradili vesoljske ladje, to pač ni bilo preveč težavno. Na pot so torej vzeli zložene ovoje, košare, mreže in jeklenke s stisnjenim helijem. Glavnina je imela s seboj štiri, predhodnica pa en balon.
Možje iz predhodnice so ugotovili, da se dogodki prav zadovoljivo razvijajo. Zvedeli so, da v tem letnem času piha čez pokrajino monsunu podoben južni veter. Če je torej gorska planota vsaj približno takšna, kakor jo je opisal Ramirez, si z mestom za vzletišče ne bo treba beliti glave.
Mundus je sklenil, da pojde sam s predhodnico v gore. Angel naj bi ostal v San Juanu, priklical naj bi glavnino, potem pa počakal na nadaljnja Mundusova navodila. Utegnilo bi se namreč zgoditi, da z gora Ipsi-lona ne bi mogli zapaziti. Tedaj bi bilo potrebno poleteti z enim samim balonom na izvidniški polet.
Po kratkem posvetu so možje nemudoma razdelili prtljago med indijanske nosače. Kakor po navadi tudi sedaj ni šlo brez prepiranja in kričanja, pri čemer se je gospa županja uveljavila s svoje najkoristnejše plati.
Glede ujetega Diaza se je sklenil Mundus z njo podrobneje pogovoriti. Danes bo ostal v vasi Angel in naslednji dan bodo prispeli ostali možje, toda kasneje ne
bo v vasi nikogar njegovih, niti Ramireza. Koliko ji je torej zaupati?
Denar je prejšnji dan napravil čudeže. Sicer je ni ravno spomnil na to, da bi si kupila mila, bilo pa je opaziti njegov vpliv na obilnejši plasti pudra in ličila na njenem obrazu. Kakor mačkica se je smukala okoli Mundusa, mu križala pot, kjer je le mogla in se prijazno smehljala — stvar, ki se je je bila prej že skoraj odvadila.
„Veste, senora,” ji je dejal, ko so se odpravljali na pot, „da bo ujetnik od pojutrišnjega dne samo v vaših rokah. Vem, da tedaj, ko je alkalde odsoten, vladate strogo, toda pravično. Ali lahko verjamem, da niste samo lepi, ampak tudi toliko razumni, da ujetniku ne boste dovolili pobegniti?"
»Stražila ga bom ko pes čuvaj!'
Psi tukaj niso preveč zanesljivi, senora! Preslabo z njimi ravnajo. Stradajo jih in preveč tepo!"
»Tako bi bilo treba napraviti tudi z Diazom, umazanim tatom!"
»Dovolite, kar se tega tiče, menim drugače. Bodita velika dama in temu ustrezno z Diazom tudi ravnajtel*
»Potem ga bom kaznovala s prezirom!"
»To ga bo bolj bolelo in tudi vam bo udobneje! —• Sedaj pa pojdem!"
»Pogrešala vas bom, senor Mundus!"
»In jaz bom sanjal o vas, lepa senora!"
»Carmencita mi je ime!"
»Torej še to!" je zamrmral Mundus in začutil, da je žs skrajni čas oditi.
Čez četrt ure je skupina odšla.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Bila je noč in po velikem zapuščenem parku je že nekaj ur blodil pes. Brez načrta je divjal po razmočeni, od tujih ljudi poteptani poti in vohljal s smrčkom po tleh. Kdaj pa kdaj je dvignil gobček in presunljivo zacvilil. Bil je mlad, neizkušen in ne preveč razumen pes. Temu strašnemu doživetju, ko ga je strah gonil ure in ure naokrog, se je tako predal, da so mu popolnoma otopeli čuti, ki bi ga sicer še lahko rešili. Zgrešil je sled za vonjem, sled, ki bi ga pripeljala v toplo in varno zavetje pri ljubljenem in zdaj izgubljenem človeku. Ko je izgubil zaradi rdeče veverice sled tega človeka, je spočetka še tu in tam zavohal sled; potem pa je postajala čedalje bolj nezaznavna in je končno popolnoma izginila. Tekal je k tujim ljudem in skakal v ženske, ki so se ga nevoljne zaradi umazanih tačk otresale. Dež je enolično pršil po golih tratah in ribniku v parku, kjer se je guga! osamljen labod in se potapljal v svojo sliko na vodi.
Mali kužek v tej brezupni noči ni bil edino bitje v parku. Na klopi pred črno tiso, ki je bila spomladi in poleti priljubljeno zatočišče zaljubljencev, je sedel osamljen moški.
Že dolgo je sedel tu in strmel skozi vlažno in zapleteno vejevje brez z belimi stebri na drugi strani ribnika. Mož je bil prav tako sam in zapuščen kot mali kužek. Tudi on je imel sled, ki je vodila v toplo in varno zavetje in priljubljenem človeku, vendar jo je po lastni krivdi izgubil. Ko je Irmo zapustil, je verjel, da je ušel iz zapora in se rešil neznosnih spon. Irma je bila malomeščanska in brez fantazije, predvsem pa ni razumela, da moškega, ki se čuti rojenega za ustvarjalnega umetnika, ne more prisiliti v ničevo varnost enoličnega kruhoborstva. Vzel si je torej to svojo svobodo in zapustil Irmo — toda že po nekaj tednih je spoznal, da svojih načrtov ne bo mogel uresničiti in da ne more svoje bodočnosti graditi na umetnosti. Hrepenel je po ženi in varnosti, ki mu jo je nudila. Vrniti se — seveda — ni hotel. To mu je, kot si je dopovedoval, branil ponos!
Nekaj je zašumelo v tistem grmu za njim in moški se je zdrsnil. Izpod klopi se je priplazil najhen kužek, mu ovohaval čevlje in cvilil. Ko je mož premaknil roko, se je živalca prestrašila in zbežala v temo. Mož se je spomnil, da je že nekajkrat videl tega psa, ko je bežal mimo. Gotovo je to njegov pobratim v nesreči: zablodil je in ne more več najti svoje sledi ...
Ura na stolpu je odbila enajst. Mož se je utrujeno odtrgal od klopi. Tresel se je od mraza in razburjenosti, bržčas pa tudi zaradi oslabelosti. Zobje so mu šklepetali. Toda odločil se je, da bo uresničil sklep, ki ga je pripeljal v tej uri v osamljeni park. Iz žepa svojega plašča je izvlekel revolver, zavit v svileno ruto. Previdno je odmotal orožje in brezbrižno izpustil ruto na tla. Bliskovito se je odločil in nastavil revolver na desno sence ...
Tisti hip ga je nekaj zadelo ob noge. Opotekel se je in orožje mu je padlo iz rok. Bil je mali kužek; skakal je kot obseden okrog moža; cvilil in zavijal, pri tem pa tiščal svojo malo mokro glavo v ruto, ki je ležala na tleh, potem pa zopet poskakoval okrog njega.
Moški je stal nekaj trenutkov kot vkopan in strmel v žival. Ali je to mogoče? Ali se
________ ANEKDOTE _____________________ * •
•	Neka zelo zgovorna ženska je hotela dokazati Maxu Regerju, kako se zanima za njegovo glasbo in ga je vprašala: »Povejte vendar, mar je to mogoče, da zvabi fagotist tiste temne, nenavadne tone v vasi suiti z usti. . ■«
»Upam,« je odvrnil Reger.
•	Richard Strauss je bil med vajo za svojo »Salomo« skrajno nezadovoljen s pihali. Posebno ob nekem mestu je neprestano nergal. Pa mu je zabelil član orkestra:
»Nikar se ne mučite, gospod generalni direktor, prav to mesto tudi v ,Pristanu' ni slo.«
•	Chopina so povabili na večerjo in ga nato prisilili h klavirju. Umetnik je zaigral svojo najkrajšo skladbo, preludij petnajstih taktov.
»Ampak, ljubi mojster, tako kratko delce!« je ugovarjala gospodinja.
»Da, gospa,« je pripomnil Chopin, »saj tudi res nisem veliko pojedel.«
JUDIT C E N KI:
P
II lit
■I l
lllii
H::::::::::::::

lillilil
IIP
::::::::::::::::
iiiiiiiiiiiiiiil
»
še dogajajo čudeži? Ali je to znamenje izgubljencu, zadnji poskus mu še enkrat odpreti oči, s katerimi se je že poslovil od temnega žalostnega sveta?
Pes je bil kot iz uma. Plesal je, tulil, zdivjal v noč in zopet pridirjal nazaj, skakal na moža in zbežal potem zopet proč po poti, ki je vodila k izhodu. Smrček je ves čas tiščal k tlom. Neprestano se je ustavljal, se vračal k njemu in kratko zalajal, kot bi ga vabil s seboj; potem je tekel zopet dalje, se znova ustavljal in gledal nazaj.
Mož je pomislit: Ali je mogoče, da je našel svojo sled? Preudarjal je. Potem pa ga je nenadoma pričelo živo zanimati, ali je kužek, ki bi ga zjutraj gotovo ujel ko-njač, v resnici našel svojo sled? — Saj ima še vedno dovolj časa, si je dopovedoval, toda to me zanima. Rad bi vedel, kaj je za vsem tem. Pes mu ni pustil časa za raz-
TOMISLAV KETIG:
Ločila sva se julija in po tradicionalnem običaju sva si razdelila vse, kar sva imela. Jaz sem dobil kuhalnik, ona električni lonec, jaz ventilator, ona likalnik. Ostala je samo električna pečka, ker nisva vedela, kako bi si jo razdelila. Končno sem ji jaz iz čistega kavalirstva prepustil ventilator in kuhalnik, vzel pa sem pečko. »Naj bo,« sem si mislil, »kaj bi jaz, novopečeni samec, s to ropotijo!«
Po pravici povedano, bil sem prepričan, da ne bom sedel v svoji sobi. Usoda osamljenih bitij je pač taka, da čepijo od zore do mraka v kavarni.
Minevalo je poletje. Moje življenje ni bilo ravno lahko, toda znašel sem se. Na vse se človek privadi. Tu in tam sva se srečala.
— Kako ti gre? — jo vprašam zaskrbljeno.
— Odlično! Nikoli mi ni šlo bolje! — mi zaščebeta v odgovor.
Potem je prišla jesen. Padati začne dež, misliš, da pada s popustom, toliko ga je. Sediva sama, vsak v svoji sobi. Dolgočasim se, dolgočasi se tudi ona.
— Spiš? — vpraša ona skozi vrata.
— Ne, — ji odgovorim.
— Naj odškrnem vrata, da^se bova pogovarjala? — me vprašuje proseče.
— Odpri! — se delam ravnodušnega.
— Kam greš nocoj? — me vpraša, da bi pač nekaj vprašala.
— Kam bi šel po tem dežju? — ji odgovorni, da bi pač nekaj odgovoril.
Molči. To mi gre na živce. Zakaj je sploh odprla vrata? Vprašam jo ironično:
— Zdi se, da ti je dolgčas?
— Ni! — mi odgovori odločno.
— Zakaj si pa odprla vrata? — jo zbada moj jeziček.
— Zato, da bi ti povedala, da si kreten! — mi je zabrusila in treščila z vrati.
Tisti večer mi je neka znanka prerokovala iz kave.
— Pobotal se boš z ženo.
— Jaz? Nikoli! — protestiram.
— Nad vama je nekakšna višja sila, — nadaljuje ona zloslutno.
— Niti tri sto hudičev naju ne spravi skupaj! — sem ji zabrusil in odšel.
Hladna zima je vdrla tudi v mojo sobo. Nisem vedel, kako naj živim v mrzli sobi. Tedaj sem se spomnil pečke. Nežno sem pobrisal prah z nje in jo vključil. Ko sem zvečer prišel domov, so se v mraku svetile razbeljene spirale. Čudovito je domače ognjišče, pa čeprav je samo električno! Zlobno sem po-mislT na ženo: poleti je ščebetala ona, zdaj ščebečem jaz!
Zaslišal sem bojazljivo trkanje na vrata. »Aha!« sem pomislil zmagoslavno in molčal. Trkanjft se je ponovilo.
— Ali si ti? — sem vprašal z naslado.
— Ali smem vstopiti? — je vprašala.
— Aha! Zdaj sem ti dober, ko te zebe! — sem jo zbodel.
— Sebična zverina — je zasikala in obmolknila.
Naslednjega dne sva trčila pri vratih. V ro-
mišljanje. Priiekel je nazaj in pričel prav glasno lajati.
Tako je mož odločil, da mu bo sledil. Pes je seveda vodil svojega velikega in nerodnega tovariša v nočnih strahotah tako rekoč ob roki. Potem je stekel naprej, se obračal, kratko zalajal in poln pričakovanja spet tekel dalje.
Mož mu je sledil sprva počasi, potem pa vedno hitreje. Njegovi koraki so se razlegali po praznih nočnih ulicah. Tu in tam sta srečavala ljudi, ki so se jima nasmihali, saj je vzbujal videz, kot da gre s svojim veselim skuštranim kužkom na sprehod. Razen tega to ni bil kak orjaški pes, ampak ljubek, prijazen kužek, ki ga mora vsak imeti rad.
Pes ga je vodil zelo daleč: nekaj časa po glavni cesti, potem po eni stranskih ulic in zopet okrog ogla — zdaj je mož obstal in si s tresočo roko obrisal potno čelo. Ulico je dobro poznal in tudi majhno hišico, pred katero se je kužek ustavil in divje lajal.
Hišna vrata so se odprla in ženska v plašču, ogrnjenem preko nočne srajce, z natikači na golih nogah, je planila ven. Sklonila se je in vzela mokrega kužka v naročje.
„Pinči", je vzkliknila, „moj Pinči, ali si res spet tu?" Kužek se je privijal k njej, trepetal in tiho cvilil. Hotel jo je polizati po obrazu, vendar se ga je z ljubkujočo grajo obvarovala.
Višja sila
kah je držala zavito novo pečko. Pogledala me je zviška in stopila v svojo sobo. Bil sem jezen, ker se je osamosvojila. Zdirjal sem v mesto.
Zvečer sem se vrnil malo okajen. Vključil sem pečko. Nenadoma tresk, blisk, nato pa tema kot v rogu.
— Nesrečnež! — je zastokala skozi vrata. — Kaj si storil!
Nekako sem se dotipal do sveče in popravil varovalko. Ponovno sem vključil. Zopet tresk in tema. Nato se mi je posvetilo.
— Zenska buča! — sem vzkliknil. — Ali veš, koliko je dva tisoč in dva rsoč?
— Štiri, — se je začudila. — Kaj ima to opraviti z elektriko?
— Pa še kako, ker števec lahko vzdrži samo dva tisoč dve sto vatov!
Ne vem, kdo je odprl vrata. Skratka, stala sva brez besed drug ob drugem v temi.
— Kaj bova zdaj? — je vprašala tiho.
Prekleta tiha ženska vprašanja v temi! Stopil sem na hodnik in popravil varovalko.
— Vključi! — sem rekel.
— Kaj boš pa ti? — je vprašala boječe.
Skomignil sem z rameni.
— Pojdem... v kavarno.
Stopil sem proti vratom. Tedaj pa...
... Ljudje božji, kako tople roke ima moja žena! Toplejše kot deset pečk hkrati. V meni je dokončno pregorela varovalka in zajela me je tema na vse večne čase.
Mož je stal v temi za vrtnimi vrati in čakal. To noč se ne bi ničemur več čudil. Najbrž so vse to bile sanje ali pa morda nadaljevanje nekih sanj. Bil je na smrt utrujen in njegovi možgani niso bili sposobni logičnih zaključkov. Mislil je samo: To je Irma, razen tega ima sedaj psa ... In samo Irma mu je lahko dala neumno ime, brez vsake fantazije: Pinči. Sicer je pes res pinč! Od tod torej Pinči! Nekaj najbližjega in hkrati nesmiselnega — kot vedno.
Zdaj ga je spoznala. Počasi se je sklonila in ne da bi odvrnila pogled, spustila psa na tla. Vstala je in šepetala — „Erik, ti? Kako prideš sem? Ali si mi ti pripeljal Pinčija,"
„lrma," je rekel, „saj ne boš hotela verjeti, ker ne verjameš v kaj nenavadnega. Toda tako je: tvoj pes je pripeljal mene, ne jaz njega."
Gledala ga je nezaupljivo in njen trezni razsodek je hitro povezoval vse mogoče vezi. Pomislila je: „Videl me je s psom v parku in ga zvabil k sebi, da bi imel vzrok priti sem." Potem je opazila, kako moker je Erik in kako bled in prepadel je njegov obraz. Prekipela je v nekdanji nežnosti. In če bi tudi bila stvar s psom, ki ji je pripravil grenke ure, samo pretveza, je le kazalo, da je bil vzrok Erikove vrnitve globlji, važnejši.
»Vstopi" je rekla. „Pripravim ti čaja, saj si ves premražen!"
Ko je v sobi obesila njegov plašč na stari prostor, je padla iz žepa ruta, ki jo je — ne da bi se zavedal — pobral v parku z mokrih tal in malomarno vtaknil v žep. Zmagovito je pomahala z njo in rekla: „Seveda ni čudež, če je Pinči pritekel k tebi. Imel si vendar mojo ruto in to je takoj zavohal!"
„lrma," je rekel in jo prijel za hrapavo delovno roko. „Verjemi mi, čudež ostane čudež, čeprav ga lahko razložimo."
Gledala ga je in se smehljala. Potem so ji v hipu oči zalile solze. „Ti in tvoje prazno govoričenje!" In že si je z energično skoraj jezno kretnjo otirala z robcem solze. Potem mu je planila okrog vratu. ,Samo da si tu!" je mrmrala. „Nevzdržno mi je bilo sami in sem si kupila psa; zdaj pa te je on našel in pripeljal zopet domov! Priden Pinči!"
„Pinči vendar ni nikakršno ime, Irma! Imenovala ga bova Barry!"
»Zakaj vendar Barry,”
„To je bil znamenit bernardinec. Iskal je ljudi, ki so zašli v snegu."
Ljubkujoče ga je potrepljala po licih, kot otroka: »Stari sanjač," je rekla. »Pinči vendar ni bernardinec! In zunaj je blato in dež, ne pa sneg. Tako, zdaj grem v kuhinjo. Tvoja domača halja in domači čevlji so še vedno tam, kot so vedno bili!”
*
Pinči je ležal pri njegovih nogah, ko je toplo, udobno in utrujeno sedel v naslanjaču ter čakal na čaj. Gladil je psa po ko-žučku, potem se je skloni! k njemu in šepnil: „Barry .. ."
Pes ga je pogledal, kot bi ga razumel.
1
•	Hvalo je treba priznavati, ceniti in jo vedno izkazovati, nikoli pa ne smemo nanjo računati, še manj navezati nanjo svojo življenjsko srečo.
*
•	Sreča je v okusu, ne v stvareh. Človek je srečen, ako ima to, kar ima rad, ne pa, ako ima to, kar drugim ugaja.
*
•	Če kdo odklanja hvalo, pomeni, da bi bil rad dvakrat hvaljen.
•	Colette je ob neki priložnosti re-
omisli ce
kla takole: „Srce se ne postara in ne dobi gub, pač pa rane."
*
® Do 44. leta iščemo starejše ljudi, po 44. letu hočemo obdržati stike z mlajšimi: dokler gledamo naprej, smo mladi, ko pa se oziramo nazaj, smo stari.
•	Najbolj srečna žena je tista, ki je po tridesetih letih zakona še ljubosumna.
*
•	Najbolj srečna je tudi žena, ki je ob svoji srebrni poroki še vedno prepričana, da njen mož nima sebi enakega.
*
® Če bi ljudem doma toliko spregledali, kot to delamo zunaj, bi bil okrog nas raj.
*
•	V ženskih solzah zbledi tudi atomsko orožje.
*
•	Mnoge naše neumnosti bi minile neopazno, če se ne bi skušali z njimi postavljati.
*
© Bojazljivi ljudje nagibajo h globokoumnemu razmišljanju ne zaradi tega, da premagajo plašnost, temveč zato, da ji dajo opravičilo.
*
© Duhoviteži so ljudje, ki počno neumnosti po preudarku.
Stran 8	Celovec, petek, 8. december 1961	Štev. 46 (1018)
Hokej na ledu spada nedvomno med najbolj •trde” panoge Športnega udejstvovanja, čeprav se posamezni igralci trudijo da bi ostali .fair'-nasprotniki, pride večkrat tudi do neljubih prizorov, ko morajo svojo odločnost pokazati tudi sodniki.
HOKEJ NA LEDU
KAC osvojil pokal Pavoni...
Na svojem gostovanju v Ital*ji je celovško moštvo KAC ponovno premagalo ekipo Graetz Zožen (8:3) in švedsko moštvo AIK (3:0) in si s tem osvojilo pokal Pavoni. Celotna celovška ekipa je pokazala veliko znanje in borbenost in je žela veliko priznanje po časopisih. Tokrat se je najbolj odlikoval Morelli, ki je s svojimi hitrimi elegantnimi prodori največ pripomogel k velikemu uspehu. Toda veselje v celovškem moštvu ni trajalo dolgo, kajti že na prvem srečanju na avstrijskih tleh —- v Innsbrucku — je Celovčane čakala bridka usoda.
... in doživel prvi poraz
Takoj po zadnji tekmi za pokal Pavoni so Celovčani odpotovali v Innsbruck, kjer so se v okviru tekmovanja ekip z umetnimi drsališči pomerili z lans*koletnim državnim
HK Podhale iz Poljske. Od desetih tekem so jih domačini dobili 6 in dosegli skupno 58 golov, izgubili pa so 4 tekme in prejeli skupno 37 golov. Zdaj so Jeseničani odpotovali na turnejo v inozemstvo, da se še bolj temeljito pripravijo za tekmovanja v okviru državnega prvenstva.
KEGLANJE NA LEDU
Mednarodna tekma na Jesenicah
Jeseniški klub kegljačev na ledu je organiziral mednarodno tekmovanje, na katerem se je sedem jeseniških ekip pomerilo z dvema ekipama ASKO iz Beljaka in dvema iz Bruck/Mur. Prvo mesto je zasedla ek pa Jesenice I s 17 točkami, drugo mesto je osvo-iila ekipa Beljak I (14 točk), tretje mesto pa ekipa Bruck I, ki je dosegla 14 točk. Ekipa Beljak II je s 4 točkami zasedla zadnje mesto, ekipa Bruck II pa z 10 točkami 6. me-
..■ Vi:
prvakom IEV. Igra obeh moštev je navdušila 6000 gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili innsbruško »ledeno palačo«. Popolnoma enakovredno borbo je v korist domačinov odločila le utrujenost Celovčanov, ki so v zadnjih minutah popustili in s tem zapravili izglede vsaj na neodločen rezultat. Nesrečni poraz pa je v precejšnji mer: povzročilo tudi izredno enostransko zadržanje domačega sodnika. Tekma, v kateri so se tudi tokrat v obeh moštvih najboli izkazali Kanadačan’, se je po začetnem vodstvu Celovčanov končala z rezultatom 8:6 za Innsbruck.
Živahna hokejska sezona tudi na Jesenicah
V letošnji sezoni je odigral HK Jesen ce na svojem igrišču že deset tekem, od katerih jih je bilo kar 9 mednarodnih. V gosteh so bili poleg HK Ljubljana HK Davos, HK Ziirich in HK Yverdon, vsi trije :z Švice, HK Torun iz Finske, HK Riesersec iz Zahodne Nemčije, HK Alfredsham iz Švedske in
Močna sadna drevesca in ribeze nudi drevesnica Marko Polzer, pošta Št. Vid v Podjuni - St. Veit im Jauntai.
sto. Ob zaključku tekmovanja so predstavniki iz Beljaka in Brucka poudarili veliki pomen mednarodnih športnih srečanj med dvema sosednima državama in povabili jeseniške športnike na povratno srečanje v Avstrijo.
NOGOMET
Št. Janž osvojil 5 mesto
Po končanem tekmovanju v drugem razredu skup ne C koroške nogometne podzveze, kjer nastopa tudi mlado slovensko moštvo
katerega je razvidno, štvo doseglo 5. mesto.	da	je	šentjanško			mo-
	A	B	C	D	E	F
1. Bistrica v Rožu	10	9	1	0	49:5	19
2. 5V KoSmora vas	10	8	0	2	39:20	16
3. Vrba	10	6	1	3	21:26	13
4. Svetna vas	10	6	0	4	31:14	12
5. Sl. Janž v Rožu	10	6	0	4	31:24	12
6. Poreče	10	5	1	4	24:24	11
7. DSG Borovlje	10	4	2	4	30:98	10
8. Vorw Moosburg	10	3	1	6	19:25	7
9. SK Kotmara vas	10	2	1	7	16:32	5
10. Union Moosburg	10	1	1	8	19:49	3
11. Žihpolje	10	1	0	9	10:42	2
A = Število odigranih fekem B = zmage
C = neodločeni rezultati D = porazi E = količnik golov F = število doseženih točk

Za tiste, ki se radi smejejo:
Pavlihova Pratika 1962
■ Pavlihov horoskop za leto 1962 O Galom! Pepe razlaga prometne znake O Stare resnice s panjska končnice O Deset čebelarskih ugank « Koledar turističnih prireditev D Beseda de besedo « Grafologija O Hieromantija ali vedeževanje z rok a Stare narodne viže ° Pavlihova domača lekarna • Pamet kakor žamet O Kaj bi se šli * Zanke in uganke O šale
192 strani, broš. samo 5 šilingov v knjigarni
„Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse
iBBaaBBaBaBaBBBaBaaaBaaEBaaaBBaBaaaaBBaBBaaaBBaaaaaaBBBBaaBBBai^
RADIO PROGRAM
a
RADIO CELOVEC
I. P k O G K A M
Poročil«: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
Dnevna oddaje:	5.55	Kmečko	oddaja	—	6.10	Jutranja
gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba —
13.10	Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet.
Sobota, 9. 12.: 8.00 Otroški zbori — 8.05 Naš hišni vrt
___ 8.15 Komorna glasba — 14.15 Pozdrav nate — 15.50
Za filateliste —	16.00	Iz vseh	dolin zveni	—	16.30 Za
delovno ženo — 19.00 Civilna zaščita prebivalstva —
20.15	.Don Carlos", Verdijeva opera.
Nedelja, 10.12.:	8.05	Kmečka	oddaja	—	9.00	Popevke
___ 11.00 Bavarska-Avslrija-Svica — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav
nate ___ 17.05 Veseli ritmi — 19.00 Šport — 20.15 .Kdo
je storilec?’, kriminalna uganka — 21.15 Pozdrav z Dunaja.
Ponedeljek, 11. 12.: 8.00 Koroška domovinska kronika — 8.30 Jutranji koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Knjižni kotiček - 18.2S Za vas? Za vsel - 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci —
21.00	Koroški visokošolski tedni — 21.15 Lovska ura —
22.15	Zaljubljeni v glasbo.
Torek. 12. 12.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	— 8.15
Orkestrski koncert - 15.00 Posebej za vas - 15.30 Komorna glasba - 18.35 Pokrajina in kultura - 19-00 Srečna Avstrija — 20.15 Johann Nestroy: .Deklica iz pred-
meslja".
Sreda, 13. 12.: 8.00 Zveneč jutrann pozdrav — Komorna glasba - 15.00 Glasba za mladino -Mladi talenti se predsiavijajo - 18.15 Pomoč potrebuje vsakdo — 20.15 Orkestrski koncert.
Četrtek, 14. 12.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 13.05 Suita tirolskih ljudskih viž —
14.45	Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji: Kristina Lavant _ 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja _ 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Ljudska
igra — 21.40 Zveneča alpska dežela.
Petek, 15. 2.: 8.00 Zveneč jutranji pozdr Glasba mojstrov — 15.00 Komorna glasba -turno zrcalo — 18.00 Poznaš Koroško? — Teenagerji! — 21.00 Slavni dirigenti.
av — 8.30 . 15.45 Kul-
20.15	Halo!
II. (IOOI4M
Sobota, ♦. 12.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.35 Slavni umetniki — 14.40 Tehnični razgled - 16.30 Parada popevk — 17.40 Koroška narečja — 18.25 Popevke iz let 1912—1922 — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja _ 19.35 Slavni šansoni - 20.00 Vseh deveti - 23.10 Operetni koncert.
Nedelja, 11. 12.: 7.05 Vojaška godba — 8.15 Kaj ;e novega - 9.00 Operni koncert - 11.15 Flandrske slavnostne igre — 13.10 Za avtomobiliste — 14-10 Filmske melodije iz inozemstva - 15.00 Z glasbo pa stari Arne-
rj|<i _ 18.00 Znane melodije za nedeljsko popoldne
18.25 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 22.15 Za konec nedelje.
Ponedeljek, 11. 12.: 6.05 Premislite prosimo sami
8.10	Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja —
11.00	Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za pri.a e ja opere _ 14.35 Mednarodna radijska univerza — '5«u šolska oddaja - 16.00 Otroška ura - 17.40 2enska ° ‘ daja — 19.30 .Beg iz seraja", Mozartova opera — 22.3U Tedenski športni komen ar.
Torek. 12. 12.: 6.05 Preden odidete - 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 13.20 Teden P" Združenih narodih — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 Šolska oddaja - 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih - 17.15 Znanje za vse - 17.50 Esperanto - 20.10 Popevke.
Sreda 13. 12.: 6.05 Premislile prosimo sami — 8.1U Prosimo, prav prijazno - 9.05 Šolska oddaja - '' 00 Za ljubitelja resne glasbe - 13.30 Za prijatelja opere
-	15.00 Šolska oddaja — 15.30 To so še bili cas. — 17.40 Hišni zdravnik: vitamini in s‘arost — 18.00 Glasba razveseljuje — 19.30 Štirje proti Slirim — 20.00 Za prijatelja operet — 21.10 Temza-Donava.
Četrtek, 14. 12.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Glasba na takočem traku - 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Orkestrski koncert — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Avsirijski komponisti - 16.00 Življenje genija: Thomas Alva Edison — 16.30 Švedska, dežela brez gospodarskega čudeža
—	17.40 Zenska oddaja — 20.00 Pozor, snemanje I —
21.00	Zvoneče platno.
Petek, 15. 12.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Prosimo, prav prijazno - 9.05 Šolska oddaja - 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza - 15.00 Šolska oddaja - 16.00 Otroška ura — 16.30 Glasba za mlado zaljubljence
17.15	Znanje za vse - 19.30 Radijska igra - 20.45 Srečanje z Goltfriedom Kellerjem.
Slovenska oddaje
Nedelja, 10. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 11. 12.: 14.15 Poročila, objavo. — Doma i zbori pred mikrofonom. .Slovenska pesem naroda in skladateljev Koroške' (3. del):	Reprodukcija koncerta
Zveze pevskih društev z dne 22. 10. 1961.	18.00
hotogija za vsak dan. (4.)
Torek, 12. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Pogled v sodobno svetovno literaturo: Ob propadu.
Sreda, 13. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želile, zaigramo. — Hišna imena v okolišu nekdanje Humper-ške graščine.
Četrtek, 14. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte!
Petek, 15. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Stari znanci: Ura.
Sobota, 16. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Priljubljeni ansambli.
RADIO TRST
Slovenske oddo|e no valu 366,1 ali 616 Kc/iek.
Sobota, 9. 12.: 14.40 Vokalni oktet Planika — 15.30 .Usad na severni postaji”, drama — 17.45 Danlo Ali-ghieri:	Božanska komedija — 18.30 Skladbe sodobnih
jugoslovanskih avtorjev — 20.30 Teden v Italiji — 20.40 Celjski komorni zbor — 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Nedelja, 10. 12.: 9.00 Kmetijska oddaja — 9.30 Slovenske zborovske skladbe — 11.30 Za najmlajše — 13.00 Odmevi ledna v naši dežpll — 14.45 Gorenjski kvartet — 15.20 Razmolrivanja v jazzu — 17.00 Obzornik lilmskega
sveta — 21.00 Ljudska opravila in opasila — 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 11. 12.:	18.00 Ifalijanščina po radiu —
18.30	Mladi solisti — 19.00 Znanost in tehnika — 20.00
Športna tribuna —	20.30 Mascagni:	.Prijatelj Fritz",
opera.
Terek, 12. 12.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Zo najmla še — 21.00 Njegoš: Gorski venec — 22.00 Obletnica tedna.
Sred«, 13. 12.: 18.00 Slovenščina za Slovence — 18.30 Liki in značaji iz opernih del — 19.00 Zdravstvena oddaja — 20.30 .Otok", radijska igra.
Četrtek, 14. 12.: 18.00 Radijska univerza — 19.00 Sirimo obzorja — 20.30 Znani dirigenti.
P«lek, 15. 12.: 18.00 Ifalijanščina po radiu — 18.30 Rimski simfonični orkester — 19.00 Sola in vzgoja —
20.30	Gospodarstvo in delo — 20.45 Portret v mania’uri: »Dalida* — 21.00 Koncert operne glasbe — 22.00 Novele 19. stoletja.
RADIO LJUBLJANA
P«r«čil«: 5.05, 8.90,	10.00, 13.00,	15.00 , 22.00 , 23.90,
24.00.
—	12.15 Kmetijski nasveti ali Radijska kmečka univerzo Dnevne edd«Je: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih
—	17.00 Lokalni dnevnik — 19.30 Radijski dnevnik Sobot«, t. 12.: 8.30 Glasbene razglednice — 8.55 Radijska šola — 9.25 Slovenski solisti v francoskih operah
—	11.00 Pevka Ljiljana Petrovič — 11.15 Angleščina za mladino — 12.05 Srbska kola — 13.30 Komorni koncert
—	14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.3(3 Mešani zbor »France Prešeren" iz Kranja — 15.50 V ritmu tanga — 16.45 Ljubljanski jazz ansambel* — 18.10 češke narodne pesmi — 18.25 Od polke do calypsa —
18.45	Okno v svet — 20.00 Po domače v vedri sobotni večer — 20 20 Radijska igra — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 23.05 Plesna glasba.
Nedelj«, 10. 12.: 6.00 Skladbice bratov Avsenik — 6.30 Napotki za turiste — 7.35 Vojaška godba — 7.50 Dunajski valčki — 8.00 Mladinska radijska igra — 10.00 S« pomnite, tovariši — 10.30 Pisan dopoldanski koncerf —* 11.50 V ritmu počasnega valčka — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Slovenske narodne po-'e Slovenski oktet — 14.15 Voščila — 15.30 S prvaki ljubljanske opera
—	16.00 Humoreska tedna — 16.20 Za prijelno popoldn«
—	17.05 Orgle in orglice — 17.15 Radijska igra — 18.15 Orkester Slovenske filharmonije — 18.30 Športno popoldne — 19.05 Poje baritonist Tone Prus — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Hammond orgle — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope: Praga — 22.15 Plesno glasba.
Ponedeljek, 11. 12.: 8.05 Koncertna matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Zvočna mavrica — 10.15 Poje ženski vokalni kvartet — 10.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba. — 11.00 Trio orglic — 11.15 Naš podlistek — 11.35 Komorna glasba — 12.05 Poje zbor Slovenske filharmonije — 13.30 Katranske in francoska popevko ter melodije Latinske Amerike — 14.35 Voščilo
—	16.00 Literarni sprehod — 16.00 Za ljubitelje operna glasbe — 18.10 Češki pianist FranMšek Rauch — 18.45 Radijska univerza — 20.00 Ansambel iz Florence —
20.45	Kulturna tribuna.
Torek, 12. 12.: 8.05 Poje Ljubljanski oktet — 8.55 Radijska šola — 10.15 Izberite melodijo tedna — 11.00 Sui‘a iz Hrističevega baleta .Ohridska legenda’ —•
11.15	Utrjujte svojo angleščino —	11.30 Dvospevi i*
komičnih oper — 13.30 Skladbe slovenskih avtorjev — 14.05 Radijska šola — 14.35 Baletni prizori iz oper* .Faust’ — 15.20 V tričetrtinskem taktu — 18.10 Za mlade ljubitelje glasbo — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Poje komorni	zbor RTV Zagreb	— 20.30	Radijska igro
—	21.26 Praški mestni kvartet — 22.15 Uvod v glasbo 20. s'oletja.
Sreda, 13.	12.: 8.05	Od	tod in ondod	— 8.55 Pisani
svet pravljic	in zgodb	—	10.15	Z našimi	skladatelji po
naših krajih — 11.00 Ljubljanski komorni zbor — 11.15 Človek in zdravje — 11.25 Popevke se vrstijo — 12.05 Nekaj narodnih ob spremljavi harmonike — 13.30 Chopin v dvojni	zasedbi	—	14.05	Radijska	šola — 14.35
Venček slovenskih narodnih — 15.20 Koncert po željah
—	16.00 Šoferjem na pol — 16.45 Hammond orgle —
18.10	Veliki zabavni orkestri —	18.45 Ljudski parla-
ment — 20.00 Naš variete — 20.55 .Gospod Bruschino*, Rossinijeva komična opera — 22.15 Po svetu jazza.
Četrtek, 14. 12.: 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Opern« arije — 8.55 Radijska šola — 10.15 Ljubi'eljem zabavn« glasbe — 11.00 Pri skladatelju Srebotnjaku — 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 11.30 Revija zabavne glasb*
—	14.35 Voščila — 15.30 Turistična oddaja — 16.0§ Skladbice za popoldne — 18.10 Orkester Slovenske filharmonije — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Od plešo do sonate — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Zaplešite z nami.
Petek, 15. 12.: 8.05 Zabavni zvoki in godala — 8.30 Jutrnica pihal in trobil — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Za mlade ljubitelje glasbe — 11.00 Partizanske pesmi
—	11.15 Naš podlistek — 11.35 Orkester Beogra ske filharmonije — 12.05 Igra Lovski kvintet — 13.30 Z našimi solisti v priljubljenih operah — 14.05 Radijska šolo
—	16.00 Parada pihal — 16.45 Jezikovni pogovori — 18.10
Pesmi alžirskih borcev —	19.05 Naši pevci zabavne
glasbe — 20.15 Tedenski zunanje-pollfični pregled —
20.45	Štiri s’o let klavirske glasbe — 21.15 O morju in pomorščakih.
-re ievizua
Sobota, 9. 12.: 19.35 Kaj vidimo novega — 20.20 Kratki film — 20.30 .črni Poter".
Nedelja, 10. 12.: 17.00 Za oiroke — 17.30 Svet mladino ___ 18.00 ,Fury", pustolovščine konja — 18.30 Sedem
dni dogodkov — 20.00 »Proces , opera — 21.25 »Azijsk* žene", dokumentarno poročilo.
Ponedeljek, 11. 12**	Tudi to jo Avstrija — 20.20
Kratki film — 20.30 Aktualni šport — 20.50 Enaindvajset. £
Torek, 12.	19.35 Modna ročna dela — 20.20 Krafkl
film — 20.30 .To bi morali videti", dunajski porcelan — 21.00 Oddaja o cifrah.
Sreda, 13. 12.: 17.00 Za otroke — 17.45 ,Corcky in cirkus’ — 18.15 Za družino — 10.35 čuvarji zdravja — 20.20 Kra ki film — 20.30 Tako živimo vsak dan — 21.00 Film.
Čelrlck, 14. 12.: 19 35 Šport — 20.20 Kratki film — 20.30 črno na belem, Augusle Rodin — 21.05 ,Se spominjaš?*, veseloigra.
Pelek, 15. 12.: 19.35 Za filateliste — 20.20 Kratki film — 20.30 .Anatol".
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Flanc Petek, Vellkevec. — Uredniitvo in uprava: Celouec-Klagenfurt, Oasometergasse 16, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik,
in tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klegenfurt 2, Posffach 124.
Tiska: Založniška