Leto LXVII Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v Jetrtek, dne 21. decembra 1939 Stev. 291 Cena 2 din Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC telefoni oredniitva la apravei 40-01, 40-03, 40-03, «0-0«, 40-05 — izhaja vsak dan sjatraj razen ponedeljka ta dneva po praznika Čekovni račun: Ljubljana itovilka 10.6)0 in 10.349 sa inaorate. U prava: Kopitarjeva ulica ita vilka 6. Edini pravi mir E Papež Pij XII. je izvajanja svoje znamenite okrožnice, s katero je svetu obrazložil smernice svojega pontifikata v enem najbolj temnih trenutkov evropske zgodovine, osredotočil okoli dejstva, da dandanašnji razdor človeške družbe ne izvira iz neukročenih strasti, marveč iz globoke krize duha, ki je zavrgel in izpr.evrgei vsa zdrava zasebna in javna nravstvena načela*. Temeljne zmote, ki ne priznavajo brezpogojne vrednosti in obveznosti nravstvenega zakona, ki je postavljen od samega Stvarnika, ampak so na njegovo mesto posadile samovoljo močnega človeka ali samovlado kolektiva, so otem sprostile nižje gone in strasti človeka, i, če niso podvržene božjemu redu, ne poznajo nobenih meja in zadržkov. Kakor hitro je bil sproščen nižji človek, !je bil storjen začetek, da se človeška družba razkroji. Le če se priznava vrhovnost nravstvenega zakona, ki vse ljudi in narode ter posamezna občestva med seboj veže po pravicah in dolžnostih, ki so za vse enako veljavne, je mogoča trajna in trdna skupnost vsega človeštva. Taka idealna skupnost se, kakor pravi papež, kajpada po rodni človeški slabosti lahko zamaje, se izrodi v manjša nasprotja ter velike in Krvave spore, toda ravnovesje se vselej upo-stavi, če je v vseh še živa zavest, da so le ena sama pod Bogom stoječa družina in da veljavnost nravstvenega zakona nikakor ni prekinjena ali odpravljena, naj so medsebojna trenja narodov še tako velika. Dokler je človeštvo vedelo, kaj je prav in kaj ni, kaj je dovoljeno in kaj ne, je bilo vedno mogoče prekipevajoče Strasti zadržati in se kristjanov dostojno in kolikor toliko pravično poravnati. Danes pa se to zdi skoraj nemogoče, zakaj brezbožni nauki t usodno logienostjo ženejo človeštvo v prepad, ko izpodkopujejo svobodo osebe, svetost družinskega življenja in enakopravnost narodov ter razdirajo osnove mednarodnega sožitja in sodelovanja ter obveznost medsebojnih po- f;odb. To razboženje javnega življenja pa po-agoma izpodjeda počasi ne samo politični red družine narodov, ampak tudi vsa druga območja življenja: socialno vzajemnost stanov in srčno kulturo pa vsa načela in pravila, na katerih je bilo zgrajeno življenje omikanih narodov v soglasju s človeškim dostojanstvom ter osebnim in javnim poštenjem. Poglavar katoliške cerkve pa zaradi tega nikakor ne zdvaja — narobe — strahote vojne, ki se utegne razdivjati v še večji in hujši izmeri, morejo predramiti spečo vest narodov, spametiti posameznike in vse občestvo ter mu odpreti oči tik pred prepadom, saj so prav take katastrofe, kakor je sedanja, v zgodovini človeštva večkrat začetek velikega duhovnega preobrata in nravstvenega pa tudi socialnega preporoda in so v rokah najvišje in vsemogočne Modrosti vedno najučinkovitejše orožje, da se zlu izvije iz rok njega demonična oblast. »Stiske in gorje sedanjega časac — pravi Pij — »tako pričajo za resnico krščanstva, da mora že samo to duše močneje nagibati k Bogu kot karkoli. Iz goščave zmot in krščanstvu so vražnih gibanj so pognali tako trpki in strupeni sadovi, da so ti sami njihova najhujša obsodba. Ure takih bridkih razočaranj so večkrat tudi ure milosti, mimohod Gospodov, kakor beremo v drugi Mojzesovi kn jigi, čas, ko se na Odreše-nikov klic: »Glej, stojim pri vratih in trkam« odpirajo vrata, ki se sicer nikdar ne bi odprla«. Prav v takih urih, nadaljuje papež, čutijo vsa plemenita srca v sebi novo, neute.šljivo in Tešilno hrepenenje po resnici, po pravici in Kristusovem miru. Narodi iščejo miru, pa ga ne morejo najti, državniki oznanjajo, da hočejo po sedanji krvavi vihri zgraditi nov svet in red, toda vse izgleda, da je do pravega in trajnega miru še daleč. Zakaj? Pij XII. kliče svetu in ga opominja v besedah, ki bodo donele še dolgo, dolgo po vojni: »Ali bo bodočnost, ki nam jo obljubljajo tisti, ki imajo v rokah usodo narodov, v resnici kaj drugačna, kakor je bila preteklost, ali bo boljša? Ali bo novi mir in mednarodni red po koncu te vojne prežet pravice do vseh, ali bo dihal iz njega tisti duh, ki daje svobodo in pomirjenje, ali pa bo ponovitev starih in novih zmot? Pričakovati popolne preusmeritve zgolj od vojne in njenega končnega izida, je prazno upanje, kakor skušnja uči. Dan zmage je za tistega, ke je uspel, dan veselja, hkrati pa dan,preizkušnje, ko se duh pravice bori z duhom sile in maščevanja. Odgovorni oslepijo in nočejo več poslušati svarilnega klica človeštva in pravice, ki ga prevpi je in zamori nečloveški glas: Gorje premaganim! Naravno je, da sklepi in odločitve, ki pridejo iz takega razpoloženja, niso nič drugega kot s pravico pokrita krivica. Ne — vzklika vrhovni pastir krščanske cerkve — rešitve narodom ni od besede, ki jo je iz-pregovorila sila meča, ki more postaviti pogoje miru, ne more ga pa ustanoviti. Sile in moči, ki bodo prenovile obličje zemlje, morejo iz-kliti samo iz notranjosti, iz duha! Res! Zmagovalcu ni težko diktirati. Toda s potlačitvijo enega ali drugega naroda, z golo še tako dalekosežno premaknitvijo mej, z raznimi novimi pogodbami, mednarodnimi ustanovami in garancijami, ki se opirajo na silo, sveta ne bo mogoče i/.premeniti, kakor samo v zunanjih črtah, političnih odnosih in diplomatskih obveznostih. Če bo v evropski politični skupnosti zgolj le zamenjan gospodar, ne bo za njeno ozdravitev in utrditev pa za resnični mir dejansko storjenega ničesar, imeli bomo samo novo »stanje«, ki se da vzdržati delj ali manj časa, kolikor časa traja sila, na katero je oprto. Resnični mir pa je po besedah papeževe okrožnice mogoče le nasloniti na »neomajno skalo naravnega prava in božjega razodetja«, novi red se more zgraditi samo na novem človeštvu, more izhajati le iz njegove verske in nravstvene prernditve, novo so-življenje in sodelovanje narodov bo vzklilo * Glej ».Slovenca« št. 275 (30. nov.), št. 279 (6. dec.), št. 282 (10. dec.) in št. 285 (14. dec t. 1.) Prispevek Kanade v vojni: Mesečno 2000 letal za Anglijo »Kanada že danes lahko preskrbi vso zavezniško armado z živežem in železnimi vojaškimi potrebščinami .. Senzacionalne izjave predsednika kanadske vlade Parir, 20. dec. t. Havas. Ministrski predsednik Kanade Mackenzie K i n g je poslal pariškemu listu »Jour Echo de Pariš« članek, v katerem takole razlaga vlogo, ki jo bo Kanada igrala v sedanji vojni proti Nemčiji: »Kanadski državi so večkrat očitali, da v sedanji vojni nudi pomoč, ki pa ne nakoplje nobene nevarnosti na glavo. To je velika zmota-. Nai si nikar ne predstavljajo, da je pomoč Kanade .tako lahka ali tako malenkostna. Ko je vojna izbruhnila, je bila Kanada v največjem razmahu mirovnega gospodarstva. Udobje se je širilo po deželi. Ta razmah je bilo treba z enim samim udarcem prekiniti in vse gospodarstvo spremeniti v vojno gospodarstvo v službi vojaških potreb.« »Ze nekaj mesecev pred izbruhom vojne je bilo vsem znano, da je Nemčija nagromadila ogrompe zaloge, da bi je Anglija in Francija ne mogli nikdar več dohiteti. Po treh mesecih se je položaj spremenil v dobro Anglije in Francije. Kanada je pri tem igrala svojo vlogo. Tako je Kanada v treh mesecih vojne samo na področju vojnega letalstva sama poskrbela za vse potrebe vsega angleškega imperija za dobo enega leta. Od leta 1940 dalje bo isto veljalo v kolikor tiče železnega materijala in živeža. Kanada bo v l. 1940 sama v stanju da pošlje zavezniškim armadam ves železni materijal in ves živež, ki ga potrebujejo Kanada sama.* »Naše organizatorično delo je velikansko. Kanada je izven nevarnosti, da bi jo kdo pri delu motil z bombardiranji. Uprav za to smo se spremenili v eno samo velikansko tovarno. Toda Kanada se ne bo zadovoljila samo s polno gospodarsko podporo svojim zaveznikom, ki se v Evropi bore proti Nemčiji. Ne! Kanada bo storila še več. Kanada se bo tudi osebno udeležila vojne v Evropi. Danes zavezniki kanadskih vojakov ne po- trebujejo. Ko bo prišel čas, da se odpočijejo, takrat bo Kanada nastopila s svojimi možmi. Kanadski vojaki so v zadnji vojni pokazali, koliko so vredni.« >Toda glavno delo Kanade še ni niti s tem omenjeno. Nobene skrivnosti ne izdajam, ako povem, da bo Kanada postala veliko osrednje letališče in letalsko vežbališče vseli zavezniških imperijev. Od prihodnjega leta dalje bomo v stanu, da bomo zgradili na tisoče letal na mesec in izvežbali v istem času na tisoče pilotov. Dosegli bomo gradnjo 2.000 letal na mesec. To je več, kar zmore vsa Evropa. Kanadsko letalstvo bo pokazalo, ko bo nastopilo v Evropi, da je vredno vsaj toliko, kakor letalstvo evropskih velesil.< »To bo storila Kanada in sicer tako dolgo, dokler se ne zruši sedanja nemška vlada.« Nemški 32.000 tonski »Columbus« - potopljen Potopila ga je nemška posadka sama, ko je videla, da ne bo mogla ubežati angleškim vojnim ladjam še en nemški parnik beži pred angleškimi vojnimi ladjami Washington, 20. dec. AA. Reuter: Veliki nemški potniški parnik »Kolumbus«, ki pripada 6«ver-nonemškemu Lloydu, ee je ob začetku vojne za- ' tekel v mehiške vode. »Kolumbus« ee je oskrbel s kurivom (20.000 sodov petroleja) in z živežem, v četrtek je pa odplul iz Veraoruza z ladijskimi listinami za pot v Oslo in v spremstvu ameriških vojnih ladij. V 6vojem poročilu ameriška križarka »Tusca-loea«, ki je rešila posadko, ni javila razlogov, zakaj se je »Kolumbus« potopil. Šele po drugi 6trani se je izvedelo, da so angleški rušilci čakali na visokem morju, da zaplenijo to, po velikosti tretjo nemško trgovinsko ladjo. Rooseveltov tajnik Early je izjavil, da je naj-brže posadka sama potopila ladjo, da je ne bi zaplenile britanske vojne ladje. New York, 20. dec. b. »Newyork Times« do-znava iz Hamiltona na otoku Bermuda zanimive posameznosti, ki 60 v zvezi 6 potopitvijo velikega nemškega luksuznega čezoceanskega parnika »Co-1 u m b u s a «. »Columbusa« so odkrile obrambne ladje ameriških in zapadno-indijskih postaj. Ko 60 ugotovili njegov položaj, je bilo izdano takoj povelje angleškemu rušilcu, da odpluje na odprto morje. Poveljnik angleškega rušilca j« dobil navodila o smeri nemškega parnika ter ga je našel 40 milj severno od Bermude. Kakor hitro je bil nemški parnik odkrit, je nemški poveljnik izdal povelje, da se parnik uniči, kar se je takoj zgodilo. Ameriški lieti so o potopitvi »Columbusa« takoj zvedeli in 60 izdali posebne izdaje. Od začetka vojne se je nahajal v luki Veracruz. V četrtek je odplul na široko morje, preskrbljen 6 hrano za 50 dni ter je hotel pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Žrtve nemške trgovinske mornarice S »Columbusom« vred eo Nemci do sedaj že sami potopili 23 svojih lastnih trgovskih ladij s skupno tonažo 139.400 ton. Angleži in Francozi so jim zaplenili 19 ladij 6 skupno tonažo 170.218 ton, Skupne izgube nemške trgovinske mornarice znašajo torej okroglo 230.000 ton. New York, 20. dec. AA. Reuter: Pomorska oblastva poročajo, da je nemška cisterna »A r a u -c a« priplula včeraj v ameriške teritorialne vode v bližini luke Everglads (Florida), očitno si prizadevajoč, da uide neki angleški vojni ladji. Po drugi 6trani se je izvedelo, da je neka angleška vojna ladja skušala ustaviti nemško ladjo in jo opomnila 6 strelom. Poveljnik »Arauce« je izjavil, da je popolnoma v skladu z vojnim pomorskim pravom skušal na opozorilni 6trel ladje zbežati. Po naknadnih poročilih se je »Arauce« zasidrala pred pristaniščem neposredno zunaj meja teritorialnih voda. Francozi potopili 2 nemški podmornici Pariz, 20. dec. t. Havas. Mornariško ministrstvo poroča uradno, da se je francoskim pomorskim silam posrečilo uničiti dve nemški podmornici. Ministrstvo ni dalo nobenih drugih podrobnosti o tej borbi. Javljajo pa, da bodo objavljene vse podrobnosti, kakor hitro se vrne zmagovita francoska podmornica na poročanje. Nemška križarka »Blucher« poškodovana Zurich, 20. dec. b. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da je bila nemška vojna ladja »Blucher« težko poškodovana po angleški torpedovki. Potopljene ladje London, 20. dec. A A. Reuter: Kapitan in 22 članov posadke grškega parnika »Zermen«, ki ga je v petek potopila neka nemška podmornica, je priseplo v neko luko na britanski zahodni obali. Moštvo je izjavilo, da je njihovo ladjo potopila neka nemška podmornica v Atlantiku. Kopenhagen, 20. dec. AA. DNB.: Po že objavljenih poročilh 6ta 6e potopila danski parnik »Boge« (1950 ton) in »I te« (2750 ton) in sicer na obali Škotske odnosno vzhodne Anglije, ker 6ta tr- Nemški čezmorski potniški parnik »Columbus« samo iz duhovnega preobrata, ki edini jamči za stalnost novega sveta, o katerem je danes toliko govora. Naloga tistih pa, ki jih zablode našega časa niso zajele, je, da v uri hude preizkušnje zvesto čila ob mine. Tako se število izgub danske trgovinske mornarice od začetka vojne poviša na 8 ladij, število človeških žrtev pa na več kakor 80. London, 20. dec. A A. Hava6: Parnik »S »mari a« (19.500 ton) je trčil v neki drugi parnik. Človeških žrtev ni. Potniki 60 se vkrcali na drugo ladjo. Kopenhagen, 20. dec. AA. Danski parnik »B o-g o « je blizu škotske obale na vožnji s Švedskega na Škotsko trčil ob mino. Od 17 mož posadke jih je nekaj rešil neki britanski vlačilec, U6oda drugih danskih mornarjev je pa neznana. Italijanska vladarja obiščeta papeža Rim, 20. decembra, b. S službenega mesta se poroča, da je za obisk italijanskih vladarjev pri sv. očetu vse pripravljeno. Italijanska vladarja se odpeljeta jutri zjutraj ob 10 s svojim spremstvom iz Kvirinala v Vatikan. Na trgu Sv. Petra jima bodo izkazane vojaške časti palatinske garde in oddelka papeževega orožništva. Guverner vatikanskega mesta markiz Serafin bo pričakal visoke goste in prečital pozdrav, nakar bo odpeljal kralja in kraljico v Vatikan, kjer jih bo sprejela vatikanska garda z zastavami in z godbo. Papežev komornik msgr. Mela bo z drugimi vatikanskimi dostojanstveniki odpeljal goste v klemen-tinsko dvorano, od koder bodo odšli v dvorano tako zvanega malega prestola, kjer jih bo čakal papež Pij XII. Za kralja in kraljico sta pred papeževim prestolom pripravljena dva fotelja. Po končani avdienci se bodo izmenjala darila. Italijanska vladarja bosta obiskala tudi državnega tajnika kardinala Maglionea. S tem bo svečana avdi-enca končana. Italijanska vladarja bosta pred odhodom iz Vatikana obiskala tudi cerkev sv. Petra, da se poklonita prvemu apostolu na njegovem grobu. V Vatikanu bo jutri ves dan počivalo delo v vseh uradih. Vse palače bodo okrašene s papeževimi in italijanskimi zastavami. To je drugi obisk italijanske kraljevske dvojice v Vatikan od zaključka la-teranske pogodbe. Prvi obisk papežu Piju XI. je bil 26. decembra 1929. ■ II.-.V. ,.ujviv| j^t — - .... ........ I sledijo Cerkvi v trdnem zaupanju na moč božje besede in resnice. »Nevesta Kristusova« — pravi Pij — »stopa težkim nevihtam nasproti, toda neustrašena in s trdno vero, da se bodo obljube Gospodove izpolnile. Ve, da ko bo človeštvo, upehano od zanlod, okusilo grenke sa- dove sovraštva in sile, resnica, ki jo Cerkev oznanja, in ljubezen, ki jo uči in v delih izkazuje, nenadomestljiva svetovalka in sodelavka vsem, ki bodo v iskrenem hotenju gradili nov svet na pravici in ljubezni.« V zavesti, kako velika in častna je ta naloga, ki pomeni sodelovanje s samim Izveličarjein, da se svet reši iz. teme zopet v luč evangelija, bodo katoličani imeli pretežni delež pri graditvi novega reda, ko bo prestana težka in trpljenja polna ter s hudimi žrtvami posuta pot. Kako Angleži pregledujejo . nevtralne ladje London, 20. dec. t. B O. P.: dne 19 dec., tako javlja mornariško ministrstvo, se je nahajalo 62 nevtralnih ladij v treh angleških nadzornih pristaniščih. V zadnjem tednu je 16 nadzornih odborov pregledalo 104 nevtralne ladje. Nobena ladja nI bila zadržana čez pet dni. Samo v enem primeru je bil ve« tovor zaplenjen, v 91 primerih pa so smele ladje odpeljati ves svoj tovor nedotaknjen. Minister za blokado Burgin je imel dane6 govor, v katerem je priznal, da je Anglija z dosedanjimi uspehi popolnoma zadovoljna. Izdal je, da je Anglija do6edaj v 101 dnevu, odkar traja vojna, naročila za 225 milijonov funtov (okrog 60 milijard din) za razna naročila v vojni industriji. Poveljnik »Admirala von Spee« se je ustrelil New York, 20. decembra, t. Reuter. Semkaj je prispela vest, da je poveljnik nemške oklopnice »Admiral Graf von Spee«, ki 6e je predvčerajšnjim sama potopila v zalivu Montevidea, napravil samomor. Davi so namreč kapitana Langsdorfa našli v sobi pomorskega zavetišča v Buenos Airesu, kjer je prenočeval, mrtvega. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da se je že preje namenil napraviti samomor, toda, da je izvedbo svojega načrta odložil do trenutka, ko je bilo vse moštvo potopljene oklopnice na varnem. Zemun, 20. decembra. AA. Vremenska napoved za 21. december: Na zahodni polovici države in v severnih krajih nekoliko mrzleie. Oblačno z dežjem po vsej kraljevini. V gorskih Credelih v srednjih in severozahodnih krajih o snežilo. • JNS In socialisti Včeraj smo poročali, kako JNS v svojem na-rodno-političnem vestniku, kakor imenuje tisti svoj pamilet, poln laži in obrekovanj, sramežljivo namiguje, da bi bila pripravljena stopiti v ožje stike tudi s SDS, s katero stikov tudi sicer nikdar ni docela prekinila. To se pravi, da bi dravski del integralne JNS bil pripravljen priti pod streho SDS, ki je zdaj na vladi, če bi tako bolje kazalo. V isti številki pa dela najljubeznivejše poklone socialistom ter izraža trdno upanje, da bo mogoče med dravsko JNS in slovenskimi socialisti volivno sodelovanje. JNSarski pamflet namreč citira socialistično izjavo zoper diktaturo in za demokracijo. Sicer je znana stvar, kako so se jugoslovanski socialisti »borili« zoper diktaturo za demokracijo takrat, ko je jnsarska diktatura resnično žulila vse ljudstvo v državi. Takrat si socialisti pod Topalo-vičem niti kihniti niso upali, ali bolje niso hoteli, ker jih je diktatorski režim pustil pri miru. Ce se zdaj izrekajo za demokracijo, je to le hvalevredno od njih, da javnost ne bo pozabila, kako je ta beseda nekoč bila v socialističnem političnem slovarju črtana. Da pa JNS zdaj izjavlja, da bi sodelovala s socialisti, če so res demokrati, to je pa kar fletno poslušati in brati. Ona je pripravljena sodelovati z vsakomur, da ji le z mezincem po-migne, ne da bi ga spraševala za kak demokratičen program. Glavno ie namreč priti kako na vrh, splezati po kateremkoli hrbtu v sedlo, kakor ie bilo nekdaj. No, pa tako ne bo več ter so izlivi jnsarskega vestnika le pobožne želje, ki pa slovenskega človeka navdajajo z velikim veseljem. Razmišljanje Slovenske besede Pod tem naslovom prinaša dr. Pucova »Slovenska beseda« članek, kjer med drugim pravi, kako razbiti so napredni Slovenci ter se sprašuje: »Ali bi res ne bilo mogoče vse napredne Slovence spraviti pod en klobuk?« Člankar misli, da bi bilo to mogoče in da to mora biti, ker napredni Slovenci nočejo ostati brez političnega vpliva. V ta namen naj pomaga Slovenska beseda. O novi napredni stranki, ki naj bi se ustanovila, pa sodi člankar, da bi morala biti »in naj ne bo repek kakih drugih strank, hrvatskih aH srbskih, ki se nikoli niso brigale za nas, če se sami nismo brigali za sebe. Resnično pa je, da imamo med naprednimi Slovenci že preveč strank in strančic«. Ta razmišljanja naprednega Slovenca v Slovenski besedi niso brez tehtnosti, zlasti je dobro zadel, ko je na koncu povedal, kdo ovira združitev naprednih Slovencev: »Voditelji? Na vse napredne voditelje ne damo veliko več, ker smo videli, karo so napredne Slovence pripeljali.« Slovenska beseda in radikalna stranka Bivši dravski ban dr. Dinko Puc je belgrajski >Politiki< poslal to-le izjavo, ki je bila priobčena v »Politiki« dne 20. t. m.: »Odvetnik g. dr. Milan Korun in jaz sva bila izvoljena v akcijski odbor radikalne stranke (na zborovanju pristašev g. dr. Lazarja Markoviča), čeprav se tega sestanka v Belgradu nisva udeležila. Najina politična skupina Slovenska beseda, ki se naslanja na radi-, kalno strani«) in jri po..«ajtyih osebah po^ političnih prijateljih »Slovenske besede« ogrfnak' radikalne stranke za Slovenijo (srbska beseda »ogranak« ima več pomenov: del, veja, delček, odcepek, obrobek), je sklenila, da v sporu g. dr. Laze Markoviča z vodstvom stranke ostaja absolutno ob strani ter da nikakor ne izjavlja, ali odobrava sklepe vodstva ali ne. Sicer pa midva niti dosti ne poznava razmer, ki danes vladajo med vodstvom in dr. Lazo Markovičem, zaradi česar bi danes ne želela vtikati se v te razmere ter sprejemati kake načelne sklepe. Po tem takem ostaneva opazovalca, dokler se ves spor ne konča ter dotlej ne želiva sodelovati v tem akcijskem odboru, ki sva vanj prišla brez najine vednosti in odobritve.« — Belgrajski listi prinašajo spet nekaj podobnih izjav srbskih političnih ljudi, ki odklanjajo sodelovanje z dr. Markovičevim akcijskim odborom. Nov slovenski tednik v Zagrebu Kakor poroča zagrebški Obzor, je te dni tamkaj izšel nov slovenski tednik. »Nova ljudska pravica«, ki je bila Obzorovemu uredništvu poslana. Lastnik in izdajatelj lista je inž. Rado Ivšič. List se tiska v slovenskem jeziku ter je glasilo »Zveze delovnega ljudstva Slovenije«. Obzor pravi k temu: »To je novo slovensko gibanje, ki se v njem zbirajo slovenski levičarji.« Pod iirmo »Zveze delov nega ljudstva« so se skrili slovenski komunisti. Nov muslimanski list V Sarajevu je začel izhajati nov list pod naslovom »Naša Bosna«. List je namenjen bosanskim muslimanom ter naglaša kulturno povezanost muslimanov ter njihovo delo za Bosno in Hercegovino. Ostro obsoja trditve nekaterih, češ da so bosanski muslimani izrodek Jugoslovanov: »Potomci tako slavnih Sokolovičev, čupriličev, Gazi Husrefbega, Hrnjica, Gradaščeviča, Bašagiča, Cau-ševiča, Spahe ne smejo in ne morejo biti izrodki. Bili morejo le tisto, kar so podedovali od svojih prednikov, ki so našo slavo nosili po dveh zemeljskih celinah, Evropi in Aziji. Ta naša slava ni počivale le na meču, marveč tudi na peresu. Kar koli ima Bosna in Hercegovina vidnih spomenikov, gmotne in duhovne kulture, so njeni nosilci naši dedje.« — V posebnem članku napada hrvatsko politiko, čaš da banovina Hrvatska doslej ni sprejela v službo niti enega brata muslimana. — Na tretji strani pa v posebnem članku pozdravlja voditelja SDS dr. Budisavljeviča, ki je te dni imel shode v Sarajevu in Mostarju. Madžari in HSS Hrvatski Dnevnik poroča iz Sombora: »Med Madžari v Vojvodini se vedno bolj občuti volja za sodelovanje s Hrvati. Madžari uvidevajo, da bodo do svojih opravičenih političnih in kulturnih zahtev prišli edino le v sodelovanju s HSS. V znamenju tega sodelovanja je bila v nedeljo, 17. t. m. skupščina v Bezdanu. Na skupščini so dr. Grga Vukovič, dr. Boltik in dr. Karlo Rajič v glavnih obrisih povedali program HSS. Govori so bili govorjeni v madžarskem jeziku ... Nenavadno je bilo obnašanje odposlanca oblasti, ki je prišel na skupščino po službeni dolžnosti, bil pa je tako razpoložen, da je stalno prekinjal enega govornika. Vse se je v miru končalo, za kar se je treba zahvaliti hladnokrvnosti dr. Vukoviča in disciplini pristašev.« Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo Poslanica predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Belgrad, 11. decembra 1939. Preteklo je že 75 let od prvega mednarodnega sporazuma, s katerim so bile postavljene podlage za zaščito in podporo ranjenim in obolelim vojakom ter ustanove Rdečega križa. Delo društva Rdečega križa, ki je bilo ustanovljeno pod težkimi vtisi bitke pri Solferinu po zaslugi plemenitega Švicarja Dinana, je ostalo poglavitno vezano na bojno polje. V dolgotrajni in krvavi svetovni vojni v letih 1914—1918 je izkazal Rdeči križ mnogo uslug človeštvu, izkazujoč pomoč ne samo ranjenim in bolnim, temveč tudi drugim vojnim žrtvam, kakor beguncem, starim ljudem, otrokom, nebogljenim in zapuščenim. Od tedaj uživa Rdeči križ splošno upoštevanje po vsem svetu, njegovo delo se pa razširja tudi v miru na vsako panogo, katera ima značaj dobrosrčnosti, zdravstvenega in aocialnega razvoja in napredka. S posebno pozornostjo sem zasledovala to delo Rdečega križa, katero je v meni vzbudilo živo željo, da v njem aktivno sodelujem. Znani so mi veliki napori in rodoljubno žrtvovanje našega Rdečega križa, s katerim je častno in dostojno izvrševal svojo samarijansko dolžnost v preteklih dneh za svobodo, neodvisnost in zedinjenje našega naroda. Povojno sodelovanje in iniciativa pri vseh akcijah za izkazovanje prve pomoči prizadetemu prebivalstvu in krajem zaradi elementarnih nesreč, delovanja za higiensko prosveto iu varovanje narodnega zdravja, briga, da se po organizaciji Podmladka Rdečega križa odgoji številčno močan, telesno in duševno zdrav naraščaj bodočih članov društva in sodelavcev, pripravljenost in zagotovitev, da se na prvi poziv odzove in nesebično sodeluje pri delu in dolžnosti mednarodne zajednice Rdečega križa, pridobili to našemu društvu Rdečega križa zasluženo priznanje V ta in inozemstva, kateremu se tudi jaz v polni meri pridružujem. S temi mislimi uvaževanja in ljubezni do našega društva Rdečega križa sem težko in odgovorno dolžnoit predsednice rada prevzela, pripravljena, da jo vršim s požrtvovalnostjo, računajoč pri tem na vdano sodelovanje vseh odborov in članov društva. Sedanje razmere v »vetu nam nalagajo vztrajno in naporno delo, da bomo pripravljeni za vsak primer. Vzvišene in človekoljubne ideje Rdečega križa odgovarjajo plemenitemu značaju našega naroda. Naše društvo Rdečega križa dela čast naši domovini in potrebno je, da predstavlja element njegove moči. Zato se obračam do vseh slojev našega naroda s prošnjo, da s pristopom v članstvo društva Rdečega križa okrepijo vrste njegovih sodelavcev, zlasti pa, da s posebnimi darovi v gotovini in naravi — glede katerih bo izdal glavni odbor posebna navodila na vse edinice — okrepijo njegovo materialno pripravljenost. Vse odbore in člane našega društva Rdečega križa in njegovega Podmladka, kakor tudi vse sodelavce, podpornike in prijatelje društva pozdravljam z željo za uspešno delo v novem letu 1940 z iskreno prošnjo Vsemogočnemu, da zavlada mir in ljubezen med brati, med ljudmi ln narodi. Olga 1. r. Navodila glavnega odbora društva Rdečega križa za nabiranja prispevkov Vsi odbori društva Rdečega križa so naprošeni, da v smislu poziva Nj. kr. Visočanstva kne- inje Olge, vzvišene predsednice društva Rdečega riža, pristopijo k Akciji za zbiranje prispevkov a Rdeči icriz. ZM_________ Za to akcijo je potrebno, da izvoli vsak odbor društva posebno sekcijo, sestavljeno v glavnem od ženskih članov društvenega odbora v dotičnem kraju. Prispevki se sprejemajo in zbirajo: a) ¥ denarju in vrednostnih papirjih; b) v materialu za bolniško opremo, kakor: posteljnina (volnene odeje, rjuhe in slamnjače), posteljna pregrinjala, rjuhe, perilo (telesno) za bolne in ranjene, platno za izdelovanje perila, bolniški pribor (halje, brisače, nogavice, copate), jedilni pribor, kakor tudi pribor za kuhinjo, ovojni material (vata, gaza in kaliko-platno) ter vsak drug sanitetni in bolniški material; c) v živilih. Prispevki v denarju bodo uporabljeni za nakup opreme postaj za prvo pomoč društvenega odbora v dotičnem kraju, posebno za primer napadov iz zraka, ter nabavo sanitetnega materiala za rezervne bolnišnice banovinskih odborov. Prispevki v bolniškem in sanitetnem materialu bodo uporabljeni deloma za postaje za prvo pomoč v dotičnem kraju in za izpopolnitev bolniške opreme banovinskih odborov društva Rdečega križa. Darovi v živilih bodo uporabljeni za šolske kuhinje za prehrano siromašnih otrok in za zimsko pomoč potrebnim v dotičnem okraju in v drugih pasivnih krajih. Naprošeni so tudi vsi šolski odbori Podmladka Rdečega križa, da sodelujejo pri zbiranju daril v živilih za šolske kuhinje in za zimsko pomoč. Vse članice in člani društva, ki bodo prejeli fiooblastila za zbiranje prispevkov, naj pri tej pri-iki tudi skušajo vpisati čim več novih članov, iz-vzemši državne uslužbence, za katere vršijo vpis pristojne državne oblasti. Banovinski odbori društva bodo izdali nadaljnja navodila za uporabo, odnosno razdelitev nabranih prispevkov v živilih, naknadno se bo pa izvršila razdelitev nabranih prispevkov v denarju in bolniškem materialu v smislu zgornjih navodil. V Belgradu bodo zbirali prispevke za to določene članice in člani krajevnih mestnih pododborov društva v svojih mestnih okrajih. Zniža se cena petroleju po vsej državi Belgrad, 20. decembra AA. Zaradi težav, v katere je naletel nvoz goriv, je v državi in v nekaterih krajih nastalo pomanjkanje petroleja. To okoliščino so izkoristili prodajalci tega goriva za spekulativne namene, namreč za povišanje cen. Cene po katerih so v zadnjem časn v posameznih krajih prodajali petrolej, so pretirane visoke. Ni redek primer, da so liter petroleja prodajali po 20 din, ponekod pa celo dražje. Zaradi takšnega povišanja cen so prizadeti najbolj siromašni državljani in kmetovalci, ki so prisiljeni kupovati petrolej brez ozira na njegovo ceno, ker sicer ostanejo brez luči, če ga ne kupijo. Da bi se onemogočila ta špekulacija, je kr. vlada naložila upravi državnih monopolov, naj prodajo Politični položaj •. ■ m **., m Belgrad, 20. dec. m. Z vrnitvijo podpredsednika vlade dr. Mačka v Belgrad, je v notranjepolitičnem življenju spet nastala malo večja živahnost. Dopoldne je imel dr. Maček več sestankov z ministri v svojem kabinetu. Predvsem se je delj časa razgovarjal s finančnim ministrom dr. šutejem in ministrom dr. Smoljanom. Potem je sprejel tudi ministra brez listnice dr. Konstantinoviča ter se je z njim dalj časa razgovarjal o novem volilnem zakonu. Popoldne so imeli konferenco podpredsednik vlade dr. Maček, finančni minister dr. Šutej in pravosodni minister dr. Markovič ter vojni minister ar-madni general Nedič. Odbor ministrov, ki preučuje novi volilnj zakon, se danes ni sešel. Najbrže bodo člani vlade o tem vprašanju spet razpravljali na vladni seji, ki je sklicana za jutri popoldne ob 5. j Spor med radikali in dr. Markovič Belgrad, 20. dec. m. Kakor smo že poročali, je pravosodni minister dr. Markovič, katerega je glavni odbor narodne radikalne stranke zaradi vstopa v sedanjo vlado izključil iz stranke, imel preteklo nedeljo v Belgradu zborovanje, na ka*-terega je pozval vidnejše radikale iz vse države. Na zborovanju so vsi govorniki poudarjali potrebo po združitvi vseh radikalov. Izvoljen je bil poseben delovni odbor, v katerega je bilo imenovanih več radikalov, ki jih na zborovanju sploh ni bilo. Ti radikali so skoraj vsi po vrsti izjavili, da mesta v tem odboru ne sprejmejo, ker so pristaši Ace Stanojeviča. Med drugimi tega mesta tudi nista sprejela dr. Korun in dr. Puc, o čemer je dr. Puc dal tukajšnji »Politiki« pojasnilo. Z nedeljskim zborovanjem se dr. MarkoviČev spor z radikali ni izgladil, temveč kakor kaže, še poslabšal. Glavni odbor radikalov vztraja na stališču, da dr. Markovič ni več Član radikalne strani ke. V tej zadevi je odšel v Knjaževac prvi pod^ predsednik radikalov Miša Trifunovič ter je o teh' stvareh razpravljal z voditeljem radikalov Aco Stanojevičem. Zdravniška služba v delavskem zavarovanju Belgrad, 20. decembra, m. Socialno ministrstvo je sklicalo anketo glede pravilnika o organizaciji zdravniške službe Suzorja in glede pragriia-tike zdramikov-uradnikov Suzorja. Na to anketo sta poleg zastopnikov OUZD v Zagrebu in Belgradu ter delegatov Suzorja prispela tudi predsednik OUZD v Ljubljani inž. Jože Sodja in namestnik ravnatelja dr. Kuhelj. Anketo, ki bo še jutri, vodi načelnik socialnega ministrstva Dušan Jeremič, Osebne novice Belgrad, 20. dec. m. V istem svojstvu so prestavljeni na poŠto Čma pri Prevaljah Ernest FlajS-man, doslej na pošti Trbovlje I., na pošto Maribor I. Anton Sever, doslej na pošti Maribor II. Belgrad, 20. dec. m. Za profesorje 8. skupine 60 postavljeni z odlokom prosvetnega ministra med drugim tudi naslednji suplenti: v Celje Milan Potokar, Anton Knap, Ana Kunič, Julij Antič, Ivan Krečič; v Kranj: Andrej Kalan, Anton Polenec; v Ljubljano: Mirko Pugelj, Josip Schweiger, Pavla Kuharič, Franc Uršičj v Maribor: Viktor Smolej, M -"71. T..-, n—t.i.. uuiu, u,-, i bij.«,, t>,a,tivii bgtfitm, i,au UUJIlUVIVj v Berane: Oskar Redi; v Paočevo: Anton Sever. petroleja organizirajo v vsej državi na ta način, da se bodo cene znižale in izenačile. V duhu navodil kr. vlade je uprava državnih monopolov uredila to vprašanje tako, da je znižala cene petroleja in izenačila za vso državo. Cena je določena na 7 din za liter. Kdor bo dražje prodajal, bo najstrožje kaznovan po § 102 zakona o državnih monopolih. Prodajalci na drobno so dolžni tako prodajati petrolej od 22. t. m. po enakih cena v vsej državi. Njihov brutto zaslužek bo znašal 0.85 din za kilogram petroleja. Tukaj je potreba zlasti naglasiti, da bo kot prva neposredna posledica znižanja in zenačenja prodajnih cen petroleja prišlo do povečanega popraševanja. Če bi bile zaloge petroleja v naši državi zadostne, da bi pokrile to povečano popraševanje, potem ne bi bilo treba izdati nobenih ukrepov za odstranitev teh posledic. Toda če upoštevamo, da je razpoložljiva količina petroleja precej majhna in da je treba nove količine, ki -se izvažajo iz tujin«, pla-čevati s svobodnimi devizami, potem je nujno potrebno, da se taki pojuri, onemogočijo. Prav tako je potrebno, da se izdajo ustrezni ukrepi, da bo od razpoložljive količine petroleja vsaka domačija, ki uporablja petrolej, za razsvetljavo dobila odgovarjajočo sorazmerno količino. Iz tega namena so bila izdana potrebna navodila finančnim oblastem in oblastem splošne uprave, naj strogo skrbe in se brigajo za prodajo petroleja ter gledajo na ceno, po kateri se prodaja. Vsaka zloraba v tem pogledu, zlasti pa vsaka višja cena petroleja, bo najstrožje kaznovana. Za ta dejstva se mora brigati tudi kupec sam. Kujjec mora uvideti, da ee stori vse, kar je mogoče za zagotovitev rednega preskrbovanja in prav tako morajo biti kupci v svesti si, da je treba v današnjih razmerah štediti s jx>rabo tistih potrebščin, ki jih moramo uvažati in plačevati s svobodnimi devizami. Oziroma z zlatom. Kajti pametno štednjo z vsemi temi predmeti narekujejo interesi našega gospodarstya. Znižane cene petroleja in njeno zenačenje v vsej državi bo onemogočilo špekulacijo e to potrebščino in nepravično poviševanje cen, naši kmetovalci pa bodo prišli do cenene razsvetljave. Z rešitvijo tega konkretnega vprašanja na razloženi način, bo omogočilo našim kmetovalcem, da dobe za božične praznike petrolej v potrebnih količinah in po znižanih cenah. nisarne uprave državnih monopolov.) Pogreb dr. Eda Markoviča Belgrad, 20 decembra, m. Dopoldne je bil na novem pokopališču pogreb pokojnega dr. Ede Markoviča, bivšega glavnega ravnatelja Prizada. Pogrebu, ki se je začel ob 10 dopoldne, so prisostvovali poleg pokojnikove družine tudi trgovinski minister dr. Andres, socialni minister dr. Budisavljevič, več uglednih prvakov SDS, med njimi senator dr. Kostič, in več bivših ministrov, med njimi dr. Stošovič, Letica, inž. Kabalin, bivši guverner Narodne banke dr. Radosavljevič in drugi. Po opravljenih pogrebnih molitvah se je prvi poslovil od pokojnika pomočnik trgovinskega ministra Sava Obradovič. Za njim je govoril ravnatelj Gospodarske sloge dr. Toth, v imenu rotaryjcev dr. Wagner, v imenu uradništva Prizada sedanji vršilec dolžnosti generalnega ravnatelja dr. Nemec, v imenu pokojnikovih prijateljev pomočnik kmetijskega ministra dr. Novakovič. Potem se je pogrebni sprevod premikal do družinske grobnice, v katero so položili krsto s truplom pokojnega Markoviča. Dr. Edo Markovič je bil pokopan kot rezervni častnik z vsemi vojaškimi častmi. Belgrajske novica Belgrad, 20. decembra. AA. Danes dopoldne je trgovinski minister dr. Ivan Andres sprejel v svojem kabinetu trgovinskega atašeja pri nemškem poslaništvu v Belgradu Ereina Kernbacha in se z njim dalj časa razgovarjal. Belgrad, 20. dec. m. Skupina 6edmošolcev in eedmošolk, vrstnikov kralja Petra II., ki je dopo-tovala snoči v Belgrad, ei je danes dopoldne najprej ogledala vojni muzej, nato pa je odšla v zgornje mesto. Po ogledu zgornjega mesta se je skupina odpeljala na Avalo in dalje na Oplenac, kjer se je poklonila manom kralja Aleksandra Opoldne eo bili udeleženci in udeleženke izleta na kosilu v hotelu na Oplencu, ki ga je priredila uprava kraljevega dvora. Belgrad, 20. dec. m. V Nišu bodo v nedeljo v tamoštijem gledališču slovesno odkrili doprsna kipa slavnega srbskega pisatelja Stevana Sremca in gledališkega igralca Dobriče Milutinoviča. Belgrad, 20. dec. m. Vodstvo zemljoradniške stranke je priredilo danes ob polletnici smrti Joče Jovanoviča zadušnico za svojega biv. šefa. Pri za-dušnici so bili navzoči sedanji predsednik stranke dr. Milan Gavrilovič in vsi člani vodstva stranke. Izid velike sodne obravnave v Celju Grebenšek obsojen na dosmrtno ječo Umora v šeščah in Medlogu pri Celju nepojasnjena Celje, 20. decembra. Zelo nestrpno je čakalo nocoj celjsko občinstvo na rezultat skoraj dve uri trajajočega posvetovanja velikega senata, da bi se razvozljala skrivnost v temo zavitih groznih umorov v šeščah pri Št. Pavlu in v Medlogu pri Celju. Iz mnogih krajev Savinjske doline in pa od drugod, kamor je segala obširna, skoraj pol leta trajajoča preiskava proti zločincem Grebenšku in tovarišem, so prišli ljudje, da bi zvedeli, ali so obtoženci storilci pretresljive žaloigre zakoncev Jeršetovih in Ocvir-kovih ter številnih zločinov, ki so razburjali Savinjsko dolino, tako da je prebivalstvo ob preiskavi, ko so orožniki vodili aretirance na kraje zločinov, jih hotelo dejansko napasti in se nad njimi osebno maščevati. Zločini so bili tako grozni, da se je skoraj vsakdo stresel in je skoraj dvomil, ko je videl žrtve, da je človek zmožen takih dejanj. Preiskave so bile zelo obširne in vse je že kazalo, da se je oblastem posrečilo razkrinkati zločince. Prebivalstvo se je pomirilo. Septembra meseca pa je buknila na dan nova novica, da Grebenšek in Žgank nista morilca. Preiskava, ki se Je razširila na zaslišanje številnih pri? v Savinjski dolini in drugod, je dognala, da je bil Žgank Andrej, ki je orožnikom priznal umor v šeščah, ob času umora v zaporih okrajnega sodišča na Vranskem, ob času umora v Medlogu pa na delu v Aleksandrovem domu v Logarski dolini. Poleg tega se je sodišče po pričah prepričalo in je dognalo, da je bil Grebenšek ob času umora v Medlogu pri neki ženski, ki je to tudi izpovedala pri sodišču. To smo poročali že 21. septembra v »Slovencu«. Razumljivo je, da je javuubi sedaj še težje čakala, da spregovori sodišče. Razprava je bila tajna in je trajala dva'dni. Vodil jo je g. dr. Farkaš Franc. O posebnih varnostnih ukrepih smo že včeraj na kratko poročali. Tekom razprave je bilo zaslišanih okrog 50 prič. Zasliševanje je bilo zaključeno danes ob 4 popoldne, nakar so govorili do 17.55 državni tožilec g. dr. Rus Davorin in branilci gg. dr. Ser-nec Gvidon, dr. Rakun Alojzij, dr. Rajč Štefan in dr. Riebel VK/alter. Prvi je zagovarjal Julčko Ter-čičevo, drugi Zganka Avgusta, tretji Orebenška, zadnji pa Arha Andreja. Ob 17.55 se je senat umaknil na posvetovanje, ki je trajalo do 19.45. Grebenšek je bil obsojen na dosmrtno robijo in ,zSubo državljanskih pravic ter na din 25.000 odškodnine svojim žrtvam. Zgank Avgust na 10 let robije, trajno izgubo častnih državljanskih pravic in na odškodnino 6660 din žrtvam. — Zgank Andrej na 2 in pol leta robije, na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic, Arh Andrej na 2 leti robije in na 2 leti izgube častnih državljanskih pravic. Nadalje so obsojeni solidarno Zgank Andrej, Arh Andrej in Grebenšek na odškodnino 3500 din svojim žrtvam. Oprostilna sodba pa je bila izrečena vsem storilcem zaradi umora v Šeščah pri št. Pavlu in umora v Medlogu pri Celju. Nadalje sta bila Orebenšek in Žgank Avgust oproščena dejanja zločina v trgovini v Gornjih Grušovljah pri št. Petru. Predsednik senata dr. Farkaš je nato v polurni obrazložitvi navajal okoliščine, zaradi katerih sodišče ni moglo izreči sodbe zaradi zločinov v Medlngu in šeščah. Julčka Terčičeva je bila takoj izpuščena na svobodo. »SLOVENEC«, dne 21. decembra 1939. ________ Hud rdeči pritisk v severni Finski Angleški časopisi napovedujejo novo sovjetsko ofenzivo Rdeči se brez uspeha zaletavajo v Mannerheimovo črto London, 20. decembra, t. British Official Press: S Finskega danes ni poročil o kakšnih novih velikih bojih. Položaj na raznih frontah pa bi se dal posneti takole: Na skrajnem severu so Sovjeti zasedli ▼se ozemlje, ki leži med sovjetskim ozemljem, norveškim ozemljem in obalo. Tamkaj so Sovjeti že včeraj napredovali in se Finci počasi in v redu umikajo na utrjene postojanke, kjer se bodo spet postavili v bran. Na srednji fronti, to je na sredi vzhodne sovjetsko-finske meje, kjer je pritisk sovjetskih čet pri Suomisalmi zelo velik, so Finci ofenzivo ustavili s tem, da so zdrobili skoraj dve sovjetski diviziji. Na južni fronti, v tako imenovani Ka-Telijski ožini med Ladoškim jezerom in Finskim zalivom pa sovjetske čete izvajajo glavni napad na Mannerheimovo utrjeno črto, ki jo sovjetsko topništvo že 24 ur neprestano bombardira, toda brez vidnih uspehov. Finska poročila Helsinki, 20. decembra. A A. Havas: Še ime-•om so v teku srditi boji na skrajnem severu Finske. Sovjetske čete so imele hude izgube, ker so Finci zelo skrbno pripravili svojo obrambo. Spričo premoči sovjetskih čet so se finski oddelki umaknili na severni del utrjene črte. Glavno mesto Laponske E o v a n i e n i je sedež vrhovnega poveljstva generala Vileniusa. Taktika sovjetskega poveljstva sestoji v tem, da bi z napadi v raznih odsekih demoralizirali finsko ■ poveljstvo in tako omejili hitrost finskih taktičnih manevrov. Rezultat tega velikega boja bo odvisen od rezerv, s katerimi Finci razpolagajo, kajti samo tedaj, če bodo Finci mogli vreči brez odloga v razne odseke fronte nove rezerve, se jim bo posrečilo ustaviti sovražno prodiranje. Rdeča poročila Poročilo glavnega štaba leningrajskega vojaškega okrožja se glasi: 19. decembra je bilo več akcij oglednih patrul in manjših spopadov, ponekod pa tudi topniškega ognja. V nekaterih odsekih so letala izvršila ogledne polete, bilo je pa tudi nekaj letalskih bojev. V teh bitkah so sovjetska letala zbila 12 sovražnih aparatov. Eno sovjetsko letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Pred veliko bitko na severu Stockholm, 20. decembra. A A. Havas: Pričakujejo velike bitke na severnem področju Sala. V teh krajih divjajo že deset dni krvavi boji. Sovjetske čete napadajo v dveh smereh. Na eni strani pritiskajo v smeri proti Savekosiju z namenom, da bi prerezali pot finskim četam, da se ne bi mogle umakniti, na drugi strani pa v smeri proti K e m i j a e r v i j u, kjer Sovjeti poskušajo priti do železniške proge, ki vodi v Tornijo. Sov- J.®t®H» z5ž,elS. upor.aM.?1K Pri ay.o$»...vo- jaških 'operacijah tako imenovani »tank-dvozivko«. Takšne vrste tanke so Sovjeti uporabljali že več kot eno leto. Tank dvoživka se lahko giblje tudi v vodi s pomočjo vijaka. Finci se poslužujejo novih topov proti tankom. Ta tip topov je izumil nek finski topniški častnik, izdelan pa je bil v tujini. Top ima izreden učinek, slaba stran je le v tem, da jih Finci mnogo nimajo. Angleški časopisi napovedujejo novo ofenzivo in nove težave za junaški finski narod London, 20. decembra. A A. Havas: Na podlagi poročil, ki jih je dobil »Times« iz Helsinkov in Stockholma, pripravljajo na več krajih ob finski meji novo ofenzivo. Povsem se zdi, da pritisk sovjetskih čet prihaja čedalje bolj do izraza in da sovjetsko vrhovno poveljstvo skuša doseči zmago nad Finsko, preden bi zapadel nov sneg, kar bi pomenilo občutne težave za vojaške operacije. Takšno je mnenje vojnega urednika »rime-s a«, ki pripominja tudi, da Finci smatrajo, da so Sovjeti poslali znatno pomoč 200.000 mož svojim oddelkom. Trdijo, da bodo te nove čete uporabili na Karelijski ožini. Rusko taktiko je možno primerjati s taktiko nekdanjih vojsk, ki so izvajale množestvene napade na vhode velikih trdnjav, dočim so nekateri manjši oddelki poskušali, da bi se povzpeli na zidove in vdrli v trdnjavo. V preteklosti so često odločali bitke manjši oddelki. Toda danes se to ne dogaja. Vsa poročila pravijo, da Sovjeti nameravajo s svojim vojskovanjem izčrpati nasprotnika s tem, da pošiljajo neprestano močne oddelke svojih vojakov v boj brez ozira na to, ali utegnejo biti izgube velike ali majhne. Finci imajo velike težave v tem, ker ni dovolj snega, najboljšega njihovega zaveznika z sedanjih težkih časih. Čeprav moramo izkazati hrabrim finskim vojakom vse priznanje, moramo vendar priznati tudi, da je njihova obramba podvržena silnemu pritisku in da so fizične moči omejene. Tudi živci morajo navsezadnje popustiti. Zaradi težav, na katere so Finci naleteli, »N e w s Chroniclet zahteva, da je treba poslati nujno pomoč temu hrabremu narodu, čigar junaštvo ne bo moglo večno vzdržati napadov številčno močnejšega sovražnika. Če naj se Finska reši, mora dobiti pomoč. Nadejamo se, da Finska kljub temu dobiva nekaj več kot samo božično darilo od strani držav, ki so jih Rusi komaj pred enim tednom označili kot napadalce. Prošnjo, ki jo je izrazil po radiu v nedeljo predsednik finske republike Knllio, ne sme ostati brez odgovora, če se na to prošnjo ne odgovori ali če se odgovori nanjo r. običajnimi frazami, bo sovjetski napad žel brez dvoma zmagoslavje. *Daily T e l e g r a ph« trdi, da je Velika Britanija najela štiri letala, ki bodo na Finsko odnesla zdravila in druge zdravniške potrebščine. Prav tako bo v kratkem odšlo po morju 70 ton drugega materiala na Finsko, razen tega pa šo 14 potujočih bolnišnic. Kaj je s sovjetsko križarko »Oktobrska revolucija« Helsinki, 20. decembra. A A. Reuter: čeprav še ni noben h podrobnosti o potopitvi sovjetske vojne ladje »Oktobrska revolucija*, mislijo, da so vojno ladjo potopile finske obrežne baterije v vodah Karelijske morske ožine, in sicer pred Koisvistom. Helsinki, 20. decembra, t. Havas: Doslej ni bilo mogoče dobiti nobenega službenega potrdila o poročilu inozemskih virov, da je finsko obalno topništvo potopilo sovjetsko križarko »Oktobrska revolucija«. V tej zvezi dodajajo neslužbeno, da gre mogoče za kakšno drugo' sovjetsko ladjo, morda celo za malo rdečo križarko »Marat*, ki je zadnje čase večkrat križarila pred finsko obalo in je bombnrdirala. Tako je na mesto Koisvisto priletelo mnogo granat iz sovjetskih križark. Alarm v Moskvi Rdeči radio obtožuje ftrockiste' Moskva, 20. decembra, b. Moskovski radio je snoči objavil senzacionalno poročilo, ki potrjuje mnoge vesti, ki se širijo o stanju v Sovjetski Uniji. Radio je namreč rekel, da so mora komunistična stranka takoj osvoboditi vseh protircvolucionarnih teženj. Sabotaža v podjetjih, ki 90 važna za življenje v Rusiji, se vrši ravno s strani teh protirevolucionar-Jev. To da je »škandalozna delavnost t r o c k i s t o ve, ki se pod lažnimi imeni nahajajo v komunistični stranki in se morajo na vsak način iztrebiti. Troekisti da podpirajo Mannerheimovo kliko. Sovjeti tako na deželi, kakor tudi v mestih, postopajo neprevidno, ko sprejemajo nove člane. Ta klika se je v mnogih primerih pokazala kot popolnoma ravnodušna proti interesom stranke. Šo več: ona se naravnost bori proti komunistični stranki. Sovjetski vojaki so bore na Finskem za osvo-bojenje svojih tovarišev in se torej vojakom, ki se bore na Finskem, ne sme zabadati nož v pleča od strani protirevolucitmarjev. Vorošilov je v Moskvi Službeni krogi polagajo veliko važnost na to, da se maršal Vorošilov ne nahaja kot predstavnik vojske na Finskem. Snoči so službeno poročali, da je maršal Vorošilov v ponedeljek v spremstvu Stalina in Molotova obiskal moskovsko opero. Bitke v zraku Anglija zavrača nemške navedbe Nemško poročilo Berlin, 20. dec. AA. DNB. Nemško poročilo se glasi: ■ Nemški letalci so izvedli kljub zelo neugodnim vremenskim razmeram ogledniške polete, nad pomorskimi oporišči v Severnem morju. Po dosedanjih fiodatkih 6o bile uničene v teh bojih štiri angleške manjše vojne ladje. Neko nemško ogled-niško letalo je napadlo veliko britansko letalo in ga zbilo na tla. V zadnjih dneh so nemška letala uničila 23 ladij britanskih obalskih vojnih sil. Izgube britanskega letalstva so se v zračnem spopadu 18. decembra povečale še na dvoje letal, tako da znašajo 36 aparatov tipa Vickers in Wellington. Angleška poročila London, 20. dec. t. Reuter. Nemška poročila vedno govore o nekih »vojnih ladjah«, ki da so jih njihova letala potopila. Admiraliteta javlja, da ne gre za nobene »vojne ladje«, ampak za neznatne ribiške ladje, ki so jih zadnje dneve nemška letala s strojnicami obstreljevala in metala na nje bombe. Potopila so ne 23 teh ladjic, kakor pravijo, ampak samo 4. Admiraliteta nemških izmišljenih poročil ne bo več popravljala. Tukaj razglašajo, da je prišlo danes popoldne nekako sredi Severnega morja do borbe v zraku med nemškim bombnikom tipa »Heinkel« in angleškim vodnim letalom. Angleško vodno letalo je bilo sestreljeno. London, 20. decembra. A A. Reuter. Po poročilih iz poučenih virov je zelo verjetno, da so angleškimi bombniki v bitki nad Helgolandom zbili več kakor 12 nemških letal tipa »Messerschmitt«. Šest od teh letal je bilo tipa »M 110*. Nemške trditve, da so tudi Nemci sestrelili 36 britanskih letal, so'brez vsake podlage, kajti celotno število angleških letal, ki so se udeležila tega boja, sploh toliko znašalo ni. Razen tega je en sani angleški bombnik po svoji vojni sposobnosti vreden pet nemških bojnih letal. Nemška letala so napravila okoli 40 posamičnih napadov. Obenem so sovražne protiletalske baterije na obali in na vojnih ladjah obsula angleška letala s streli. Več sovražnih lovskih letal nas je preganjalo, ko so se angleški bombniki vračali s svojega poleta. Eden izmed angleških bombnikov je zaostal in »Messerschmit-ti« so ga napadli. Pilot se je s svojim aparatom spustil na morje. Takoj nato je neki drugi bombnik zbil dva »Messerschmitta«, ki sta se mu preveč približala. Drugi »Messerschmitt« je nevarno poškodovalo streljanje naših bombnikov. Posebno je prizadeta njegova radijska postaja. Poškodovan je tudi eden naših bombnikov. Rezervni pilot je takoj zavzel prostor svojega tovariša, toda ugotovil je, da je pošla vsa municija, zato se je z vso hitrostjo vrnil proti britanski obali. Drugi bombnik je moral pristati na morju, 80 milj pred britansko obalo, njegovo posadko je pa rešila neka ribiška ladja. Izgube Nemcev po angleških navedbah London, 20. decembra. AA. Reuter. Poročajo, da so v oktobru in novembru Nemci izgubili v 51 letalskih bojih nad Anglijo in nad angleškimi teritorialnimi vodami 21 letal. Velika Britanija pa ni zgubila v teh bojih nobenega letala in samo en britanski pilot je ranjen. Od omenjenih nemških letal smo 13 letal zbili na kopnem ali na morju, druga so pa padla na zemljo ali na morje v času, ko so se skušala vrniti domov. V bojih preteklega Anglija nič ne ve o protestu 21 ameriških držav London, 20. decembra. AA. (Havas.) An- pritožbi gledt tega vprašanja. >DaiIy Herald« gleški vladi ni ničesar znanega o načrtu pro- sploh ne verjame, da bi bila takšna pritožba testa ameriških republik zaradi pomorske poslana od strani ameriških držav vojskujo- bitke ob ustju reke La Plate. Diplomatski čim se taborom v IJvropi, ker nihče ne more uredniki >Timesa< odločno trdijo, da britan- ohraniti tako velikega varnostnega pasu, fki vladi ni bilo sporočeno ničesar o kaki kakor ga je določila Panamska konferenca. četrtka nad Frizijskim otočjem med britanskimi bombniki in nemškimi lovskimi letali smo zbili pet aparatov tipa Messerschmitt več ko 12 pa v predvčerajšnji bitki nad Helgolandom. Novi »Messerschmitti« imajo napake Pariz, 20. decembra, t. Havas. Iz Londona poročajo, da so angleški letalski strokovnjaki pre- iskali nova nemška lovska letala najnovejšega tipa Messerschmitt, ki so bila nedavno zbita na tla na angleški obali. Iz te preiskave izhaja, da so tudi nova nemška letala obremenjena z nekaterimi tehničnimi napakami, ki so delala težave že prvim tipom. Izračunali so namreč, da je teža, ki pride na en kv. cm letalske površine za eno tretjino prevelika, kar letalo ovira v njegovi okretnosti. Vtsaka najmanjša strojna napaka jo lahko za takšno letalo usodna. Zaradi tega tudi ni čudno, da so angleški In francoski letalci, kadarkoli so se srečali s temi nemškimi lovci, imeli tako sijajne uspehe. Sir Samuel Hoare o vojni Lomlon, 20. decembra, t. (Reuter.) Danes popoldne ob treh je imel minister sir Samuel Hoaro [K) radiu govor na ves angleški imperij. Ni res, je dejal, da bi oila ta vojna sklenjena v ministrskih pisarnah, ampak angleški imperij je zgrabil za orožje po volji ljudstva. Zakaj se je ljudstvo odločilo za to vojno? Zato, ker še veruje v vrednote, ki jih noče pustiti propasti. Mi smo hoteli mir, toda no takšnega, ki bi d-volll, da bi se vojna na tihem kot rak pripravlja,a, ne takšnega, ki bf bil vse narode sveta jiočasi pripeljal v suženstvo. Nato je Hoare govoril o zadnjih bitkah v zraku in dodal: »Pričakovali smo takoj velikih zračnih napadov. Do sedaj jih še nismo dobili in je nam to prav, ker smo s tem pridobili na času, dn smo se pripravili, da jih bomo odbili, kadar pridejo. Angleški letalci pa so imeli priliko, da so pokazali, da se tudi v angleškem letalstvu nadaljujejo davna izročila junaštva in slave, ki obdaja angleško mornarico. Govor nizozemske kraljice naag, 20. decembra, c. (Reuter.) Nizozemska kraljica Viljemina je imela davi v radiu nagovor na nizozemski narod, kjer je odgovorila, da se morajo vsi žrtvovati, da bo domovina varna pred vsakim napadom. Posebno velike žrtve so že doprinesli nizozemski mornarji in ribiči. Čakajo nas še hujše žrtve. Toda o božičnih praznikih, tako je končala, bomo črpali potrebno notranjo moč, da bomo vse težave, ki nam jih nalaga ljubezen do domovine, junaško prenesli. Japonska—Amerika Tokio, 20. decembra. AA. DNB.: Zastopnik zunanjega ministrstva je časnikarjem izjavil, da Japonska pričakuje, da bo Amerika še pred božičem zavzela določno stališče. Pri dosedanjih razgovorih med ameriškim veleposlanikom Grewom in Na-muro je bilo govora o japonsko-ameriški trgovinski pogodbi. »Tokio Asahi Simbun« piše, da bi do novih razgovorov med Namuro in Grevom moglo priti pred božičem, ter da v Tokiu pričakujejo, da bosta pri tej priliki razpravljala o vprašanju spremembe trgovinske pogodbe. Berlin, 20. decembra. AA. DNB poroča iz San Diega v Kaliforniji, da so Zedinjene države ponovno oborožile za službo 12 rušilcev, ki so bile zgrajene za časa vojne in ki so bile leta 1922 začasno vzete iz službe. Nemčija se ozira po švedskem železu Dogovor med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo Basel, 20. decembra, t. Tukajšnja »National Z e i t u n g« objavlja pismo iz Berlina, kjer pravi, da nemški gosj>odarski krogi niso zadovoljni z dosedanjimi uspehi gospodarske štirilet-ke, ki je imela namen osamosvojiti Nemčijo z ozirom na dobavo železne rude. Švedsko železo postaja sa Nemčijo vedno bolj potrebno. Ako bi se zgodilo, da bi bil uvos švedskega železa iz kakršnegakoli razloga ukinjen ali prekinjen, bi nemška železna industrija prišla takoj v težave, kajti dosedanje zaloge trajajo samo še za nekaj mesecev. Gospodarski krogi se zaradi tega tudi čudijo, kako neki je mogoče, da nemška vlada in vojaško vodstvo tako mirno gledata, kako se sovjetski vpliv razširja tja proti tem tako dragocenim železnim rudnikom na Švedskem. Ponekod mislijo, da sta se Nemčija in Sovjetija glede teh rudnikov domenili in da so zaradi tega nemški vladni krogi ob napredovanju sovjetske vojske proti Švedski tako mirni. Švicarski list dodaja, da je v tem primeru finska borba za svobodo v korist ne samo finskemu narodu, ampak vsem malini narodom na svetu. Pod okriljem Italije Italijanski glasovi o »podonavsko-balkanskem bloku n ii Rim, 20. dec. b. »United Press«. V zvezi z diplomatskim delovanjem Rima za končno ustalitev položaja v Podonavju in na Balaknu italijansko časopisje povdarja, da so interesirane države tega ozemlja pozdravile to italijansko inicijativo, s katero naj bi se pospešila in olajšala rešitev vseh vprašanj, ki bi mogla izzvati nesporazum med balkanskimi in podonavskimi državami. Pod okriljem Italije naj bi se ustanovil velik blok, kakor ga želijo zahodne demokracije. Ta njihova namera je bila jasna že takrat, ko je bila sklenjena angleško-francoska-turška pogodba. Toda Italija je takoj nastopila proti temu in je povdarjala, da ta pakt skriva druge diplomatske cilje in da mora zaradi tega Italija braniti ne samo svoje trgovske, ampak tudi politične cilje v jugovzhodnem delu Evrope. Italija je mnogo doprinesla k jjomirjenju položaja na Balkanu z dvostranskim sporazumom, ki ga je sklenila s podonavskimi državami. Hfmmler v Rimu Rim, 20. decembra, t. (Štefani.) Semkaj je nenadno prispel vrhovni f>oveljnik nemške policije Hiinmler. To je že njegov drugi obisk v teku zadnjih treh dni. Vsem cenjenim inserentom sporočamo, da bomo sprejemali oglase za božično številko Slovenca« do sobote dne 23. decembra opoldne. Zaupajte nam Vaš oglas! Božična Številka „Slovenca" bo izšla v zelo povečanem obsegu z lepo božično prilogo v nakladi 60.000. •i mm Uprava »Slovenca IIMIIIIIII QjCtApoklicali na odgovornost ne karteli, ne veleproducenti, 6kratka, draginja se ni zatirala na viru, temveč na njenem izlivu, pri malem trgovcu, ki jc sam žrtev draginje. Ugotovilo se je nadalje, da je protidraginjska uredba izšla v času največjega vznemirjenja ljudstva ter se je zaradi tega že itak nevarna psihoza ljudstva, še 6ilno poslabšala. Vse dosedanje obsodbe po protidraginjski uredbi 60 tudi dokazale, da niso nikjer bili trgovci povzročitelji draginje, ker so bile vse obsodbe izrečene do 6edaj samo zaradi tega, ker ni bil ta ali oni predmet označen s ceno. Niti najmanj pa se ni pomagalo trgovcu, ko mu je bil hipoma odpovedan vsak kredit, poslabšani vsi dobavni in plačilni pogoji ter s tem onemogočena izpopolnitev zalog po starih cenah Slovensko tr-govstvo zato apelira na pristojne oblasti in na časopisje, da vse to upoštevajo in da podpirajo domačo nacionalno trgovino, ki je ob vsaki priliki dokazala, da rada podpira vse narodne in socialne institucije Za omiljenje draginje je potrebno, da 6e vojna vznemirjenost Ijudstvji neha, ker so deloma ljudje s silnim povpraševanjem po blagu sami povzročili dvig cen. Tudi zato apeliramo na časopisje, da vplivajo pomirjevalno na ljudi. Glavni odbor "Zveze je nato odobril načrt slovenskih gospodarskih zahtev ter pooblastil predsedstvo in ožji odbor, da ta načrt objavi. Sledili 60 predlogi združenj ter 6e ije seja Izjavila proti ukinitvi začasnih skladišč sladkorja pri finančnih kontrolah ter za ohranitev solnih knjižic. Sklenil se je nadalje protest na upravo drž. monopolov, ker 6e v zadnjem času dobavlja samo še debela sol. Posamezni delegati so navedli še drastične primere o sleparijah krošnjanjev, ki prodajajo ljudem manj vredno blago po silno visokih cenah. Z ogorčenjem se je konstatiralo, da se nad kroš-njarji protidraginjska uredba ne izvaja Znova apelira trgovstvo na oblasti, da se napravi krošnjar-stvu konec in da 6c izvajajo vsaj sedaj veljavni zakoniti predpisi. Izdaja uredbe o krošnjarstvu je vedno bolj nujna. Kljub tehtnim dokazom o škodljivosti in neso-cijalnosti nakaznic za moko in koruzo za tako imenovane pasivne kraje, so se letos zopet začele izdajati. Trgovstvo proti temu odločno protestira. Po rešitvi še nekaterih internih vprašanij je seja sklenila, da bo prihodnja glavna skupščina Zveze v Novem mestu. Svetovno gospodarstvo in vojna avg. sept. okt. nov. 79 83 83 83 76 83 90 94 78 78 78 — 70 83 86 90 103 118 122 128 71 76 81 84 76 83 85 87 76 76 80 86 Iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov posnemamo naslednje zanimive podatke o razvoju svetovnega gospodarstva v prvih mesecih vojne: INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Indeks industrijske proizvodnje nam je na razpolago za zadnje mesece samo za nekatere države. Tako vidimo, da je skupni indeks industrijske proizvodnje narastel do avgusta na september (podlaga je proizvodnja leta 1929 kot 100) od 87 na 93, oktobra pa celo na 101 (lani oktobra je znašal samo 81 točk), kar pomeni, da je indu-slrijska proizvodnja v severnoameriških Zedinje-nih državah že prekoračila rekordno višino iz leta 1929. V evropskih nevtralnih državah je proizvodnja le malo narastla. Tako je indeks švedske industrijsko proizvodnje od avgusta na september celo padel od 58 na 155, v oktobru pa se je malo dvignil na 156 (lani oktobra je znašal 144). Na Danskem je indeks padel od 148 avgusta na 146 septembra in 145 oktobra (lani oktobra je znašal 130), na Estonskem pa je padel od 172 na 163 in 159 (ltnia oktobra je znašal 157). CENE Razvoj cen nam kažejo naslednje številke (podlaga so vedno cene leta 1929 kot 100): 1939 USA Anglija Nemčija Belgija Danska riolandija Švica Jugoslavija Iz tega pregleda je razvidno, da so ostale skope popolnoma neizpremenjene cene v Nemčiji, kjer je pač gospodarski sistem povzročil popolnoma ne-izpremenjeno raven cen. Ameriške cene so narasle samo prvi mesec vojne, sedaj pa se drže stalno na 83. V Angliji in nevtralnih državah pa so cene zelo narasle. Tako so cene od avgusta do novembra narasle v odstotkih: v Angliji za 23.7%, v Belgiji za 26.9%, na Danskem za 24.3%, v IIo-landiji za 18.3%, v Švici 14.5% in v naši državi za 13.2%. To so podatki za eene na debelo v nekaterih najbolj značilnih državah. Cenam na debelo slede tudi cene na drobno in indeks skupnih življen-skih stroškov. Ta indeks je znašal po istem viru (1929 — 100): 1939 Unija Nemčija Švedska Švica Jugoslavija Za druge države še niso objavljeni podatki za november. Vidimo pa zopet, da so življenski stroški ostali v Nemčiji neizpremenjeni, na Švedskem in v Švici se le polagoma dvigajo, pri nas pa so življenski stroški skokoma narasli. Seveda moramo ugotoviti da primerjava ni mogoča, ker so podlage, na osnovih katerih se dela indeks različne. Poleg tega je indeks skoro vseh modernejših držav tehtan indeks, dočim je naš indeks samo seštevalec raznih cen brez ozira na njih važnost. OBTOK BANKOVCEV V vseh državah tako vojujočih se kot nevtralnih jo obtok bankovcev zadnje mesece zelo na- Krasna božična darila jaslice, nakit za drevesca in kolekcije knjig dobite po nizki ceni v podružnici Jugoslovansko knjigarno v Kranju rastel. Tudi podatki za konec novembra ne kažejo skoro nikjer pomembnega zmanjšanja obtoka bankovcev. V naslednjem navajamo podatke o višini obtoka bankovcev za nekatere mesece v milij. valute dotične države: nov. 1938 avg. 1939 nov. 1939 Nemčija 7.744 10.907 10.794 Anglija 480.8 5295 528.7 Francija 106.798 142.359 146.370 USA 6.787 7.238 7.462 Belgija 22.251 26.496 27.700 Bolgarija 2.938 3.960 4.274 Danska 414 452 519 Grčija 7.011 0.981 9.324 Madžarska 806 1.03S 965 Norveška 448 480 534 Holandija 1.005 1.132 1.144 Romunija 33.676 42.351 48.382 Švedska 982 1.126 1.232 Švica 1.696 2.024 2.012 Turčija 183 220 276 Jugoslavija 6.783 7.986 9.163 avg. sept okt. nov. 72 75 75 — 83 82 82 82 107 108 110 112 85 86 87 88 69 69 71 78 Pripominjamo, da se podatki za Romunijo nanašajo namesto ta konec novembra šele na konec oktobra, ker novejših podatkov nimamo na razr>o-lago. Povečanje obtoka je nastopilo torej vsepovsod. V nekaterih državah se pa že kaže od oktobra na november zmanjšanje tako n. pr. v Nemčiji, Bolgariji, Grčiji, Madžarski, na Švedskem, v Švici in v naši državi. Dvigala in telefonska aparatura za vseučiliško knjižnico V Ljubljani. Za 18. januarja 1940 je razpisana prva licitacija za dvigala ter telefonsko aparaturo vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Preračun znaša za dvigala 148.000 din, za telefonsko aparaturo 68.610 din. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Bohinca Andreja, trgovca v Medvodah, narok za sklepanje poravnave 24. januarja, oglasiti se je do 15. januarja 1940. ea I t«i«r. ai- 4 FIlm Izredno nnpetlb prizorov ln dopolnilo fdm — Minili senzacij tf|||f| MATICA Nisterioini mr. Croy ladja smrti f ?" ai Zelo bogat spored, ki i o vsakogar zadovoljil Predstave. 10., 1 J., M. uri I KINO SLO a A tel. 27-30 Grešniki v rafn Mir Danes ob 16., 19, in 21. uri Romantična zgodba mladih ljudi, zapuščenih na osam Jenom oloku v filmu Izrednih trop-kih naravnih krusot in velikih ljubavnlli doživetij.. Vloge v denarnih zavodih Po podatkih Narodne banke so znašale vloge v naših denarnih zavodih na koncu julija letos 11.500, na koncu avgusta 11.177, na koncu septembra letos 10 463 milij. din. Letošnje gibanje vlog v posameznih skupinah denarnih zavodov nam kaže naslednja tabela (v milij. din): državni zavodi 20 zaseb. bank 1938 1939 1938 1939 julij . 2,806.. . . 2,797 4,765 . . . 4.663 avgust . . . . 2,808 . . . 2,723 4,807 . . . 4.504 september . . 2,461 . . . 2,497 4,546 . . . 4,376 oktober . . . 2,515 . . . 2,348 4,622 . . . 4,431 november , . 2,604 . . . 2,333 4,673 ... ? — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žotčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Joseiova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl reg S br. 30474/35. Namera ponovne podražitve papirja. V Jugoslaviji so tvornice papirja združene v kartelu pod imenom »Centropapir«. Ta kartel je vložil na ministrstvo trgovine in industrije predlog, da odobri povišanje cen papirja. — Opozarjamo, da je »Centropapir« letos že dvakrat podražil papir in prihaja sedaj ponovno s podražitvijo, za katero ni prav nobene stvarne potrebe. S podražitvijo bodo prizadete najširje plasti naroda, posebno pa kulturne in strokovne organizacije, konzorciji raznih listov in revij, starši šolske dece ter trgovina, obrt in grafična industrija kakor tudi vse druge ustanove in uradi. Po izjavah inozemskih zastopnikov papirnih tvornic so že dosedanje cene papirja v Jugoslaviji previsoke, zaradi česar bi bilo treba nastopiti z vso odločnostjo proti nameri novega zvišanja cen karlela »Centropapirc, ki hoče na vsak način izvesti neutemeljeno podražitev papirja. Označevanje cen v trgovinah. Združenje trgovcev ponovno opozarja članstvo, da morajo biti 6 cenami označeni brez izjeme V6i predmeti, ki pridejo v poštev bodisi v izložbah ali poslovnih prostorih. Licitacije; Pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani bo dne 22. decembra licitacija za dobavo fižola, ri-ža, testenin, svinjske masti, olja, paprike in kisa. — Pri Upravi smodnišnice v Kamniku se vrše sledeče licitacije: dne 27. decembra za dobavo retort, ene instalacije za hlajenje in pribor; dne 28. decembra za dobavo motorjev, ekshaustorjev in dvigala; dne 29 decembra za dobavo ventilatorja in kovaškega ognjišča; dne 3. januarja za dobavo instalacije za mletje, sušenje in 6ejanje amonijakove žlindre; dne 11. januarja pa za dobavo belega parafina v tablah. — Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 21. decembra licitacija za dobavo zelja, krompirja in črne čebule; dne 22. decembra pa licitacija za dobavo vina. Naložbe zaveznikov v USA. Po statistiki Fe-deral Reserve Boarda 60 znašale angleška dobro-imetja v dolarjih v severnoameriških Zedinjenih državah 595 miliij., francoska 315 in kanadska 355, skupno vseh tujih držav 2905. Nadalje so imeli Angleži za 735 milij. dolarjev ameriških v enotnost-nih papirjev, Francozi za 185 in Kanadci za 500 milij., vse države skupno 2815 milij. direktnih naložb pa Angleži 900, Francozi 80, Kanadci 560 milij. dolarjev, 6kupno vse tuje držaev 2400 miliij. dolarjev. Ti podatki so sestavljeni po stanju konec avgusta 1939. Po zasebnih canitvah je bilo doslej prodanih 80—100 milij. dolarjev ameriških vrednostnih papirjev za angleški račun. Likvidacija. Razinger & Co., tovarna pločevinastih izdelkov, družba z otn. zavezo v Mariboru razdružitev. Živinski sejem v Litiji dne 11. decembra. Cene: voli 5 do 6.50, telice za meso 4 50 do 5.50 in klavne krave 3 do 4 din za kg žive teže. Plemenske krave 100 do 1500 din za glavo, Borze Dne 23. novembra, Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.20—14.40 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 4,462.910 din, na belgrajski 9.35 milij. din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 830.000 din. Ljubljana — uradni tečaji London, 1 funt . . „ Pariz, 100 frankov , , Newyork, 100 dolarjev Ženeva, 100 frankov « Amsterdam. 100 gold. . Bruselj, 100 belg , » 174.40— 177.60 98.55— 100.85 4422.50—4482.50 995.00—1005.00 2349.70—2387.70 736.00—748.00 Liubliana — svobodno tržišče ■ > i » » » > t t i > • i i > 215.56— 218.76 121.86— 124.16 5480.00—5520.00 1228.87—1238.87 2903.66—2941.66 909.53— 921.53 London, 1 funt , i , Pariz, 100 frankov . ■ Newyork, 100 dolarjev Ženeva, 100 frankov , Amsterdam, 100 gold. . Bruselj, 100 belg . . , Ljubljana — zasebni kliring Berlin, 1 marka . , j , j , . 14.20— 14.40 Zagreb — zasebni kliring Solun, 100 drahem . • , . , , 36.00 blago Belgrad — zasebni kliring Solun, 100 drahem...... 35.00— 35.50 Curih. Belgrad 10, Pariz 9.97, London 17.60, Newyork 445.875, Bruselj 74.25, Milan 22.50, Amsterdam 236.87, Berlin 178.62, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05," Sofija 5.30, Budim- Sešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, eisingfors 3.50 (nominal.), Buenos-Aires 104. Vrednostni papirji Vojna škoda: -423 Angleški ministri ca blokado tik pred odhodom is Pariza ob svojem letalu na letališču Le Bourget; od leve na desno: kontreadmira! Tajlor, vodja vojno gospodarskega oddelka v angleškem letalstvu: Frederic Leith Ross, glavni tajnik vojno gospodarskega ministrstva; in R. H. Cross, minister sa vojno gospodarstvo. Po posveta s člani francoske vlade se vračajo v London v Ljubljani 419 v Zagreba — v Belgradu 424.75—425.50 LJubljana. Državni papirji: 7% investicijsko po« sojilo 96—98, agrarji 50—52, vojna škoda prompt-na 419—423, begluške obveznice 75—77, dalm. agrarji 66—68, 8% Blerovo posojilo 93—95, 7%' Blerovo posojilo 86—88, 7% posojilo Drž. hip. banke 97—99, 7% stab. posojilo 96—98. — Delnice: Narodna banka 7600—7800, Trboveljska 235—245. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50—98, agrarji 50 blago, begluške obveznice 76.50 blago, dalm. agrarji 67—67.50 (67.50), 8% Blerovo posojilo 92.50 denar, 7% Blerovo posojilo 86 denar, 7% stab. posojilo 91—95. — Delnice: Narodna banka 7700 denar, Priv. agrarna banka 192 blago, Trboveljska 240—245 (240). Belgrad. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 424.75—425.50 (425.50), begluške obveznice 74 do 75, dalm. agrarji 66.50—67 (66.50), 6% šumske obveznice 65—66.50, 8% Blerovo posojilo 92.50 denar, 7% Blerovo posojilo 86.50—87 (86.75, 86.50). — Delnice: Narodna banka 7925 denar (9.000), Priv, agrarna banka 189 denar (drobni komadi). 2itnl trg Novi Sad. Vse nespremenjeno. Tendenca ne« izpremenjena. Promet srednji. Gene kmetijskim pridelkom Kranj, dne 18. decembra t. 1.. Dogon: 41 volov, 26 krav, 1 tele, 1 junc, 62 svinj in 76 prašičev. Prodanih je bilo: 23 volov, 12 krav, 1 tele, 1 junc, 43 svinj in 39 prašičev. — Cene naslednje: Voli I. vrste 6 din, II. vrste 5.50, III vrste 5, t^fce I. vrste 6, n. vrste 5.50, III. vrste 5, krave I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4, teleta 1. vrste 8, teleta II. vrste 7, prašiči špeharji 11.75, prašiči pršutarji 10—11 din za kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov starei 130—200 din za glavo. — Goveje meso I. vrste 14, II. vrste 12, III. vrste 10, svinjina 16—18, slanina suha 24—26, svinjska mast 20—21, čisti med 20, neoprana volna 24—26, oprana volna 34—36, goveje surove kože 13—15, telečje surove kože 16, svinjske surove kože 8—9 din za kg. — Pšenica 250, ječmen 225, rž 225, oves 200, koruza 180, fižol 500—600, krompir 150, seno 125, slama 75, jabolka I. vrste 500, II. vrste 400, III. vrste 350, hruške I. vrste 600, II. vrste 500, III. vrste 400, pšenična moka 3.50—400, koruzna moka 250, ržena moka 350, ajdova moka 350—600 za 100 kg. — Drva 100—110 za kub. meter, jajca 1.50 za komad, mleko 2.25 za liter, surovo maslo 34—36 za kilogram. Cene kmetijskim pridelkom v celjskem okraju dne 12. decembra t. 1. Voli II. vrste 5 din, III. vrste 4 din, telice I. vrste 5—6, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4 din; krave I. vrste 4.50—5, II. vrste 4, III. vrste 3 din; teleta I. vrste 6, II. 5 din; prašiči špeharji 11, pršutarji 8 din za kg žive teže. —-Goveje meso I. vrste prednji del 11, zadnji del 12 din, II. vrste prednji del 8, zadnji 9, III. vrste prednji del 8, zadnji 9, svinjina 15—16, slanina 17 din, svinjska mast 20, čisti med 19, goveje surove kože 9—10, telečje surove kože 12—14, svinjske surove kože 6 din za kg. — Pšenica 230, ječmen 190, rž 200, oves 160—180, koruza 200, fižol 600—700, krompir 150—165, lucema 70, seno <>0—80, slama 40, jabolka I. vrsti 400, II. vrste 300, HI. vrste 200, hruške I. vrste 450, II. vrste 350, III. vrste 200, pšenična moka do 375, koruzna ro»-ka 225, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Drva 80 din za kub. meter, jajca 1.25—1,50 za komad, mleko 1.75—2.50 za liter, surovo maslo 23 za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 din za liter, finejše sortirano vino 5—6 din za liter. Bled, dne 15. decembra t. I.i Bela pšenična moka 4 din, črna pšenična moka 3.7g, koruzna mo ka 2.25—2.50, koruzni zdrob 3—3.50, ješprenj 4— 5, kaša 4—4,50 din, svinjska mast 20—24, sveža slanina 17—19, prekaiena slanina 22—25, govedina 12, svinjina sveža 16, prekajena slanina 18—20, te-letina 14. krompir 1.50, ajdova moka 5, fižol 6—7 in čebula 4—5 din za kg. Jajca 1.75 za komad in mleko 2.25 din za liter. Kanonik Ivan Sušnik - 85 letnik Požrtvovalni, plemeniti tn visoko Izobraženi gospod kanonik Ivan Sušnik praznuje danes v polni duševni čilosti in izredni delavnosti svojo .85 letnico. Častnega doživetja njegovega 85 letnega rojstva se veseli nešteto njegovih prijateljev in častilcev, posebno pa še vse številne osebnosti, ki so deležne njegovega občekorist-nega dobrodelnega delovanja. Gotovo gospodu jubilantu ne bomo ustregli, če še v tako skromnih vrsticah ob tej izredni priliki omenjamo njegove posebne zasluge, ki jih ima za Cerkev in narod. Primerno pa je, da se o jubileju spominjamo jubilantovih velikih zaslug, kajti bolj kot kdaj poprej potrebujemo dandanes vzvišenih zgledov značajnih in požrtvovalnih mož, ki so posvetili vse svoje življenje javnemu blagru. Gotovo so bili v krščanstvu vse čase možje polni požrtvovalnosti in goreče ljubezni do Boga in do bližnjega, ki se jih zgodovina hvaležno spominja kot velikih dobrotnikov svojega ljudstva. Njih število se je zlasti pomnožilo, ko je vladal papež Leon XIII., imenovan »Luč z neba«. On je v svoji okrožnici o delavskem vprašanju, v letu 1891, ko je bil kanonik Ivan Sušnik še župnik v Selcih nad Škof jo Loko, z apostolskimi besedami vzbudil goreče apostole pri vseh narodih. Vsemu svetu je zaklical: Kdorkoli ima od Gospoda Boga obilnejših darov, bodisi telesnih in vnanjih, ali pa duševnih, prejel jih je obilno zato, da jih obrača kot darove božje previdnosti v svojo pravo korist, pa tudi v korist svojega bližnjega. To naročilo je papež Leon XIII. podprl z besedami sv. Gre-gorija Velikega, ki pravi: »Kdor je prejel v dar razum, naj ga obrača v plodonosen pouk; kdor je prejel bogastvo, naj gleda, da ne čaka z dobrodelnostjo; kdor je v navadnih rečeh skašen in izurjen, naj porablja svoje moči v blagor bližnjega.« (Sv. Gregor Veliki, In Evang. bom. 9, 7.) Bog je dal našemu jubilantu obilnih du-Sevnih darov, ki jih je s svojo pridnostjo tako Cerkev sv. Križa na ljubljanskem pokopališču pomnožil, da se odlikuje z velikimi umskimi zakladi ne samo v bogoslovnih znanostih, ampak prav tako v svetnih vedah, zlasti v pri-rodoznanstvu. Vse umske zaklade pa vedno uporablja v korist naroda. Odlikuje se po posebnem znanju v zvezdoznanstvu. Nešteto predavanj je imel v raznih organizacijah in društvih o astronomiji, in povsod so mu bili poslušalci zelo hvaležni. Še vedno se spominjamo, kako lepo je pisal v Domoljubu med svetovno vojno vojakom, ki so bivali takrat na prostornih, dostikrat močvirnih ravninah poljskih in ruskih, kjer se očesu ne kaže nobena gora, ampak samo nepregledna otožna planjava. »Le ako dvignete oči kvišku,« jim je govoril, »vidite isto nebo, ista ozvezdja, katera ste gledali doma. In prav zaradi tega vam bo pogled na zvezdnato nebo najprej pregnal aomotožne misli, saj so vam zvezde dragi znanci, ki vas prav tako ljubko pozdravljajo z neba, kakor so vam s svojo milo svetlobo žarele v domačem kraju.« Potem jim je poljudno razjasnil bistvene nauke iz astronomije, o stalnih zvezdah, o premičnicah, o ozvezdjih itd. Svoje temeljito znanje v naravoslovju in matematiki je uporabljal jubilant v korist naroda. V Selcih je navajal ljudi, da so znali izrabljati vodne moči, delal je načrte za turbine pri mlinih in žagah in napravljal osnutke za praktično urejene kmetske hiše. Nekaj takih načrtov je svoj čas objavil v Domoljubu. Vodilno ie sodeloval pri napravi manjših' vodovodov. V Selški dolini, kakor tudi v okolici Škofje Loke je veliko naprav, ki so bile izvršene po njegovem nasvetu in pod njegovim vodstvom. Delo, ki ga je Izvrševal v Selcih, je nadaljeval tudi kot kanonik v Ljubljani. Že 1. 1895 — po potresu — je škof dr. Missia določil jubilanta, da sta z inž. Jeblingerjem delala načrte za postavitev novih cerkvenih zgradb, ki so o potresu največ trpele. Kot podpredsednik »Podpornega društva za duhovnike ljubljanske škofije« je sezidal idilični hospic Sv. Duha ob Bohinjskem jezeru. S pokojnim dr. Gregoričem sta proučila vse načrte za hotel Union in zlasti poskrbela, da smo dobili v Unionu dvorano za velike shode in koncerte. Kot podpredsednik Kat. tiskovnega društva se je izreano veliko trudil, da je dobila Jugoslovanska tiskarna prostore, ki so primerni za prvo grafično podjetje v državi. Pokojnemu prelatu Andreju Kalanu ie pomagal pri gradbi dijaškega konvikta v Marijanišču. Zelo veliko dela mu je dalo upra-viteljstvo pokopališča pri Sv. Križu, stavba nove pokopališke cerkve in poslopja za upravo pokopališča. Kot upravitelj Ustanove Marije Svetinove je dvignil na dvorišču Medijatove hiše gospodarsko poslopje in lepo uredil novo stavbo, v kateri je sedaj tudi Zadružna tiskarna. Kot odbornik Vzajemne posojilnice je sodeloval pri načrtih in gradbi nove palače na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove ulice. Posebno pa se pozna njegovo modro vodstvo pri velepomenljivem zavodu Vzajemni zavarovalnici, katere predsednik je že nad 25 let. Pod njegovim vodstvom si je Vzajemna zavarovalnica sezidala za svoj dom najlepšo palačo v Ljubljani, poleg nje stanovanjsko hišo in celo ulico stanovanjskih hiš v bežigrajskem okraju. Kakor palača Vzajemne zavarovalnice, tako so tudi stanovanjske hiše v poseben okras in diko Ljubljani. Stanovanjske hiše Vzajemne zavaro- je znano, da ie gospod kanonik ves vprežen v delo od zgodnjega jutra do pozne noči. Moč za svoja dela in blagoslov za njih uspeh pa dobiva v svojih neprestanih molitvah pred evharističnim Zveličarjem. Tu si izprosi blagoslova svojim mnogoštevilnim izpovedencem in svojim velikim napruvum, ki jih je deloma sam uredil ali pa pri njih sodeloval. Tu dobiva blagoslov za vse zadeve domače škofije in za vse zadeve sv. Cerkve. Zuto prosimo vsemogočnega Boga ob 85 letnici našega slavljenca, naj gospoda kanonika ohrani do skrajnih mej človeškega življenja, da bo s svojo molitvijo za-dobil še obilnega blagoslova ljubljanskemu mestu in naši domovini. Naj ohrani Vsemogočni Ljubljani, ljubljanski škofiji in vsej naši domovini prezaslužnega karitativnega in kulturnega delavca, sv. Cerkvi pa duhovnika, delujočega po naročilu sv. apostola Pavla, da je postal »vsem vse«. valniee so zidane po načeln: »Mnogo zraka in sonca«. Zgrajene so v strnjenem sistemu in imajo lepe vrtove. Vzajemna zavarovalnica je naredila s svojimi stanovanjskimi hišami v Ljubljani prvi poizkus ziduve po tem načinu, ki se je sijajno obnesel. Reči smemo: Vsa poslopja, kjer se dela za našo kulturo in kjer se kažejo sadovi našega napredka, so bila zgrajena s sodelovanjem našega jubilanta, prezaslužnega kanonika Ivana Sušnika. Vsa ta dela pa je izvrševal poleg svojih stanovskih dolžnosti in cerkvenih opravil. Saj Zimska sezona v Rogaški Slatini Upoštevajoč številne želje svojih gostov je uprava zdravilišča storila vse, da nudi svojim gostom pacientom TUDI POZIMI vse udobnosti in največje možnosti za uspešno zdravljenje. Zato je najmodernejši hotel »Jugoslavenski Kralj« tako urejen, da ima pacient v hiši vse, kar potrebuje za zdravljenje, V tem hotelu je tudi strogo dietna kuhinja, ki je — skupno z zdravljenjem z vodo — dosegla zadnja leta mnogostranske in sijaine uspehe. Pod dosedanjim strokovnim vodstvod gospe MIKLAU ostane DIETNA KUHINJA ODPRTA VSO ZIMO. Indikacije: Želodčna in črevesna obolenja, DIABETES, bolezni jeter, žolča, ledvic, mehurja, lažja živčna obolenja, rekonvalescenca itd. Točna obvestila daje uprava zdravilišča RogaSka Slatina V Škocijanu zasvetila elektrika Preteklo nedeljo je ves Škocijan praznoval na slovesen način. Njegove dolgoletne težnje, da pribori svojemu prebivalstvu elektriko, 60 bile zaradi uvidevnosti in naklonjenosti merodajnih činiteljev kronane z uspehom. V nedeljo popoldne ob pol 5 je ves Škocijan zažarel v sijaju električne svetlobe, ko je bil ves kraj priključen na omrežje KDE (kranjskih deželnih elektrarn). Pred cerkvijo v Škocijanu se je zbrala velika množica ljudi, da dočaka zastopnika bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena, načelnika tehničnega oddelka kr. banske uprave g. inž. Frana Rueha. Zbrani so bili vsi krajevni faktorji, na čelu z domačim županom, duhovščina, učiteljstvo s šolsko mladino, gasilci, odsek slovenskih fantov, prosvetno društvo itd. Ko je ob pol 5 popoldne prispel zastopnik g. bana g. načelnik inž. Rueh, so ca vsi navzoči lepo pozdravili, šolska mladina pa mu je poklonila šopek zelenja. Gospod načelnik inž. Rueh se je prisrčno zahvalil za pozdrave šolske mladine in vseh prisotnih odličnih predsiavnikov cerkve in oblasti ter domačega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Po oficielnih pozdravih je g. odposlanca bana in druge navzoče toplo pozdravil zaslužni predsednik elektrifikacijskega odbora g. Fran Kovačič, ki je v svojem govoru podal sliko dela in teženj odbora za elektrifikacijo Škocijana ter vsem, ki so si pridobili zasluge za to uresničenje, izrekel v svojem kakor tudi v imenu vsega prebivalstva vdano zahvalo in priznanje. Po njegovem govoru se je načelnik g. inž. Rueh zahvalil za pozdrave, ki so veljali njemu kot zastopniku slovenskega bana in pa njemu osebno, Šestnajst stanovanjskih hiš Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani v bežigrajskem okraju. dalje je izrazil globoko priznanje vsem činiteljem, ki so skrbeli za elektrifikacijo lepega Škocijana, posebno pa iniciatorju in duši vseh teženj za ustvarjenje elektrifikacije domačemu župniku c. Škodi in pa predsedniku odbora za elektrifikacijo Škocijana požrtvovalnemu g. Franu Kovačiču. Na koncu svojega govora je g. načelnik dal znamenje za pripojitev Škocijana na električno omrežje KDE. Za vse prisotne je bil to nepopisen trenutek, ko so tudi v Škocijanu zagorele žarnice tako težko pričakovane elektrike. Predstavniki javnega življenja so se nato podali na čelu z zastopnikom g. bana v cerkev, kjer je bilo cerkveno opravilo blagoslovitve pripojitve Škocijana na omrežje KDE, ki ga je opravil župnik iz Kostanjevice g. dekan Golob France. Po končanem cerkvenem opravilu je sledil ouled električnih naprav nato pa večerja v župnišču. Na tej večerji je bilo izrečeno nekoliko zdravic, izmed katerih je posebno navdušenje dosoela zdravica zastopnika bana g. načelnika inž. Rueha, ki je v svojem govoru posebno pozival vse prisotne čini-telje, da storijo vse za složnost naroda, ker v slož-nosti, ki nam je vsem danes tako potrebna, je moč vsakega naroda in države. Prisotni so u«vor j. načelnika sprejeli z burnimi ovacijami tako banu dravske banovine g. dr. M. Natlačena, čigar zastopnik je bil g. načelnik, kakor tudi njemu osebno. Z elektrifikacijo lepega Škocijana je slovenska domovina napravila zopet velik korak za civilizacijo kraja in prebivalstva, zato je samo najmanjši znak hvaležnosti, da se javno zahvalimo vsem činiteljem, ki so nam pri tem pomagali. Prijatelji lepe hnjige Neka založba v Newyorku je že pred daljšim časom izdala v razkošni opremi zbrana dela ameriškega pisatelja Henryja Longfellovva. Napovedovala in priporočala je to res lepo delo kot »okras vsake knjižnice«, kot »neobhoden pripomoček vsakega izobraženca« itd., kot je ob takih prilikah navada. Delo je šlo izrecno dobro v prodajo. Kmalu je bilo razprodano. Kako pa se je vodstvo založbe prestrašilo, ko so en izvod te knjige pregledali in opazili, da je ena tiskovna pola obrnjena narobe. In tako je bilo v vseh izvodih: nekaj strani je stalo v knjigi na glavi. Vdano so pričakovali cele poplave pritožb in zahtev s strani kupcev, da se jim skaženi izvodi zamenjajo. Na lastne stroške so naročili dokaj brezhibnih izvodov in jih pripravili, da bi pomirili prvo nevoljo, pa še so se bali, da jim bo ta smola v krogu odjemalcev veliko škodovala. Toda vse je ostalo za čuda mirno, nič se ni zgodilo. Od tega sta minuli že dve leti, izvodi, ki so pripravljeni za zameno, še vedno čakajo nedotaknjeni. Nekateri iz tega sklepajo, da Longfellovva zbrana dela še vedno neprebrana in nerazrezana krase knjižnice ameriških ljubiteljev lepe knjige. . Stoletnica rojstva prelata Tomo Zupana Upali smo, da bo prezaslužni kulturni delavec, apostolski protonotar Tomo Zupan doživel sto let Obhajal je srebrno, zlato, biserno in železno mašo. Še kot železomašnik je pridigal na biserni maši svojega rojaka in prijatelja profesorja dr. Ivana Svetine. V svojem 98. letu je 8. marca 1937 odšel k Bogu po zasluženo plačilo. Tomo Zupan je bil rojen 21. decembra 1839 v Smokuču v brezniški župniji na Gorenjskem. Še kot bogoslovec in pozneje kot duhovnik je bil prefekt v deškem semenišču Alojzijevišča. Zasebno je študiral slavistiko in iz nje napravil na Dunaju izpit pri Miklošiču. Izpit za profesorja verouka je naredil v Ljubljani. Po dovršenih izpitih je poučeval verouk in slovenščino najprej na gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani. Škof dr. Pogačar mu je poveril vodstvo Alojzijevišča. Kot vzgojitelj si je pridobil Tomo Zupan posebnih zaslug. Skrbel je za asketično izobrazbo svojih gojencev; dobri voditelji duhovnih vaj so prihajali vsako leto v zavod. Prav tako pa mu je bila pri srcu znanstvena naobrazba mladine. On sam in njegovi prefekti so ponavljali z gojenci tvarino iz obveznih šolskih predmetov. Vsi gojenci pa so morali obiskovati v gimnaziji tudi neobvezne predmete: risanje, francoščino, laščino itd. Sta-roslovenščino je hodil poučevat v zavod profesor Petelin, glasbo profesor Fop"ter, Ilsneh tolikega in tako premišljenega dela za mladino ni izostal. Tomo Zupanovi gojenci niso bili snmn dobri duhovniki, ampak tudi vsestransko delavni na vseh kulturnih poljih. Dva izmed njih sta člana naše Akademije znanosti in umetnosti: dr. Aleš Ušeničnik in Franc Finžgar. Veliko se jih je odlikovalo in se še odlikujejo kot leposlovni pisatelji, n. pr. Medved, Finžgar, dr. Opeka, Hribar itd. Vsi imenovani so bili prvi in glavni sotrudniki Doma in sveta, lista, ki se je razvil v mogočno in vodilno leposlovno revijo in je pravkar dokončal svoj 51. letnik. Pa tudi drugo delovanje Tomo Zupanovo v Alojzijcvišču ni ostalo brez blagodejnih posledic. Gojenci so igrali tudi lepe igre, n. pr. Calderonovega »Stanovitnega kraljica«, kardinala Wisemana »Skriti biser«, igri, ki sta še sedaj, po 50 letih, izmed najboljših, kar jih imamo za naše ljudske odre. Tomo Zupan se pa ni samo proslavil kot vzgojitelj, ampak je tudi poskrbel, da bi vsa naša, po tujcih ogrožena deca na mejah imela vedno svoje zaščitnike in dobrotnike. Ustanovil je Družbo sv. Cirila in Metoda. Njene podružnice nabero vsako leto velike vsote za rešitev ogrožene mladine. V letu 1938 je 108 podružnic nabralo 234.429.68 din. Najubožnejši deci, slepim otrokom, pa je zapustil svoj gradič na Okroglem. Zlasti bo pa ohranjeno Tomo Zupanovo ime v njegovih spisih. Dobro premišljene so njegove tiskane pridige, pomenljivo je njegovo sodelovanje pri Jeranovi »Zgodnji Danici«, zlasti so pa važni oni letniki »Danice«, ki jih je sam uredil in v katerih je Ivan Vrhovnik pisal o nekdanjih ljubljanskih cerkvah in kapelah. Posebno bo pa slovelo Tomo Zupanovo ime kot ime najskrbnejšeea raziskovalca Prešernovega življenja. Višek njegovega tozadevnega dela in truda je knjiga »Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje«. Tu je zbrano verodostojno gradivo iz življenja našega velikega pesnika. In koliko lepega je v tem gradivu. Ko to preberemo, borno umeli pesnikove besede, ki so v posvetilu »Krsta pri Savici«: da srečen je le ta, kdor z Bogomilo up sreče onstran groba v prsih hrani. Te besede so tako čudovito podobne bose-dam, ki jih je Prešeren bral nedolgo pred Čopovo smrtjo. Prešernov in Čopov prijatelj Fr. Lad. Čelakowsky je 10. marca 1835 poslal za licealno knjižnico zadnji zvezek svojtga prevoda Avguštinovega dela »O božji državi«. V priloženem pismu je posebno toplo pozdravil Prešerna. Pač sta se Čop in Prešeren vtopila v zadnja poglavja večnopomenljivega Avgušti-novega dela in občudovala svetnikove besede: »Tam bomo mirovali in gledali, gledali in ljubili, ljubili in hvalili. Kajti kaj drugega je naš konec ko priti v kraljestvo, ki mu ni konca« (De civitate Dei, XXII, 30). Kdor je bral te besede, je mogel napisati tako posvetilo, kot ga je napisal Peršeren Čopu. Iz Tomo Zupanove knjige »Kako Lenka Prešernova svojega brata, pesnika, popisuje«, na izvemo, da je Prešeren bral sveto pismo in Tomaža Kempčana. Gotovo se je tudi vsaj nekoliko seznanil s knjigo, ki jo je prevedel prijatelj. Ob stoletnici Tomo Zupanovega rojstva pa smo srečni, ker smo prepričani, da tudi on uživa plačilo »v kraljestvu, ki mu ni konca«. SUoiUie novice, Koledar Četrtek, 21. decembra: Tomaž (Tomislav), apostol; Severin. Petek, 22. decembra: Kvatre. Demelrij, muče-nec; Flor, mučenec. Novi grobovi if-V Godiču (župnija Mekinje) je umrla v 84. letu starosti posestnica ga. Jerica Kronabet-vogel, roj. Kos, p. d. Cezčtova, rodom iz Škofje Loke (roj. 1856). Pokojna je bila sestrična znanega slovenskega zgodovinarja dr. Fr. Kosa; po smrti svojega moža 1. 1892. je samostojno vodila vse gospodarstvo. Bila je verna žena, ki je imela vedno odprte roke za reveže. Zapušča edino hčer gdč. Betko, ki ji bo naslednica v gospodarstvu. Pogreb v četrtek ob 9 dop. N. p. v m.l Hčerki naše sožalje! -f- V Trbovljah je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Moli, trgovka in posestnica. Pogreb bo danes ob pol štirih popoldne. Naj v iniru počival Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je umrla gospa Ivana Gela, roj. Dornik, vdova po podpregledniku finančne kontrole. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 3. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Ravnatelj Ivan Prijatelj 50letnlk. Včeraj je praznoval 501etnico rojstva ravnatelj učiteljske šole v Ljubljani in znani slovenski prosvetni ter socialni delavec g. Ivan Prijatelj. Gospod ravnatelj, ki se je 6rečal z Abrahamom čil in krepak, na višku svoje delovne sile, je dolenjski rojak doma z Gore pri Sodražici. Maturiral je v Ljubljani, nato pa odšel na dunajsko univerzo Tam ga je v sedmem semestru presenetila vojna. Odšel je na fronto, po premirju pa je šel kot prostovoljec za solunsko fronto. Študije je končal na zagrebški univerzi, potem pa je bil nekaj časa suplent v Kočevju, nakar je bil postavljen na mariborski klasični gimnaziji, kjer je z dveletnim presledkom služboval vse do lanskega leta, ko ie bil postavljen za ravnatelja novosnovane nepopolne mešane realne gimnazije v Mariboru. Letos spomladi pa je bil postavljen za ravnatelja učiteljske šole v Ljubljani. Jubilant je bil kot študent marljiv delavec v katoliških akademskih društvih, pozneje pa je z vso vnemo deloval v raznih prosvetnih, socialnih in ka-ritativnih organizacijah. Znan je zlasti kot prvovrsten organizator. V 6voji akademski stroki pa je priznan strokovnjak. — Gospodu ravnatelju želimo, da bi mu Bog naklonil še dolgo, dolgo vrsto plodnih let! = Promocija. V petek 22. t. m. ob 11 bodo na univerzi v Ljubljani promovirani za doktorje prava gg. Novak Jože, Sava, lesenice; Kobe Peter iz Ljubljane; Korun Antonij, Šalek, Velenje. Čestitamo! V TEK IN SLAST o praznikih je kos pečenega pitanega kapuna in druge prvovrstne perutnine, ki vam jo surovi in p-eceno nudi delikatesna trgovina V. A. Janeš Aleksandrova cesta 12. • Telefon 34-55 kjer so na razpolago 'udi v izredno bogati izbiri nalašo za piaznike pri pravlieni fini narezki in Uborno vino — Nova knjiga proti komunizmu. Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu. Napisal jo jc g. dr. Ivan Ahčin in nosi naslov: Komunizem, največje zlo sedanjega časa. Knjiga na izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti to zablodo našega časa in jc zato primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Knjigo zelo toplo priporočamo. Cena knjige je 10 din. dobi se v pisarni Prosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva c. 7-1. _ Blagoslovitev nove šole v Senožetih. V nedeljo, 17. t. m. popoldne ob pol 2 je bila slovesno blagoslovljena na novo zgrajena ljudska šola — enorazrednica v Senožetih pri Dolskem, v kateri je vzorno lepo urejena učilnica z vso najmodernejšo opravo in lično stanovanje za šol. upraviteljico. Slovesnosti so se udeležili skoraj vsi Senožečani z vso svojo šolsko mladino, bližnje učiteljstvo, predvsem pa šolska nadzornika, banovinski in okrajni, gospoda Jeglič in Erjavec, domači g. župnik Rihar in župan g. Zajec. — Za začetek je šolska mladina pod vodstvom svoje upraviteljice Dolinškove ubrano zapela dve ljubki pesmici, nato sta pa dve šolarki v imenu šol. mladine izrekli v krepkih pesmih prisrčno zahvalo vsem, ki so pripomogli k zgraditvi njihove šole. Za tem je opravil g. župnik blagoslovitveni obred, Sledil je govor g. banskega šol. nadzornika prof. Jegliča, ki je podčrtal napore sedanje občinske uprave dolške in pomoč banske uprave, da se je O Jčaj plavite? Dne 5. decembra 103i, torej pred osmimi leti, je izšel zakon o drinvnih monopolih, ki ga je sopodpisal predsednik vlade in notranji minister Peter Živkovič. Ta minister je med drugimi vstavil tudi § 59., ki določa, da tobačni izdelki, namenjeni za izvoz, ne morejo biti predmet privatne trgovine v drtavi. Te »eksporU cigarete pa so tako mikaven predmet, da zavedejo kaj lahko na kriva pota. So dosti cenejše, dobre, te ne prav dobre, zakaj bi jih tudi mi ne kadili. Prepovedano je sicer »pušenje in posest* teh cigaret v driavi. Toda kaj zato. Samo da jih znaš dobro skriti — pa je vse dovoljeno. Vendar smola ne prizanaša. — Nekega dne so tam lik ob državni meji v manjši obmejni vasi naši finančni organi zavohali ogromno zalogo eksport cigaret »Drava«, »Zeta« in *Mo-ravat. Našli so pri hišni preiskavi na strehi so-kolskeaa doma in sicer tik za napisom nič manj kakor 32.000 len ctgaret. ki jih je imela oskrbnica doma pripravljene za »uvoz* v zaledje. Cigarete so bile sicer dobro zadelane z odejo in ie sneg jih je pomagal prikrivati. Pa ni nič pomannL*. Na dan so prišle in — zaplenjene so bile. Kaj pravite ? .«,-«• f .»'.i,,.-J* ' » ti mJk. *aruv zgradila vzorno lepa šola, dom, ki dobi tam mladina najboljšo vzgojo, in ki ga naj spremlja božji blagoslov v lep kulturni razvoj ponosnih Seno-žeti. Šolska mladina je odpela nato državno himno in zaklicala trikratni živio našemu mlademu kralju. G. okr. šolski nadzornik Erjavec je nato v daljšem govoru opisal rast in borbo za seno-žeško novo šolo in poudarjal, da je izobrazba uma še bolj pa srca mladine v teh resnih časih po dobri šoli neprecenljiva vrednota. Za njim je še povzel besedo g. šol. upr. v p. Iglič, ki je najprej v imenu Slomškove družbe in tukajšnje Katoliške prosvete prisrčno pozdravil novo šolo ter izrazil željo, da bi opravljala ta nova šola svojo veliko nalogo predvsem vzgojo mladine v Kristusovem duhu in da bi ta nova šola kakor dozdaj »stara šola« tu v Senožetih visoko pojmovala to svoje poslanstvo. — Nato je g. župan zaključil lepo slovesnost z lepo zahvalo g. blagoslovitelju, gg. govornikom ter vsem ostalim udeležencem, izročil ključ nove šole gospodični šol. upraviteljici Dolin-škovi z željo, da bi ona z duhovnim ključem odpirala srca izročene ji mladine k njeni časni in večni sreči. — Novi vozni red »Hspres«. Z ozirom na velike spremembe v potniškem prometu, ki so nastale po zadnji izdaji od 28. oktobra t. 1., izide v petek, dne 22. decembra t. 1. nova priloga k voznemu redu Ekspres. Knjižica se bo dobila pO vseh knjigarnah in večjih trafikah po 2.50 din za komad. Ker so vsi vozni redi zaradi ponovnih sprememb nepopolni, bo nova izdaja za vsakega potnika neobhodno potrebna. Naroča se pri »Administraciji voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, poštni predal 356. Krasna božična darila velika izbira v drogeriji KAN C LJUBLJANA, Židovska ulica 1 — Božične razglednice: Groharjeve jaslice in Sv. Trije kralji, ki jih je založila Prosvetna zveza v Ljubljani, so najlepše voščilo za praznike in Novo leto. Dobe se v vseh večjih trafikah in prodajalnah in pri Prosvetni zvezi v Ljubljani. — Koledarček ZZD. 2e v tretje smo dobili prikupni koledarček ZZD, in sicer za prestopno leto 1940. Poleg običajnega koledarskega gradiva ima koledarček mnogo podatkov in navodil, ki so važna za vsakogar. Zanimivi so tudi podatki o delu same Zveze združenih delavcev. Število njenih krajevnih podružnic je naraslo že na 91, število članov pa nad 8000. Koledarček prinaša med drugim razlago raznih okrajšav delavskih organizacij, podatke o delavskih in socialnih ustanovah, zlasti o zastopnikih ZZD v njih in pa najvažnejše predpise iz zakonodaje, ki so poljudno obrazloženi delavcem. Koledarček toplo priporočamo. — Božična številka »Naše Zvezde« je izšla. Obsega 32 strani s številnimi slikami. Naročnikom bo razposlana danes. Uprava prosi povfer-jenike, naj »Zvezdo« dijaštvu razdelijo gotovo pred odhodom na počitnice. — Zadovoljni boste za praznike, če si nabavite fine delikatese, dobro šunko, marini-rane ribe, domača in desertna vina ter razne likerje pri tvrdki Fr. Kham, Kongresni trg 8. — V Službenem listu je objavljena »Uredba o spremembi in dopolnitvi o zaščiti javne varnosti in reda v državi«, dalje »Pravilnik za preskrbo-vanje države s premogom v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju«, »Odločba o novem plačilnem sporazumu z Romunijo«, »Dopolnitev pravilnika za izvrševanje določb iz oddelka »B — Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu« in »Sprememba poštne tarife v notranjem prometu«. — Dva ponesrečenca z dežele. Iz Starega trga pri Rakeku so pripeljali v bolnišnico delavca Trudna Antona, ki je v gozdu podiral drevje, pri tem pa mu je drevo padlo na nogo, mu jo zlomilo in zmečkalo. — Iz Dragomerja pri Logu pa so pripeljali v bolnišnico poldrugoletno Štefko Sla-betovo. Otrok se je poparil s skodelico kave, ki jo je potegnil po nesreči s štedilnika. — Za božič, Novo leto, sv. Tri kralje vas vabr Sv. Križ nad Jesenicami. Obiščite »Boštjanov« hotel — Tilka Bernik. — Številne tatvine ln vlomi po deiell. Na ljubljanski policiji, ki dobiva podatke o vlomih in tatvinah iz vse dežeie, so 6e v zadnjem času takšne prijave pomnožile, kar priča, da so tatovi in vlomilci razvili po deželi živahno delavnost. — Tako je bilo čevljarju Bolhi Karlu v Žalcu ukradenih 5 parov novih čevljev in nekai usnja v vrednosti nad 900 din. Tatvine ie sumljiv čevljarski pomočnik Hoikar Karol, ki je po tatvini neznanokam pobegnil. — V Doleniem Logatcu je postal žrtev vlomilcev trafikant Ivan Jerina Vlomilci so ponoči vdrli v njegovo barako in odnesli iz nje raznih tobačnih izdelkov za 1.700 din. — Precej dobro se je obnesel vlomilcem vlom v trgovino Štefana Bajca v Št. Jerneiu. Tam «o si nabrali plena, med katerim je 49 kosov usnja, 6 kož iuhte, 14 kg podplatov in še mnogo drugih.reči, ki se dajo dobro spraviti v denar, v skupni vrednosti okrog 14.000 din. — Tudi lovska koča mesarja in restavraterja na Lescah je doživela obisk vlomilcev, ki so odnesli raznih pijač, je6tvin in drugih reči v skupni vrednosti 1000 din. — Pri caprtjn. motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josef< grenčice. — Božične praznike Izkoristite za svoje zdravje) Zdravilišče Rogaška Slatina je odprto celo zimo. Strogo dietno kuhinjo, pitne kure, kopeli itd., vse to dobite v najmodernejšem hotelu »Jugoslavenski kralj« pod zelo ugodnimi pogoji Krasne zimske pokrajine — odmor za Vaše živce! Rezervirajte si sobo pravočasno pri upravi zdravilišča Rogaška Slatina — Dobrim srcem priporočamo ubogo vdovo, ki ima preživljati šest mladoletnih otrok. Prosi za staro ponošeno obleko, perilo in obutev. Darove sprejema iz prijaznosti župni urad sv. Peter v Ljubljani. Tragedifa bohinjskih svatov pred sodiščem Ljubljana, 20. decembra. Na okrožnem sodišču pred kazenskim sod-nikom-poedincem dr. Julijem Fellaherjem se je danes končala razprava proti šoferju, 38 letnemu Janku Škantarju, stanujočemu v Ribčevem lazu, ki je bil od državnega tožilstva obtožen prestopka po avtomobilskem paragrafu 205-2 k. z., ker je 17. septembra letos na nedeljo zakrivil zaradi neprevidne vožnje veliko avtomobilsko nesrečo, da je njegov avtomobil, v katerem so sedeli svat-je Ravnik Ivan, Ravnik Angela, Ravnik Ivan ml., Ravnik France, Ravnik Viktor in Grum Antonija, na brodskem mostu, vodečem čez Savo pri naselju Brod proti bohinjski postaji, zdrčal v stran, podrl leseno ograjo in se zvrnil v 5 m globoko Savo. Ta nesreča je zahtevala štiri žrtve. Utonili so Ravnik Angela, Ravnik Viktor, Ravnik Janez ml. in Ravnik France. Šofer in drugi so se s težavo rešili iz valov mrzle Save. Ta dan na nedeljo je bilo ženltovanje pri posestniku Ravniku na Brodu, občina Boh. Bistrica. Posestnikova hčerka Francka se je poročila s posestnikom Matijo Strgarjem iz Starih Fužin. Na Ravnikovem domu so svatovali. Na ženitovanje so bili vabljeni tudi Ravnik Ivan z družino, stanujoč na Jesenicah. Proti večeru so se Ravnik in njegova družba odpravili iz Broda na postajo v Boh. Bistrici. Najeli so Škantarjev avtomobil. In na lesenem mostu se je primerila huda nesreča. Obtoženi Janko Skantar, ki je bil že lani zanikal pa je glavno krivdo na nesreči, navajajoč, da občina ta most že dolgo ni popravila. Na mostu so bile položene debele deske, ki so že deloma trohnele. Na obeh koncih je bilo nabito opozorilo, da je vožnja z vozili dovoljena le do teže 1000 kg. Šoferjev avtomobil sam pa je tehtal 1027 kg, k temu je treba prišteti še težo vseh potnikov. Šofer je zvračal krivdo na druge faktorje. Na prvi razpravi pred desetimi dnevi so bile zaslišane nekatere priče, danes je sodnik zaslišal med drugimi bohinjskega župana Jakoba Rozmana, obč. odbornika Janeza Repinca, ki sta izpovedala, da je bil most postavljen leta 1924. Mesar Stušek Anton je izjavil, da je bil most v zelo slabem stanju. Zaslišane so bile še druge priče, nakar je izvedenec, gradbeni načelnik v pok. inž. Skaberne podal svoje mnenje. Obtoženi Janko Škantar, ki je bil že lani zaradi neprevidne vožnje obsozen na en mesec dni zapora, a je bil pomiloščen, je bil sedaj obsojen na pet mesecev zapora. Janko Ravnik je bil s svojimi odškodninskimi zahtevki zavrnjen na civilnopravno pot, ker ni svojih odškodninskih zahtev prijavil sodniku še pred razpravo. Državni tožilec dr. Lučovnik je prijavil prizlv zaradi prenizke kazni, Tudi obtoženec je prijavil priziv. Ljubljana,21decembra /wvwwvw po cbiža/i &Z0+0+0+0+0^+0+0+i0+0+0+0+0*0*10 * Na Jadranu grade novo pristanišče. Ob u6tju Neretve grade novo pristanišče Ploče, ki bo veljalo 55 milijonov din. Obenem pa grade tudi železniško progo od Metkoviča do ustja Neretve, 6 katero bo nova luka spojena z bosansko-hercegov-skim zaledjem. Progo so začeli graditi leta 1937 in bi po načrtih morala biti že do konca tega leta zgrajena. Toda nastopile so težave pri razlastitvi potrebnih zemljišč, tako da se je stvar zavlekla. Vendar pa je kljub temu dobršen del proge že zgrajen. Zgrajeni so tudi že mostovi, tuneli in postaje, le tračnice še niso postavljene. Stroški za progo brez tračnic znašajo okrog 46 milijonov dinarjev, * Miši delajo škodo po poljih. V samoborskem okraju so se na ondotnih poljih pojavile velike mno-ne poljskih miši, ki delajo ogromno škodo ozknini. Miši 6e 6ilno hitro množijo, kar spravljajo v zvezo s tem, da 60 v zadnijetn času lovski čuvaji na debelo pobijali mačke, češ, da plaše po gozdovih zajce. Kmetje v samoborskem okraju zdaj energično zahtevajo, da se preneha e pobijanjem mačk, ki edine morejo omiliti mišjo nadlego. * Kmet zgorel poleg ognja. V vasi Prnjavor pri Slavonskem Brodu je 35-letni kmet Tomo Ostojič zakuril ogenj na polju in poleg ognja zaspal. Plamen je dosegel njegovo obleko, ki 6e je vžgala. Ko se je Ostojič prebudil, je že gorel kot bakla V obupu je pričel trgati obleko s sebe, toda siromak je zadobil že toliko opeklin, da se je čez kratek čas onesvestil. Ker ni bilo nikogar v bližini, da bi mu pomagal, je kmet v groznih mukah izdihnil. * Sin osumljen, da je umoril mater. V Sombo-ru je bil pred nekaj dnevi odkrit grozen zločin, Neki neznani človek je prišel v stanovanje vdove Gartner in ji dejal, da jo bo odpeljal k nekemu njenemu sorodniku, ki je bolan. Vdova je šla z njim, toda zjutraj so jo našli mrtvo na ulici. Prve dni preiskava ni prišla nikamor naprej, zdaj pa je policija aretirala 6ina pokoinice železničarja Gezo GarUieria, ki je ie delj časa živel v hudih prepi- rih e svojo materjo, Gartnerja teži precej hudih indicijev, vendar pa njegova žena trdi, da je bil v kritičnem času doma. * Drzen gangsterski podvig v bližini Vinkov-cev. V mestu Otoku, ki leži blizu Vinkovcev v Slavoniji, se je te dni dogodil drzen gangsterski podvig, ki spominja že skoraj na Ameriko. Neki Pa-vao Purič, doma iz slavonske vasi Vrbanje, je v torek popoldne sedel v Vinkovcih v avtotaksi šoferja Konrada Kroba. Zapovedal mu je, naj ga odpelje v Otok na gozdno upravo. Tam je Purič izstopil, šel v poslopje in stopil pred blagajnika z revolverjem in velikim nožem v roki. Takoj je pritisnil na petelina, toda orožje se ni sprožilo. V prvem hipu «o bili nameščenci v uradu zbegani, toda, ko eo videli, da napadalec zaman poskuša sprožiti samokres, so planili nadenj in ga hitro razorožili. Nato so poklicali orožnike, ki so napadalca aretirali. Purič je bil elegantno oblečen in ori njem so našli precej denaria. * Preprečen zločin. V Kuli pri Somboru je bogati pek Martin Hahn odšel na vojaško vajo Medtem, ko je bil odsoten, so pomočnik in vajenci kradli denar iz blagajne. Ko se je Hahn te dni vrnil domov, je hotel pri nekem dolžniku izterjati dolg 700 din. Dolžnik pa mu je povedal, da je že plačal njegovemu pomočniku. Pomočnik je pri zaslišanju priznal in povedal, da sta pri tem sodelovala tudi dva vajenca. Vajenca sta priznala še več, in sicer to, da so hoteli v mojstrovi odsotnosti ubiti ženo in otroke ter pobrati ves denar in dragocenosti, kar jib ie pri hiši Za onih 700 din eo ei kupili dva samokresa. K sreči se le mojster vrnil z orožnih vaj predčasno in tako je bil preprečen hud zločin. * Zgorela koliba in v njej človek, ki fe iskal zavetfa. Nedaleč Zemuna v tako imenovanem »Pan-čevaškem ritu« ie orožniška patrulja naletela v neki dolini na strahotno sliko. Sredi doline je stalo pogorišče In na pogorišču je ležalo zoglenelo truplo nekega neznanca. Koliba, ki je zgorela, je bila že delj časa prazna. Verjetno je, da je človek, ki je zgorel obenem z njo, iskal v njej zavetja pred mrazom. * Zeparjeva smola. Po slavonskih krajih dobro poznani žepni tat 44-letni Drago Ivanovič, ki je imej priliko pokorite se že večkrat v Bosanski Gledališče Drama: Cetrfek, 21. dec.: Tri komedije. Red Četrtek; — Petek, 22. dec.: zaprto. — Sobota, 23. dec.: Velika skušnjava. Izven. Ljudska predstava. Znižane cene. — Nedelja, 24. dec., ob 15: Peterčkpve poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — 25. dec., ob 15: Kozarec vode. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Striček Vanja. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 26. dec., ob 15: Snegulčica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Tri komedije. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Četrtek, 21. dec.: Nižava. Premiera. Premierski abonma. — Petek, 22. dec.: zaprto. — Sobota, 23. det.: Nižava. Red B. — Nedelja, 24. dec, ob 15: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene. Radio Ljubljana Četrtek, 21. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi,, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Valčkovi kralji (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Operni trio — 14 Poročila — 18 Pester spored Radii, orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarif) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Dvo-spevi in samospevi starih klasičnih mojstrov (orgle, violoncello in dve gosli. Sodelujejo: ga. Tončka Suštar-Maroltova, Marija Tutta, prof. M. Tome) — 21 Reproduciran koncert simfon. glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radij, orkester. Drugi programi Četrtek, 21. decembra. Belgrad: 19.40 Tam-burice — 20 Humor — 21 Narodne pesmi — 21.50 Gosli — Zagreb: 20 Igra — 20.30 Vokalni koncert — 21 Ženski kvartet — 21.30 Tamburice — Bratislava: 21 Orkestralni koncert — 22.15 Plesna glasba — Sofija: 19.45 Simfonični koncert — Beromilnster: 20.30 Orkestralni koncert. — Budimpešta: 19.30 Opera — 23 25 Ciganski orkester — Bukarešta: 20 Filharmonični koncert — Stockholm-HSrby: 20 Igra — 21 Orkestralni koncert — 22.15 Lahka glasba — 22.45 Verdijeva opera »Trubadur« — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 21 Verdijeva opera »Trubadur« — Rim-Bari: 21 Plesna glasba — 21.45 Simfonični koncert — 22.35 Pianinski dueti — Florenca: 21.20 Valčki — Sottens: 20.30 Zbor — 21.25 Sonate. Prireditve in zabave Danes, 21. t. m. bo v frančiškanski dvorani prvič nastopilo »Gledališče mladih« z Biichnerjevo tragedijo »Vojček«. Igro je zrežiral Zv. Sintič, abs. praškega konzervatorija. V glavnih vlogah bodo nastopili Trelčeva, Ceponova, Raztresen, Kovič, Blanč in drugi. Vstopnice se dobe v predprodaji v frančiškanski pasaži od 10—12 in od 15—18 in eno uro pred pričetkom predstave. Predavanja 0 akustiki prostora bo predaval dr. ing. VenSe Koželj v četrtek 21. decembra ob 20 v predavalnici Združenja inženirjev na Kongresnem trgu 1, II. nadstr. (v Kazini). K predavanju vabi klub arhitektov Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Sadjarsko društvo Vič. Današnje predavanje zaradi odsotnosti predavatelja odpade. Sestanki FO Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek s predavanjem »Več manire«. Udeležba obvezna. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Resljeva esta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poizvedovanja Šop (sedem) ključev je bil najden na Vidov-danski cesti v nedeljo 17. t. m. Dobe se v podružnici »Slovenčeve« uprave na Miklošičevi c. 5. — Istotam je nekdo tudi pozabil moško rokavico. Gradiški, je te dni poskusil svojo 6rečo na kolodvoru v Vinkovcih. Tam se je zapletel v pogovor s poljskim delavcem Jovanom Šakičem, ki 6e je vračal s 1850 din prihrankov domov. Šakič je v Vinkovcih prestopil iz subotiškega na zagrebški vlak. Ivanovič je svojo žrtev zabaval z raznimi šalami, v ugodnem trenutku pa mu je iz notranjega žepa 6uknje izmaknil listnico. Ko je vlak krenil naprej, je Ivanovič zapustil kupe in stekel ven na peron proti sobotiškemu vlaku. Šakiču se je to zazdelo sumljivo in hitro se je prepričal, da mu je izginil njegov težko prisluženi denar. Brez pomisleka je zmetal svoje stvari skozi okno vlaka, nato pa še sam skočil ven, dasiravno ie vlak vozil že precej hitro. Stekel ie na subotiški vlak, kier je prav hitro našel tatu in ga krepko prijel. Tat mu je brez oklevanja izročil denar nazaj ter ga prosil, nai ga ne naznani. Toda Šakič ga je krepko držal toliko časa, da so prispeli orožniki. Anekdota Skladatelj Anton Bruckner je prišel v Berlin, da bi vodji nekega velikega nemškega založništva predložil partituro svoje sedme simfonije. Z mnogimi pokloni je izročil rokopis v presojo in s prav tako mnogimi pokloni spet zapustil gospoda tajnega svetnika. . Cez teden dni je spel prišel, da bi zvedel, če je njegovo delo sprejeto, in je ponovil svoje globoke in vdane poklone, kakor je bila njegova navada. Tajni svetnik je medtem dal pregledati simfonijo in ga je sprejel z besedami: »Mhm, prav lepo delo. gospod profesor — samo zadnji stavek, se zdi, je nekoliko zmešan, ne?« »Kako?« je vzrojil Bruckner. »No ja, nekoliko zmešan.« Bruckner je vstal: »Slišite, to ste dejali tudi gospodu Beethovnu, ko vam je prinesel svojo drugo simfonijo, teleban!« To rekši je pograbil svojo partituro in odjadral iz pisarne. Slov. Bistrica Prosvetno društvo v Slovenski Bistrici bo vpri-zorilo na Štefanovo po večernicah veliko narodno igro v Slomškovem domu po Sketovi vsem dobro i znani povesti: Mikiova Zala. Igro je priredil Danilo, ljubljanski igralec. Delo nam riše velike borbe koroških Slovencev za njihove verske ln narodne svetinje ob času turških napadov. Igralci se skrbno pripravljajo pod vodstvom igrskega vodie Cečonika. Vsi vljuHno vnh|jpni% Ha si date kos naše narodne zgodovine. Na žejjo občinstva ponavljamo film, ki smo pa morali iz tehničnih razlcgov predčasno slaviti s sporeda! — Ta prekrasni film z lepo Dunajčanko LOUI^O RAJNER-jevo smo morali nedavno dan po premieri odstopiti drugemu kinematografu in ga ponavljamo, ker smo prejeti iz krogov kinoobi-skovalcev več prošenj, da ga za par dni damo ponovno na program! ^^ B ^^ k « ■ m mg ^ ■ m ^ B _ _ mh RIMO UNION, 13-11 - Predstave ob 16., 19. in 21. uri 7 ■ |Mj II | M I CVET ■ Izkoristite priliko in oglejte si ta filmi I ih LJUBLJANA P. AmrnHa VraSko ztatomaSnHc Danes, na praznik sv. Tomaža apostola, je preteklo 50 let, kar je bil v mašnika posvečen p. ,'Ananija Vračko O. F. M. V ljubljanski stolnici ga je posvetil takratni ljubljanski škof, polnejši kardinal Missia. Za božične praznike 1. 1889 je pel p. Ann-nija prvo Glorijo, in sicer na Sladki gori blizu Šmarja pri Jelšah. Tam so bili takrat njegovi starši. Rojen je pa bil p. Ananija pri Sv. Štefanu blizu Zusma, in sicer 11. oktobra 1866. V ljudski šoli je zagledal luč sveta. Gimnazijo je študiral v Celju in v Ptuju. V svojem 19. letu pa je stopil v frančiškanski red. Preoblečen je bil 29. septembra 1885. V redu je skončal svoje študije. V zaupanje. Ze po nekaj letih J« . gvardijan v Jaški na Hrvatskem. Takrat so veliko mladega p. Ananije je imela provincija zaupanje. Ze po nekaj letih "je postal „_____jan v Juski na Hrvatskem. Takrat so namreč nekateri hrvatski samostani spadali še pod slovensko provincijo. Kot mlad predstojnik je pokazal izreden talent za gospodarstvo in zato je bil tudi večen gvardijan. Povsod, kjer je bil za predstojnika, je vedno pelo zidarsko kladivo. Zidati je začel že kar v Jaški, pozneje je zidal v Pazinu, nato v Kamniku. Prenovil je Novo Štifto pri Ribnici in iz fundamentov pozidal novi samostan v Brežicah. Ni čudno, da se ga' je prijelo ime »provincialni zidar«. V svoji %vardijanski službi je doživel dve veliki katastrofi: siloviti potres v Brežicah 1. 1917 in požar v Novi Štifti 1. 1925. Potres je skoraj popolnoma porušil samostan, požar pa ostrešje prekpe in znamenite kupole. Oboje je temeljito obnovil. P. Ananija je bil vedno ljubezniv družabnik. Posebno duhovniki se ga z veseljem spominjajo, Bil je tudi izboren pevec. S svojhn krepkim tenorjem je obvladal tudi največji pevski zbor. Kadar se je oglasil pred oltarjem, je bil za vsakega užitek. Ze blizu eno leto je p. Ananija v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Na praznik sv. Štefana ob 9 dopoldne bo zapel v frančiškanski cerkvi svojo zlato Glorijo. Naj ga Bog ohrani še mnogo let vedrega in naj dočaka še mnogo j ubile je v I II Usoden padec na cesti. Pred šcnklavško cerkvijo je včeraj opoldne obšla nenadna slabost delavca pri gradnji zaklonišč Orhinija Mihaela. Pri tem je padel na tlak tako nerodno, da si je pretresel možgane. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 1 Zadetega od kapi so včeraj zjutraj našli 79-letnega bivšega mestnega delavca Jakoba Gruma na njegovem stanovanju na Karlovski cesti 9 Sosedje so poklicali reševalce, toda Grum je bil že mrtev. — Pokojniku je bil svoječasno na magistratu poverjen med drugim tudi zelo neprijeten posel prevažanja raznih smrtnih ponesrečencev v mrtvašnico. Če je koga razmesaril vlak ali so koga potegnili mrtvega iz vode ali kaj drugega, je bil pokojni Grum tisti, ki je opravil vse potrebno, da je truplo ponesrečenca prišlo v mrtvašnico. Pozneje je to skrb prevzel mestni pogrebni zavod. Letos je bil pokojni Grum eden od dvanajsterih starčkov, ki jim je škof na veliki četrtek umival noge. Pogreb f g. Feliksa Tomana bo danes popoldne ob 3 (ne ob pol 3, kakor je bilo javljeno) iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 90, na pokopališče v Štepanji vasi. 1 X. prosvetni večer bo v petek 22. decembra ob„8 v frančiškanski dvorani. Na sporedu je predavanje o legi Slovenije in njenem pomenu za Iiffiropo. Predaval bo g. prof. dr. Valter Bohinc, tirovenija leži na važnem križišču, kjer se srečajo tijjje svetovi: slovanski, germanski in romanski. Leži na razvodju med Črnim in Jadranskim mor-jejn. Njena lega je važna za vsakega, ki potuje od severa proti jugu ali iz Pcdonavja v Gornjo italijansko nižino. Predavanje je brez dvoma času primerno in nad vse zanimivo. Opremljeno bo s ski-optičnimi slikami. Ker je to zadnji večer pred prazniki in v letošnjem letu, zato pa posebno va-bjjmo cenjeno občinstvo, da se ga v čim večjem številu udoleži. 1 Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo med božičnimi prazniki mesarski lokali in stojnice vse tri dni zaprte. Zato naj 6e vsakdo pravočasno preskrbi z mesom. _ _ _ si m obdajte možganov za darila svojim dragim! Pogodili boste pravo v drogeriji Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5 1 Ptički v radiju... Na Sveti dan ob 17 bodo v radiju prepevali kanarčki. Prenos petja bo z razstave kanarčkov žlahtnih vrvivcev, ki bo prirejena na žeflGki učiteljski šoli na Resljevi c. 10 in bo odprta vse tri božične praznike. Na razstavi bo na Štefanovo ob 15 predavanje o prehrani ptic pod milim nebom in o prehrani, petju in življenju kanarčka. Predavanje bo imel tajnik Društva za varstvo in vzgojo ptic pevk g. Kelnerič. 1 Draginja na živilskem trgu se zlasti pozna pri onih živilih, ki jih ljubljanske gospodinje te dni kupujejo za praznike. Od V6eh teh potrebščin se niso podražili edino orehi, čeprav je bila letos letina za orehe nekoliko slabša kakor lansko leto. Največ orehov pride na trg iz Bele Krajine. Belokranjske kmetice jih prodajajo po 22 din za kilogram, dočim so pri branjevkah za dinar ali dva dražji. Dosti 6e ni podražil tudi med, ki ga je kljub temu, da letošnje leto za med ni bilo dokaj ugodno, dovolj na •trgu po 18 do 22 dih za kilo. Pač pa je drago presno maslo in sploh mlečni izdelki. Boljše presno maslo se prodaja na trgu po 40 din kilogram, doč:cn je po ljubljanskih trgovinah doseglo ceno 44 dinarjev za kilogram. Slabše presno maslo za kuho jfe po 36 do 38 din kilogram. Zelo draga so jajca, ki jih te dni ni bogvekaj na prodaj. Med njimi pa je zelo težko dobiti povsem sveža, kajti skoraj vsa fclopotajo. Cena 6e giblje med 1.25 do 1.50 din za komad. 1 Živilski trg. Zaradi slabega vremena je bil včerajšnji živilski trg srednje zaseden. Na izbiro je bilo mnogo domačih puranov iz Štajerske in Dolenjske. Purani so bili od 80 din naprej, prav dobro pitani celo po 120 din. Mnogo je bilo na trgu tudi druge perutnine. Kokoši so bile od 25 din naprej do 35 din, Kapuni po 45 din. Na trgu je bilo mnogo jaboLk raznih vret po 3 do 5 din kg. Jajca so bila po 8 komadov za 10 din. Na Sv. Petra nasipu, kjer je krompirjev trg, je ©tal vee dopoldne samo en voz z okoli 1000 kg krompirja, ki je bil večjidel prodan po 1 75 din kg. Tam v Semeniški ulici eo razvrščeni, kakor smo že omenili, štanti za razne božične okraske, jaslice in druge stvari. Lepe jaslice prodajajo letos mnogi »štantarji«. Vse ee pripravlja na sobotni trg, ki bo tik pred prazniki. Rozine so se nekoliko podražile. Za bo2K - Nova knjiga! Vilko Eajdiga Boži i otroci Cena vez. Din 24'—, nevez. Din 16'— Naročite io v Pisarni Marijinih diužb Ljubljana, Streliika 12./II. - Ljudski dom Mariborske novice m Za tečaj duhovnikov lavantinske škofije se obeta številna udeležba. Vsi gg. duhovniki dobe pred božičem posebno okrožnico v tej zadevi, ki naj jo blagohotno prouče. Nadalje se prosi, da se gg. udeleženci gotovo prijavijo pred božičem na škofijski ordinarijat, da bo mogel pripravljalni odbor pravočasno poskrbeti za prenočišča. — Skofij-6ik odbor KA m V cerkvi sv. Alojzija odpadejo radi božičnih počitnic od petka, 22. t. m. do 7. januarja ve-čemice, pridige in sv. blagoslov. Redno bo sv. maša vsako jutro ob nedeljah, praznikih in delavnikih ob 5.30. m Nameščenkef V dneh od 5. do 7. januarja se vrše na Betnavi pri Mariboru duhovne vaje K. A. za nameščenke; začetek 5 januarja ob 19, zaključek 7. januarja zvečer. Oskrbnina za članice K. A. 50 din, za nečlanice 60 din. Prijave do 1. januarja na naslov: Tajništvo ZKN Maribor-Betnava. m Poročili so se v Mariboru diplomirani teh-nih Simon Pogačnik in zasebna uradnica Marta Gerbič; tehnik Rudolf Berce in profesorica Silvestra Vogelnik. — Bog daj srečo! m Zanimivo opažanje t mariborskih decarnih zavodih. Dne 9. decembra je potekel rok za dvig naj vitjih odpovednih vlog v denarnih zavodih — zneskov nad 50.000 din za katere je veljala trimesečna odpoved. V mariborskih denarnih zavodih so opazili da se je v polni meri povrnilo zaupanje vlagateljev v varnost vlog. Jedva 1% vseh vlagateljev je evoje odpovedane vloge dvignil. Ta odstotek pa tvori tuj element, ki je dosedaj vedno kazal svogo nenaklonjenost do slovenskega narodnega gospodarstva. m 80 revnih otrok fe obdarovala Marijina kongregacija mater na svoji božičnici, ki se je vršila v nedeljo, 17 t. m. Kongregaciji so blagi dobrotniki pripomogli, da je lahko izvršila obdarovanje v takem obsegu. Božična darila nudi najugodneje _»Lama«, Jurčičeva ulica 4 m Zadnja predstava opere »Lepa Vida« bo drevi za red C. Ker je e tem izčrpan red tudi za ostale abonmane in 6e »Lepa Vida« zaradi velikih režijskih stroškov s to predstavo poslovi z repertoarja, naj bi si delo ogledali vsi tisti — zlasti naši razumniki, ki ga še niso videli. m V Ljudski univerzi predava jutri, V petek, 22. t. m. dr. Lujo Thaller iz Zagreba o razvoju medicine od prazgodovinske dobe do danes. Predavatelj je tudi izven naše države znan strokov« njak na področju zgodovine medicine. 1 Iz bolniinice je pobegnil. V jetnišnici okrožnega sodišča so imeli priprtega 15 letnega K. S. iz Kamnika. V zaporih je zbolel za boleznijo, od katere ga niso mogli ozdraviti v domači bolnišnici, zato so ga oddali v splošno bolnišnico. Komaj pa so fanta tam nekoliko pozdravili, je izrabil prvo priložnost in pobegnil Policija je izdala za njim tiralico. I Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik 1 Mnogoštevilne tatvine koles v Ljubljani. Tatvine koles v mestu se vedno bolj množe. Po splošnem pregledu je bilo ta mesec ukradenih že 15 koles v vrednosti 15.800 din. Kolesarski tatovi navadno ukradena kolesa prebarvajo in jih razdro, da potem posamezne dele spravljajo v denar. novice c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih priredi na Štefanovo, dne 26. decembru in na ' Silvestrovo 31. decembra ob pol 5 popoldne ljubko božično spevoigro »Jaslice« v 4 dejanjih. c Poziv za prostovoljno službo v ekipah. Za čimboljšo organizacijo pasivne zaščite prebivalstva mesta Celja poziva mestno poglavarstvo mladeniče od 17. do 20. leta starosti ter moške osebe, ki so oproščeni vojaških obveznosti ter one nad 50 let starosti in žene od 17. leta dalje, da se prostovoljno javijo mestnemu poglavarstvu — zaščitni oddelek za zdravstveno, kemično, gasilsko in tehnično službo. Prijaviti se je do 31. decembra. c Socialno-politični odbor za socialno skrbstvo mesta Celja je imel v torek zvečer tri ure Najnovejša poročila Boji na Finskem trajajočo sejo, na kateri je reševal razne podpore. Na programu je bilo rešen je okrog 200 podpor. Ker zahaja v dekliško šolo šolskih se- ster v Celju največ otrok iz delavskih naselbin, kjer otroci mnogih, v tovarnah zaposlenih staršev, nimajo zlasti za mladino najbolj potrebnega zajtrka, je socialni odbor nakazal tej šoli 6000 din za mleko, ki ga bodo otroci prejemali vsak dan V bodoče bo odbor skrbel, da bo prišla ta podpora v redni preračun, kakor je na primer za okoliško deško šolo v let- nem preračunu 6000 din. Ker zahaja v svetin-sko šolo nad Celjem tudi precej revnih otrok iz področja celjske mestne občine, je socialni odbor na zadnji seji odobril za to šolo 1500 din. S tem denarjem bodo otrokom priredili božič-nico. c Moški zbor Celjskega zvona ima drevi pevsko vajo. c Dekliški krožek v Celju je priredil za članice, mladenke in gojen ke v Domu božič-nico. Božičnici je prisostvovalo 86 članic, mladenk in gojenk. Po pestrem sporedu je bila čajanka. Ob tej priliki je bilo obdarovanih 46 gojenk in mladenk. c Dve slikarski razstavi v Celjn. Slikarji gg. Didek-Klemenčič-Stupica podaljšujejo svojo razstavo do vključno 24. decembra. Razstava je v mali dvorani hotela »Union«. V sejni dvorani Mestne hranilnice so priredili razstavo slikarji gg. Sirk, ga. Vera Pristovškova, Cvetko Ščuka, Modic in Mehle. Ti bodo priredili žrebanje. Z vstopnicami lahko dobite poceni lepo sliko. Celjsko občinstvo vabimo na obe razstavi. c Vincencijevi konferenci je darovala ga. Marija Lešnikova mesto venca na grob g. Lovra Veraniča 100 din. Bog plačaj! c V celjski bolnišnici je umrla 50 letna banovinska babica v p. Vidmajer Neža iz Celja. Naj v miru počiva! Helsinki, 20. dec. o. Finsko vrhovno poveljstvo sporoča, da so sovjetske čete z vso 6ilo napadale na kareliijskem bojišču Potem, ko so Man-nerheimovo črto obstreljevale 6 težkim topništvom, so sovjetske čete navalile na finske postojanke pod varstvom več 6to tankov. Glavni napad je bil med jezeroma Kaujaervi in Etmuolajaervi, medtem ko so tudi močni oddelki napadali na drugih točkah. Vsak napad je bil odbit od finskih čet ki so obdržale vee 6voje postojanke. Sovjetske izgube v tank'h 60 ogromne. 20 težkih tankov, ki so se približali finskim postojankam, je bilo zajetih in veliko število drugih uničenih pred finsko Mannerheimovo črto. Izguba sovjetske pehote je ravnotako ogromna. Na vzhodni fronti pa so finske čete pri Adanzindu in Sallawardu zajele tri sovjetske tanke, ta top in 30 oklopnih voz ter veliko streljiva. Pri Petsamu so se finske čete umaknile do Adkornettijaervija. Helsinki, 20. decembra. AA. V koridorju Petsamo je prenehala vsaka borba med sovjetskimi in finskimi četami zaradi ostre zime in velikih snežnih viharjev. Temperatura je padla na 30 stopinj pod ničlo. Na obeh straneh se zavedajo, da je nemogoče voditi operacije. Napredovanje sovjetskih čet je zaustavljeno pri Geslehofu ob norveški meji. Po poročilih poveljnikov finskih čet 6o sovjetske izgube na tem sektorju zelo velike. Veliko število rdečih vojakov je obležalo pod snežnimi plastmi. Opazovalci ob norveški meji trdijo, da dobiva sovjetsko vrhovno poveljstvo pri Petsamu neprestano ojačenja. Sovjetski letalski napad na Fince odbit Helsinki, 20. dec. AA. Havas: Po vesteh, ki prihajajo iz Petsama in eo prišle preko Norveške, so sovjetske čete prispele v bližino Hestczosa na finsko-norveški meji. Na tem odseku so opazili precejšnje odelke motoriziranih čet. Po drugi strani pa vesti, ki so prišle iz Suomi6almija, potrjujejo, da je oddelek sovjetskih čet, ki obsega V6aj dva polka, popolnoma odrezan od svojih oporišč in obkoljen od finskih čet. Kar 6e tiče 60vjetske letalske akcije, se je danes zvedelo, da so sovjetska letala danes nad dvema krajema, katerih imeni 6ta neznani, izvršila napad. Zares 6e je okrog 20 bombnikov dvignilo v zrak in 'izvršilo napad na finske obrežne baterije n azunanjem delu otočja Kola. Obakskim baterijam 6e je poGrečilo odbiti sovjetska letala. V Antreju, na južnem delu indu-strjiske doline Vuoski, je bil včeraj zjutraj dan alarmni znak večkrat. Finska protiletalska obramba je zbila 2 sovjetski letali. Sovjetska letala eo metala večkrat bombe, toda padle so večidel v gozdove, ki niso povzročile nobene škode. Severno od Antreja prav tako v dolini Vuoski je bil dan alarmni znak dvakrat dopoldne, vendar pa ni bilo videti sovjetskih letal. Pri tretjem alarmu ob 1 popoldne so priletela sovjetska letala 3000 m visoko. Ko 60 vrgla nekaj desetin težkih bomb brez določenega cilja — vse bombe so padle v zgod — so sovjetska letala pobegnila pred ognjem protiletalskega topništva. Finski strokvonjaki menijo, da se z nadaljevanjem vojne na Finskem povečujejo težave za sovjetske čete. Iz pripovedovanj sovjetskih ujetnikov, se namreč na sovjetski 6trani vse bolj čutijo težave pri transportu zaradi pomanjkanja materijala. Celo zdi 6e, da na nekaterih bojiščih vlada pri 60vjet6kih četah glad. Iz tega 6e lahko vidi, kakšno trpljenje morajo prenašati civilni prebivalci v ozadju, ki 60 morali oddati vsa živila za preskrbo vojske. Število sovjetskih ranjencev, ki 60 bili poslani v Leningrad, je tako ve- Gozd božičnih drevesc čaka kupce* liko, da morajo sedaj ranjence pošiljati še dalje irt sicer 50 km od Lenigrada vzdolž proge Leningrad-. Moskva. Anglija pomaga Finski London, 20. dec. AA. Z merodajnega mesta sporčajo, da Anglija še ni odgovorila na pismo generalnega tajnika Društva narodov glede podpore Finski. Dejstvo pa je, da ie angleška vlada že dala dovoljenje za izvoz letal na Finsko, kar kaže jasno, kakšen bo odgovor Anglije. London, 20. dec. AA. Reuter: Finski krogi izjavljajo, da dobiva Finska od Anglije vojni mate-rijal, toda na žalost ne v onih količinah, ki so ji potrebne. Fincem ni potreben kredit, ker lahko plačajo v gotovini, pač pa jim ;e nujno potreben vojni materijah Angleški bombniki »Blamhain«, ki jih je Finska kupila že pred sovjetskim napadom, so se izkazali za zelo dobre v borbi proti sovjetskim letalom. Vendar pa je finsko letalstvo številčno mnogo slabše kot sovjetsko. Finci trdijo, da so napredovali severno od jezera Ladoge in da 6o prispeli do Aglajaervija, kjer se sedaj vodi srdita bitka. Dve sovjetski letali sta bili sestreljeni v bližini Helsinkiija, tretje pa v bližini Viborga. Iz Češke Praga, 20. dec. b. Zadnje dni so nemške oblasti zaprle 50 uglednih Čehov, v glavnem članov češko-ruskega društva, ki so prej ustvarjali kulturne odnošaje s Sovjetsko Rusijo. Med njimi se nahaja 10 višjih častnikov bivše češko vojske, ki so zapleteni v neko vohunsko afero, ki se je vršila v mesecu avgustu. Nemški izseljenci Iz Sovjetije v Lodzi Berlin, 20. dec. AA. DNB.: Na nemško-sovjet-sko demarkacijsko črto je prispel prvi transport nemških izseljencev iz Volinije. Naslednji transport pričakujejo za 25. december, Nemške priseljence bodo vsak dan prevažali z vlaki v Lodzi, kjer jih bodo razdelili na V6e strani. Drobne novice Amsterdam, 20. dec. t. Reuter: Novica, da se je kapetan bivše nemške križarke »Graf v. Spee« ustrelil, je v nemških službenih krogih vzbudila mučen vtis. Minister propagande še ni odredil, v kakšni obliki naj bi to nemško časopisje objavilo. Pariz, 20. dec. t. Reuter: Na zahodni fronti danes ni bilo nobenih važnih dogodkov. London, 20. dec. t. Reuter: Dopisnik agencije Reuter je iz dobro poučenih krogov izvedel, da ja bila turška gospodarska komisija, na čelu z Me-nemenzoglu z londonskimi razgovori posebno zadovoljna. Komisija 6e je dane6 vrnila iz Londona v Ankaro. Razgovori so potekali v prijateljskem ozračju in v popolni skladnosti. Berlin, 20. dec. AA. DNB: Danes je bil v Genovi setanek FIFe pod predsedništvom Mau-ra (Italija). Sestanku so prisostvovali dr. Bau-vvens (Nemčija) prof. Pelikan (Češko-moravski protektorat). dr. Andrejevič (Jugoslavija), Lotsi (Nizozemska) in Seldojers (Belgija). Na sestanku je bilo sklenjeno, da se tekme za prihodnje svetovno prvenstvo v nogometu vršijo leta 1942 v Nemčiji. Ako to ne bi bilo mogoče, bodo tekme v eni izmed južnoameriških držav. Prihodnje zasedanje FIFe ki bi moralo biti maja 1940 v Luksemburgu, je odloženo za avgust In september. Pariz, 20. dec. b. »Newyork Times« poroča, da je čez 100 oseb, ki so obtožene komunističnih dejanj, v Parizu in Toulousu, na povelje vlade zaprtih. Lima, 20. dec. AA. DNB: Parlament perujske republike je s 113 glasovi proti enemu glasu sprejel predlog, da se bivši predsednik republike general Benavides imenuje za maršala. Zakonski predlog je zdaj pred senatom. Lizbona, 20. dec. AA. DNB: Predsednik portugalske vlade in zunanji minister Salazar, italijanski poslanik v Lizboni in šef italijanske gospodarske delegacije so včeraj podpisali več dogovorov. Po teh dogovorih, se sedanja pogodba o trgovini in plovbi in gospodarski dogovor med Portugalsko in Italijo razširi odslej tudi na Albanijo. Rim, 20. decembra. AA. (Slefani.) V Italiji ao začeli popisovati baker. Vsi državljani, ki imajo več kakor 2 kg bakra v kakrnišoli obliki, so n dolžni prijaviti krajevnim občinskim oblastem, ki 1kx)o baker zbirale in ga tudi plačevale dosedanjim lastnikom. Ooločene so stroge kazni za tiste, ki ne bi postopali po izdanih določbah. Popis bo končan konec tega meseca. Parii, 20. decembra. A A. (Reuter.) Na ukas francoske vlade je bilo aretiranih v Parizu in Toulousu nad 100 ljudi zaradi komunizma. KULTURNI OBZORNIK Razstava kluba »Lade« V letošnjem letu je 3. decembra odprla svojo razstavo oživljena Lada, t. j. klub slovenskih likovnih umetnikov, ki ima svojega predhodnika v društvu jugoslovanskih umetnikov »Lada«, katero se je ustanovilo 1. 1904. v Beogradu. Predhodnica slovenske Lade je združevala v sebi jugoslovanske likovne umetnike in priredila razstave v Soliji in v Zagrebu, svetovna vojna pa je preprečila nameravano razstavo v Ljubljani S tem pa je tudi zamrla Lada v Ljubljani, v Zagrebu in v Soliji, le v Beogradu je ves čas obstojala. Znova bo zaživela Lada v Zagrebu in Sofiji, v Ljubljani pa je oživotvorjena stopila pred slovensko javnost s pred kratkim odprto razstavo. Naši kulturni javnosti so se s to razstavo predstavila dobro znana imena in sicer: Verdo Vesel, Iv. Vavpotič, Henrika Santel, France Košir, Saša Santel, Maks'm Gaspari, H. Smerekar, Avgusta Santel, Rajko Subic. Albert Sirk, Bruno Vavpotič, Tine Gorjup, Ivan Kos, Mira Pregljeva, Karel Jakob, France Uršič, Bara Remec in Ivan Zajec, kipar, ter Ivo Sajevic, kipar, in končno kot gosta kipar Edvard Salesin ter Borivoje Stevano-vič, slikar. Najmočnejša osebnost vse razstave je brez dvoma Verdo Vesel, ko je tudi zavzel častno mesto v srednji dvorani, škoda le, da so prireditelji napravili napako s tem, da so s skulpturo preprečili neoviran pogled na njegove slike. Med Veselo-vimi deli je gotovo najboljši njegov autoportret, ki v močni svetlobi izstopa iz temnega ozadja v plastični svet s čudovito izraznostjo in impresijoni-stično realnostjo. Brez V6ake narejenosti nas zre Vesel 6am in zgovorno pripoveduje o samem sebi. Za autoportretom nič ne zaostaja podoba gdč. M. M., na katero je mojstrsko upodobljena nežna de-kliškost mladega dekleta in je vsa polna impresi-jonističnega realizma. Podobno je treba reči o ostalih Vesclovih delih. Vesel je edini umetnik na tej razstavi, kjer gledalčevo oko brez pridržka polzi od slike do slike in si potem ponovno zaželi nazaj. Svoj predmet zajame popolnoma na slikarski način, ni mu važno telo, ampak barva, ki jo črkasto rfa-laga in samo z njo oblikuje telo, ne v trd od ostalega 6veta ostro ločen predmet, ampak v slikovit pojav. Njemu ob strani razstavlja Iv. Vavpotič, ki je človek povsem drugega kova in o katerem b: dejal, da gleda '— v nasprotju z Veselom — plastično na svet. Zanimiva je primerjava med njegovimi in Veselovimi portreti — nijemu predmet ni slikarski pojav, ampak plastično telo, ki ga z lahnimi barvnimi prehodi izoblikuje v polno telesnost-V tihožitjih se je pokazal Iv. Vavpotič starega mojstra, v portretu I. Levarja pa ni prišel preko svoje običajne moči. Le v podobi gdč. V. H. je, bi rekel skoro zapi:stil svojo maniro in se povzpel do ustvaritve v resnici dobrega portreta, ki bi na svoj način mogel tekmovati z Veselovimi podobami. Našemu okusu nekoliko tuj je B. S t e v a n o v i č , ki ima sicer precejšnje število del, ki pa vsa pričajo, da slikanje njihovemu avtorju ni nikak problem. Stevanovičeve krajine 6o mirne, 6koro klasične a obenem hladne in dejal bi, da vplivajo na gledalca skoTo brez vsake emocijonalne sile. Sredi med njegovimi deli ie razstavljenih dvoje slik pokojnega Franceta Koširja, ki je pravo nasprotje Stevanovičevo. Kakor je Stevanovič miren in hladen, tako je Košir — posebno v Sorškem polju — ves živ in topel in karakterju naše zemlje tako bli-zek, da so njegove krajine resnični izraz slovenske zemlje. Prav radi Koširja morda Stevanovičeve slike učinkujejo še bolj hladno kot sicer. Troje dobrih del je v tej dvorani razstavila tudi Henrika Santel, med njimi je najboljše tihožitje. V levj dvorani se srečamo 6 sledečimi znanci, med katerimi je z največ deli zastopan Maksim Gaspa-r i. Morda je pri na6 malokateri slikar tako splošno Mariborsko gledališče: Ze ob pričetku letošnje gledališke sezone je bila na tem mestu pohvalno omenjena osnovna slovenska misel, s katero je mariborsko gledališče prav posebno podčrtalo svojo jubilejno proslavo s tremi uprizoritvami domačih slovenskih del. Enako priznanje gre gledališki upravi tudi za prvo operno delo v tej sezoni, ki je pred nedavnim prišlo na naš oder. Uprizorjena je bila slovenska opera R i s t a S a v i n a »L e p a Vida«. Da moramo gojiti v prvi vrsti našo domačo odrsko umetnost in predvsem njej posvečati vso svojo pažnjo, tega ni treba še posebej poudarjati in dokazovati. Naša glasbena literatura ni bogata 7. opernimi deli in ne nudi torej velike izbire. S tem večjo spoštljivostjo in s tem skrbnejšo nego moramo zato gojiti in čuvati to, kar imamo. R i s t o S a v i n (njegovo pravo ime je Friderik pl. Sirca, doma iz Zalea) je svojo glasbeno plodovitost razvil zlasti na glasbeno dramatičnem področju in nam ustvaril kar tri narodne opere z odločno narodno slovensko vsebino. Njegovo najboljše delo je opera »Matija Gubecc, poznana je dalje opera »Gosposvetski senc in slednjič naša »Lepa Vidar, ki ji je vsebina vzeta iz narodne motivike o lepi Vidi, ki jo mlad beneški trgovec izvabi proč od njenega bolnega otroka in starejšega moža. Besedilo je operi priredil skladatelj sam po Jurčiču in s sodelovanjem Riharda Batke. Dramatično ge zdi, da vsebuje dejanje v svojem razpletu nekaj premalo motiviranih in prepričevalnih momentov, ki ne ustvarijo dovolj občutka resničnega dogajanja. Glavni prizori so v razvoju dejanja močneje poudarjeni, tako da nudijo skladatelju priliko, da se razmakne v muzikalnem izražanju dramatike. Dramatično šibkejše je zlasti tretje dejanje, ki za razumevanje skoraj nujno zahteva vsebinske razlage. O zasnovi operne zgodbe pa je K. zapisal v »Pevcu«, letnik 1924., da je skladatelju »simbol, klic po tem, kar je boljšega v naših dušah, ki čeprav zaidejo, pa jih globoki nravni čut z. nepremagljivo močjo vleče nazaj rta pravo pot, pa najsi bo korak še tako težak, pokora še tako grenka.< Glasbeno je za skladatelja značilen velik dramati en čut, ki pride do izraza predvsem v orkestru. Kdor bi pričakoval običajnih opernih arij, bi jih v tej operi zastonj iskal. Pevski del ima nekako bolj deklamatoričen značaj. Glavni činilelj je skladatelju orkester, kjer se uveljavlja njegova moderno zasnovana harmonizacija z dokaj prozorno tematiko. V prelivanju harmonij često zazveni pestra in sočna barvitost. Zahteva pa delo za pristnost izraza popolne izvedbe ter pevsko in igralsko močnih postav. V tem smislu uprizoritev na našem odru delu ni bila dorasla. Omenili smo že, da je besedilo nekoliko nehvaležno, kar je tudi dokazovalo dejstvo, da vkljub režijski spretnosti g. VI. Skrbin-ška opera ni »prijela?. To osnovno disharmonijo je bilo čutiti tu več tam manj v vseh vlogah. V znan kot M. Gaspari, kar se vidi tudi po prodanih delih, ki jih ima uprav G. največ. Osrednje mesto zavzema Pohorska legenda, ki je tu najboljša Gasparijeva umetnina tako v impresijonistično nada-hnjeni krajini, kakor v motiviki. Na tej razstavi se dobro vidi, da je G. najmočnejši in najboljši tam, kjer se drži folklornih motivov, kakor. n. pr. v podobi Tepežni dan in v drugih, kjer so figure povsem življenjske in slovensko resničnostne. Nemogoč pa je Gaspari tedai, kadar ustvarja iz sebe, vsaj. kolikor 6e to razodeva v sliki: Domovina, mili kraj — kjer se mu je sicer lepa ideja izmaličila v grotesko. O tej sliki ni mogoče reči drugega, kot da učinkuje povsem nasprotno, kot je avtor pričakoval, to je banalno Gaspariju ob 6trani je izobesil svoja deia naš slikarski komik in karikaturist: H Smerekar. O njem smemo trditi isto ko o Gaspariju, ako ostaja na svojem polju, tedaj ustvaria stvari, ki bodo neprecenljive vrednosti za našega kulturnega zgodovinarja, kakor hitro pa 6e iz karikature in komike povzpne, recimo v religrozni 6vet, kot n-pr. v podobo: Nebeška gosta, postane ves okoren in neroden, ne more se izkopati iz sebe in vsaka poteza govori, da je ustvarjen samo v komiki in karikaturi. Kako bridko se zna ponorčevati iz današnje dobe v sliki: Rekorder, ali v Petelin in put-ke, kjer z vso jedkostjo mojstrsko označi in osmeši človeka. Tu je nedosežen mojster. Izmed S. S a n -11 e v i h del ne smemo prezreti podobe g. I. K., ki je močno življenjska-resničnostna; 06tali motivi pa 60 sicer ob mehko občutenih barvah topli, toda skoro sladkobni. Najbolj zanimiv v tej dvorani pa je Albert Sirk, ki v naturalističnem na-strojenju podaja verno sliko slikovitosti našega morja. V kabinetu na6 presenetijo 6koro sami akvareli Bruna Vavpotiča in Avguste Santel ove ter Iv, Koea. Do mojstrske poteze 6e je izmed imenovanih povzpel samo Bruno Vavpotič, ki je v akvarelski tehniki tjčividnp najmočnejši. Dvoje, troje njegovih akvarelov je tako dobrih, da si jih velja posebej ogledati, saj 6e je semintja izinojetril do pastelske finese, Dobre so tudi G o r-j u p o v e krede, predveem planinski motivi in Santlove radiranke, ki so v tej dvorani za B. Vav-potičevi akvareli najboljša dela, čeprav je v njih čutiti secesijonistični prizvok. V desni dvorani so izobešena dela najmlajših Ladovcev, izmed katerih se najbolj odlikuje K a rel Jakob s podobo matere, o kateri 6koro ni moči reči drugega, kot da je z njo monumentalizi-ral lik naše matere. V svoji težaškosti, v svoji mehkoeti in resničnosti je tako močno delo, da spada med najboljša dela na razstavi. V krajinah se K. Jakobu še močno pozna vpliv zagrebške šole. Tako bi dejal tudi o ostalih umetnikih v tej dvorani, da se iz svojih šol še niso dokopali do santo-lastne ustvarjalnosti. Baro Remčevo še vedno privlačujejo barvni akordi, ki jih v ploskvi polaga na platno in v njihovih pestrostih išče sozvočja. V primer z njo je M. Pregljeva nekoliko toplejša, ker je barve zgostila in znijansirala. O Ur-š i č u pa bi dejal, da ubira pot za Pavlovcem, vsaj v občutenju tonov mu je soroden. Tudi Tine G o r-j u p ima tu nekaj svojih olj. zdi se pa, da 60 njegove krede boljše kot olja, kjer je v Viševniku 41. začel s neko romantično nastrojenost, H koncu naj omenim še plastiko. Največ razstavlja Iv. Zaje, katerega najboljše delo je Alkohol. Nesrečna družina očeta - pijanca je s tako prepričevalnim izrazom zajeta v kiparsko formo, da je vredna vse pozornosti. Druga močna skulptura pa je Sajovičeva mati, ki je monumenda-lizirana v lik delavne matere z, od skrbi in deia, razoranim obrazom. Dvoje dobrih plastik je razstavil tudi »Ladin« gost — Edvard Salesim. F. ž. »Lepa Vida« (R. Savin) naslovni vlogi lepe Vide je gdč. Jelka Igličeva ustvarila na zunaj zelo primerno postavo, dala ji je pa v čustveni borbi, ki stavi na igralca težje zahteve, kakor tudi pevsko premalo močnega iz-raza, tako da ni povseip prepričala. Njenega moža Antona je pel g. Karel Kamušič. Kakor ga imamo še v spominu z njegovih dveh koncertnih pevskih nastopov v Mariboru, kjer je pokazal v petju veliko mero vprav dramatične razgibanosti, tako v tej svoji vlogi igralsko ni vseskozi zadovoljil. Pel pa je s prijetno barvanim in enovitim, dokaj prodornim glasom. Izgovarjava pa je še motila, kar velja tudi za ostale pevce (pretirana artikulacija soglasnikov, ki izzveni n. pr. v tere-pljenje ali ljubime te). Zapeljivega beneškega trgovra Alberla je pel g. Anatol Monoševski. Pevsko je ugajal, enovito je odpel svoje partije v vseh legah; v igri pa je bilo tudi pri njem čutiti na nekaterih mestih mrtve točke, na katerih se je doživljanje vloge prekinjalo. Gospodinjo Nežo je pela ga. Kovič-Zamejičeva. V nekaterih legah je zazvenel njen alt v prijetni barvi; vsa njena pozornost je bila obrnjena predvsem na pevsko plat. Njenega očeta je s primerno umirjenostjo igral g. Pavle Kovič. Benečan Pietro je imel v vlogi g. VI. Skrbinška posrečenega in v vsaki kretnji premišljenega interpreta. Manjše vloge so še imeli ga. Marica Brutnen-Lubejeva in Ljuba Cepičeva ter gg. Angel Jarc in Drago Šauperl. Orkester je imel, kot smo zgoraj omenili, glavno vlogo, ki bi ji ob ubranejši in toplejši izvedbi lahko dal večji glasbeni učinek. Omeniti moramo slednjič tudi uvodni zbor Ave Marija iz tretjega dejanja, ki spada med najlepša in naj-pestrejša mesta vse opere. V šibki zasedbi tudi ta ni izzvenel v tisti popolnosti, kot jo njegova koncepcija vsebuje. Mariborskemu gledališču so za resno in čim popolnejšo gojitev opere potrebne še vsestranske poglobitve in razširitve v pevskem ansamblu in v orkestru. Za to pa seveda še zdaleka nima — potrebnih osnovnih dotacij. feb Pred premiero »Nižave« v Operi Eugen d'Albert (1864-1932), je bil svoj-čas eden izmed najbolj znanih svetovnih pianistov — izšel je iz šole samega F. Liszta in je veljal zlasti za skoraj nedosežnega Beethovnovega interpreta. Kot opernega glasbenika ga lahko vzpo-rejamo s Puccinijem, Leoncavallom* in Mascagni-jem. Zlasti »N i ž a v o«, ki jo je ustvaril v letih 1902-1903 v stilu čistega italijanskega verizma, lahko popolnoma postavimo ob stran znameniti »Ca-valleriji«. Sicer d'Albert kot komponist mogoče neiti ni bil izredno močna osebnost, zato pa je vsekakor bil tem boljši teaterski oblikovalec, lahkoten v zasnovi in spreten v izkoriščanju zvočnih efektov. *z razž°vora » kapelilikoin dr. švaro, ki je »Nižavo« glasbeno naštudiral, smo posneli, da ceni pri lem d'A!bertovem delu predvsem naravnost vzorno oblikovane pevske partije, ki si jih lahko postavijo največji komponisti za vzgled, kako je treba pisati za pevca efektno. Da se to sicer ne strinja vedno z notranje estetičnim občutjem in da je to večkrat na kvar globji duhovni vrednosti dela, o tem so si bili seveda vsi kritiki že ob njegovem času na jasnem. V glasbeno izvajalskem oziru pa je »Nižava« med vsemi dirigenti, ki ^o kdajkovi imeli z njo opravka, na »indeksu« najtežjih del. Ogromnega uspeha, ki ga je imela »Nižava« na svetovnih odrih, pa kljub temu ne smemo pripisovati zgolj neposredni melodični glasbi, temveč morda celo v prvi vrsti dramatični situaciji, učinkovitemu libretu. Motiv ljubosumja, ki se razvija v okviru najsvojevrstneejšega ljubavnega trikota vse literature, nudi nešteto možnosti naj-dramatičnejših odrskih zapletov, ki z nezadržno nujnostjo tirajo vse tri glavne osebe k tragičnemu koncu. S kolikšno silo prevzame človeka poslednji prizor, ko stopata Pedro in Marta, maščevana za vse svoje prejšnje ponižanje, svojemu očiščenju in novemu življenju naproti, v visoke pirenejske planine! Vsekakor je libretist R. Lothar, ki je dejanje posnel po drami španskega pisca Angel Guime-va »Terra baixa«, doprinesel znaten delež k uspehu tega popularnega dela, ki šteje samo v Nemčiji že na stotine uprizoritev. Premiera »Nižave« na našem odru, ki bo danes zvečer, bo tem zanimivejša, ker bo ob tej priliki debutiral kot režiser Emil Frelih, ki je našemu občinstvu znan že iz svojega aktivnega sodelovanja v opereti. Prve smernice za režijo je našel pri prof. Osipu Šestu, iz čigar dramatične šole na našem konservatoriju je tudi izšel. S. Samec. Pojasnilo Te dni razpošilja Zaloiba Literarnega kluba knjižni oglas, na katerem stoje tudi imena podpisanih. Ta imena pa so prišla na prospekt brez naše vednosti in tudi sicer nismo bili v nobeni Btvari, ki se je v zadnjem času pripravljala, poučeni. Izjavljamo, da z omenjeno založbo nočemo imeti nobenih zvez in da je vsako omenjanje naših imen v tej stvari neopravičeno. Ljubljana, 19. decembra 1939. Ivan Čampa Jole Dular Severin Šali ŠP( Kako se je pripravila Planica za sezono To zimo bodo našli smučarji Planico znatno predrugačeno in izpopolnjeno. Agilni športni klub »Ilirija«, ki je zgradil pred leti v Planici svoja domova, izpopolnjuje to dolino vse bolj in bolj v moderni, vsem zahtevam športa odgovarjajoči smuški center. Vspenjača v Planici! Prva v državi sploh, sicer skromna, ali vendar z električnim pogonom, bo v 6tanju v 2 minutah prepeljati 8 smučarjev od poti proti Tamarju na vrh velikega pobočja pod Cipernikom, malo dalje od 40 meterske skakalnice. Pobočje 6amo je klub očistil in izravnal ter bo 6 6vojo višinsko razliko 90 m in daljavo 350 m lahko služilo za vežbanje, pa tudi kot izvrstno sla-lom-smučižče. Lahko dostopno, blizu vasi in domov ter e olajšanjem vspenjanja, bo omogočilo marsikomu dobro izrabo nedelje ali praznika. Prav posebne zasluge pa ima »Ilirija«- na na*-pravi novega smučišča, ki bo sposobno za tekme v smuku ali pa tudi za izletniško smučanje. V višini 1600 m, pod Mecesnovcem, vrhom izza velike skakalnice, pričenja 30 do 60 m široka izseka v gozdu, ves čas obrnjena proti severu in severozahodu, ki vodi skozi dolino Kamarice na Lome, prekrasne senožeti, ki zavzemajo dobro tretjino proge in se iztekajo ob železniški progi, le 5 minut oddaljeno od 65 meterske skakalnice. Smučišče je dolgo 3.500 m in ima 600 m višinske razlike, vsled severne lege bo imelo največkrat pršič, ki bo ležal na tej progi vse do maja meseca. Dostop na smučišče je ob veliki skakalnici, treba je čez vrh hriba, na katerem je skakalnica in takoj za njim stoji Mecesnovec, S smučišča je gotovo najlepši razgled, kar jih premoremo s tako lahkim in hitrim dostopom, divno vidiš Jalovec pred 6eboj, Mojstrovko, Škrlatico, Karavanke itd. Na progi je zgrajen preko narodnega parka lesen most, 18 m dolg, 8 m visok in 5 m širok. Ravno ob mostu je na progi edina ravnica, vsega 150 m dolga. Nad vasjo so domačini pripravili novo smučišče na Rovtah ter izboljšali sestop 6 Petelinka na Locniče in z Lomičev v vas. Športni klub Ilirija bo imel v svojem domu 5 tečajev za tekmovalce, ki jih ima prilično 90, med mjimi skoro 60 mladine. Od 6. januarja dalje pa bodo skoro v6ako nedeljo večje ali manjše tekme v Planici, osobito pomembne bodo 21. januarja, ko bo blagoslovitev in otvoritev novega smučišča ter mednarodna tekma pod imenom »Mecesnov smuk«, od 2. do 4. februarja bo državno mladinsko prvenstvo, 3 marca državno prvenstvo v skokih in 10. marca skoki na veliki skakalnici. Ako vpoštevacno vse pridobitve na zimsko-športnih napravah v Planici, drsališče, smuška pota- 6lalom-smučišča, proga za smuk, skakalna šola 6 skakalnicami, največja skakalnica na svetu in če primerjamo vse to z letom 1930, ko se je pričelo prvo večje smotreno delo v Planici, tedaj nam vstaja pred očmi veličastni zimski 6tadion, ki mu je z dosedanjimi deli podan čvrst temelj in ki mu je narava dala čudovito lep okvir, ki nima zlepa para v svetu. Idealizem pravih športnikov, vztrajnost in požrtvovalnost rode tu najlepše uspehe. J. G. Športni drobiž 200.000 kron so nabrali norveški športni poročevalci za družine onih finskih športnikov, ki eo na bojnih poljanah. Lepa vsota in še lepša gesta športnih tovarišev, ki so tudi z dejanji dokazali svojo športno vzgojo. Zastopniki slovenskega, hrvaškega in srbskega plavalnega športa se bodo 6e«tali v Zagrebu jutri, da rešijo razna vprašanja radi katerih je prišlo na občnem zboru do nesoglasij. Zadnji občni zbor jugoslov. plavalne zveze so — kakor je znano — predčasno zapustili slovenski in srbski delcgatje, ker se niso mogli zadovoljiti s postopanjem hrvaških plavalcev. Državno prvenstvo moštev v table-tenisu V soboto in nedeljo se je odigral v Zagrebu turnir za državno prvenstvo v moštvih. Vsi klubi so to leto pokazali velik napredek in smo z zadovoljstvom ugotovili, da tudi Slovenci počasi pre-bolevamo krizo, ki nas je zadela nekaj let po razpadu Ilirije. Slovence sta na tem turnirju zastopala ZSK Hermes z Marinkom, Lazarjem in Djinovskim, in SK Mladika z Belakom, Krečičem in Strojnikom R. Veiik je uspeh Hermesa, ki je dosegel 3. mesto, kljub temu, da niina prostorov za trening in Med gledalci nedavne meddržavne tekmo v boksit med Italijo in Nemčijo so bili tudi ti trije, ki jih kaže slika: levo in desno Mussolinijova sinova Vittorio in Bruno, v sredi pa Carnera, italijanska težka kategorija Verdijeva pisma Mussolini je pred kratkim podaril italijanski kraljevski akademiji 365 pisem, ki jih je pisal Verdi. Ta Verdijeva lastnoročno pisana pisma so naslovljena na nekega Giuseppe Pirolija, katerega sin jih je v testamentu volil Mussoliniju. Ta pa jih je podaril kraljevski akademiji. V kratkem bodo izšla v obliki knjige. da služi Marinko, kot učitelj na deželi. Marinko je bil včeraj najboljši mož na turnirju. Djinovski se od dne do dne popravlja in prihaja v formo svojih starih časov. Od Mladike bi bilo zlasti omeniti Belaka, ki pa najbrže še ni prebolel tur-nirske krize, dočim pa žilavi Krečič ni imel včeraj dneva. Mlajši Strojnik pa ima še premalo resnosti v najodločilnejših trenutkih. Z organizacijo smo bili v glavnem zadovoljni, vendar se je vse tekmovanje preveč zavleklo, saj je trajal turnir do 5 -zjutraj v ponedeljek. Zato bi bilo v bodoče potrebno, da se preskrbi več miz in večja dvorana za tako prireditev. KA-či. V soboto se je vršil občni zbor vrhovne table-tennis zveze v Zagrebu. Predsednik je predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in drugim ter je v izbranih besedah opisal ves razvoj tega športa pri nas. Poudaril je, da smo dosegli največji uspeh prav za 10 letnico obstoja s tein, da smo se uvrstili na 2. mesto med vsemi državami na svetu, dočim sino bili pred 7. leti še deveti. Nato je g. predsednik čital pravila. Zmagal je predlog, da zastopa klube na občnem zboru JTTS vsaka posamezna nacionalna zveza in so vsaki določili tudi število delegatov: Hrvaška 6, Vojvodina 5, Srbska 3, Slovenska 3. Prav tako se deli tudi letni presežek med posamezne zveze. Nato so sledile volitve. Nogometaši se sestanejo 1.1940 v Luksemburgu Izvršilni odbor mednarodne nogometne zveze se je sestal v dneh 16. in 17. decembra v Genovi. Kongres mednarodne zveze nogometnih zvez, ki mora biti v letu 1940., se bo sestal v mesecu septembru v Luksemburgu. Na tem kongresu bo sprejet nov pravilnik za mednarodni pokal 1. 1942. Tudi olimpijski turnir, ki bi se moral vršiti prihodnje leto meseca avgusta v Helsinkih, je bil na dnevnem redu sestanka izvršilnega odbora v Genovi. Boks Ljubljančan Baloh Evstahij je bil premagan v nedeljo od Zagrebčana H!adnyja za eno točko razlike. Borba je bila vseskozi napeta, posebno prvi dve rundi, ko je Baloh poslal Hladnyja na tla kar dvakrat. Ker pa je bil Zagrebčan v odlični formi, je zamujeno nadoknadil v tretji rundi. Videlo se je, da je bil Baloh brez treninga. Jug. boksarska zveza je določila, da bo Baloh zastopal naše drž. barve v Slovaški za težko kategorijo, kamor poj-de naša reprezentanca 10. januarja prihodnjega leta. Postava jugosl. reprezentance je sledeča: mušja: Nemeček, bantam: Bodel, peresna: Fanque, lahka: Devčič, vvelter: Polak, srednja: Krleža, pol-težka: Hladny, težka: Baloh. Vesti športnih zvez, klubov in društev Izredni občni zbor Ljubljanske plavalne podzveze. Izredni občni zbor Ljubljanske plavalne podzveze bo v četrtek 4. januarja 1940 v klubski sobi kavarne Union ob pol 20. Dnevni red: Stališče slovenskih klubov na skupščini JPZ, ki bo 14. januarja 1940 v Zagrebu. V slučaju, da ni ob napovedani uri navzočih najmanj polovica članov LPP, bo izredni občni zbor eno uro kasneje, ne-glede na število prisotnih članov. Snežne razmere Uradno porofilo Tujskopromrtnih tvez • Ljubljani in Maribotru JZSZ in SPD 20. decembra 1939 Patcfc-Planica s70 m: —1, delno oblačno, mimo, 44 om Kiiugn. pršič, »kakalnicin uporabna. Plunica-Slatine (Dom Ilirija) g;,o m: 0, dolno oblačno, mirno, Ml cm mu-kh, pršič. Planica.Tamar no S m: —2, delno oblačno, mirno, 70 cm stiogn, pršič. Pef-Petclinjek 1440 m: —2, delno oblačno, mirno, 80 cm sni-Kn, pršič. Hled 501 m: —2, delno oblačno, mirno, 27 om »ne- ju/,™. Pokljuka noo m: — 2. oblačno, mirno, 80 cm snei f?a, j u J nn. Mojstrana 650 m: —1, dnino oblačno, mirno, +2 cm snogii. Bohinj-Sv. Janez 530 m: 0, dolno oblačno, 60 cm Rni»K»i, prSič. Bohinj-Zlatorog 530 m: —1, dnino oblačno, 60 om Bno^rn, pršič. Dom na Komni /520 m: —3, jasno, 70 om pršiča na 80 podlagi". Dom na Krvavcu 1700 m: —4, delno oblačno, TO om snega, pršič Velika planina 155S m: —t, delno oblačno, 75 cm sneg*. pVSič. Jezersko W>0 m: —5, delno oblačno, mirno, 25 cm pršiča na 15 podlago. K Glavno orožje vojnih ladij: topovi Skica moderne vojne ladje, ki nazorno Vojne ladje vseh vojnih brodovij so oborožene z glavnim njihovim napadalnim sredstvom: s težkimi topovi. Po namenu in velikosti ladje se ti topovi gibljejo med 28 cm do 40.6 cm. Zelo pogosti so topovi 38 cm premera, ker so nekako v sredi in približno zadoščajo najnujnejšim namenom bojne ladje. Moderna vojna ladja ima takih topov po 6—12. Seveda je tak top že cel velikan, silna teža, saj tehta cev 40.6 cm topa okrog 130.000 kg. Razumljivo je, da takih velikanov ni mogoče gibati s človeško močjo, ampak morejo to delo opraviti le stroji. Ker pa mora biti velikanska naprava, ki je dragocenost vojne ladje, varna pred sovražnim obstreljevanjem, jo vse okrog oklepajo težke jeklene plošče. Da se prihrani čim več prostora in se ladja čim manj obtežuje z oklopnimi ploščami, nameščajo brodograditelji po dva do štiri take tope v en topovski stolp in z ozirom na število topov v enem stolpu se v vojni mornarici govori o dvojčkih, trojčkih in četvorčkih. Stolpi stoje nekako sredi ladijske črte, da morejo streljati na obe strani in tudi po dolžini ladje so tako razmeščeni, da je v vsakem položaju ladje rabnih čim več topov. (Na priloženi sliki si najbolj nazorno moremo predstavljati, koliko topov se more obrniti na eno stran, ako se položaj ladje menja.) Ako ima ladja štiri stolpe, sta večinoma dva spredaj in dva zadaj, ako ima tri, sta dva spredaj in eden zadaj. Da morejo delovati vsi topovi na eni strani ladje, so tisti, ki stoje za svojimi predniki, dokaj višje položeni, da morejo streljati čez prve. Učinek težkega ladijskega topništva je strahovit, saj 40.6 cm top izstreli iz svoje 20 m dolge cevi tisoč kilogramov težko granato, ki nosi s seboj po zraku 40 do 100 kg eksploziva. Smodnika se za tak izstrelek porabi okrog 300 kg in ta da izstrelku začetno hitrost 900 m na sekundo. To je energija, ki bi se s fizikalnim izrazom izrazila kot kakih 40 milijonov kilogrammetrov. Ta sila bi dvignila celo vojno ladjo štiri metre visoko. Skupna teža 40.6 cm trojčka (stolpa, ki ima tri 40.6 cm topove) znaša do poldrug milijon kg. Posebni stroji gibljejo vso to velikansko in dragoceno napravo, in sicer topovske cevi na višino, ves stolp s cevmi vred pa na strani. Ti stroji za premikanje topov in stolpov delujejo večino elektro-hidravlično, pa tudi samo električno ali samo hidravlično. Tudi vse ostale naprave, za polaganje granat v cevi, za nameščanje streliva in gibanje vseh tolikih težkih zaklopk, ženejo stroji, stroje pa sproži človek. Stolp se suče na krogljičmh ležajih in ima svoj podstavek v spodnjih delih ladje. Okrog stolpa so velika dvigala, ki dovažajo granate in strelivo iz spodnjih skladišč. Težko ladijsko topništvo nima samo naloge, da bi streljalo na čim daljše razdalje, ampak ima poleg tega še drug, prvenstveni namen, dati izstrelku tako silo, da prebije težke jeklene oklepe sovražnega vojnega brodovja ali obrežnih trdnjav. 40.6 cm top sicer more streljati tudi 50—60 km daleč, vendar se ta njegova energija malokdaj izrabi, ker bitke na morju se malokdaj vodijo na tako velike razdalje. Zato se naravnostnemu učinku na daljavo raje odpovedo in ga skušajo nadomestiti s tem, da oklep v stolpu toliko izrežejo, da se more topovska cev primerno dvigniti in tako izstrelek seže v večjo daljavo. Druga skrivnost vojnega topništva so granate za te težke topove. Te naj bi najprej s svojo težo prebile jekleni obroč sovražne ladje in šele v njej eksplodirale. Zato so opremljene z nekim vžigalnikom, ki zadržuje predčasno eksplozijo. Ako taka granata pade pravokotno na jekleni oklep, more na razdaljo deset kilometrov prebiti pol metra debelo jekleno ploščo, na razdaljo 20 km pa 35 cm debelo ploščo. Poleg teh granat imajo vojne ladje še manjše, ki niso tako težke in v takih jeklenih Na nekdanji francosko nemški meji Strassburg— Kehl: Stražnica je okrašena s angleško sastavo in francoskim petelinom (»gallus«), znamenje, da M tn sačenja svet, ki k« branita Francija in Anglija predstavlja razmestitev topništva na njej. pafronih, pač pa so napolnjene z močnejšim razstrelivom. Te uporabljajo za razbijanje nezavarovanih delov sovražne ladje. Smodnik, ki je potreben, da te jeklene kolose požene po zraku, je sestavljen iz mtroglicerina, ali nitroceluloze in ga v vsaki vojski imenujejo s posebnim imenom. Poleg težkega topništva ima vojna ladja tudi po več srednjih topov od 12.7 cm do 17 cm, ki so razpostavljeni po bokih ladje v tako imenovanih kazematah, ali pri najmodernejših ladjah tudi v stolpih. Poslužujejo se jih zlasti jjonoči za bitke na manjše razdalje proti torpednim čolnom. Za take namene bi bilo težko topništvo dokaj preveč f>očasno, saj more izstreliti na minuto komaj po ' dva strela, dočim jih 15 cm top izstreli v minuti I 8—12. Tudi te topove gibljejo večinoma stroji. ] Poleg teh napadalnih sredstev ima vsaka vojna 1 Mladinski koncert v Razkrižfu Dne 17. decembra 1939 smo imeli v Razkrižju krasno uspeli mladinski koncert. Priredilo ga je učiteljstvo v prid najrevnejšim učencem za božič-nico. Šele dober teden je tega, kar smo imeli slavnostno akademijo Brezmadežni. Ta dan pa je naša mladina dokazala svoje bogate zmožnosti. Koncert je vodil naš priznani pevovodja učitelj g. Kuhar Ivan. Čista mladinska grla so z navdušenjem izlivala prelepe slovenske pesmi, katerim je umel g. Kuhar dati dušo, ki nas je vse skupaj povezala v eno celoto. Naša srca so s pesmijo vriskala, smejala in se potapljala v globine slovenske duše, ki je dihala iz vsake pesmi. Trud, ki ga je vložil g. Kuhar se je stotero vračal. Mladinski zbor se je predstavil kot lepo in zrelo povezana celota, ki se je odlikovala s pravilno dinamičnostjo in discipli-niranostjo. Program so izpolnile narodne in umetne pesmi. Od umetnih je bila zlasti ljubka pesem »V maju«, ki jo je koimponiral g. Kuhar. Tudi pevski zbor Prosvetnega druStva je sodeloval in kot že mnogokrat prej, ee je t uda ta dan izkazal in dokazal, da je zrel in vreden vsega priznanja. Ponosni smo, saj se ta zbor more meriti z vsakim mestnim zborom. Ne vem komu bi dal prednosti Tudi oktet je nastopil tako prisrčno in mehko, saj ima v svoji sredini moči, ki 60 zmane po svojih pevskih zmožnostih. Program se je zaključil s himno »Hej Slovenci«, ki smo jo poslušalci in vsi pevci zapeli z iskrenim navdušenjem in ponosom. Mogočno je donela in donela bo vedno v naših slovenskih 6rcih. Za Jegličev akademski dom so darovalit Optotnica: Trebina Stanko 30 din, Ljudska posojilnica, Oplotnica, 50 din, Hohnjec France 30 din, Občina Oplotnica 50 din, Jurak Štefan 10 din, Tep-pev Zinka 10 din, Celcer Franc 10 din, Fantovski odsek, Oplotnica, 25 din, Dekliški krožek 25 din. Jesenice: Čufer H. 200 din, dr. Bergel j France 100 din, M-Ph. Zabkar 50 din, Markež V. 50 dm, dr. Maučič 50 din, dr. Glaučnik 50 din, Koželj E. 50 din, »Sava«, družba z o. z. 10 din. Toplice: Oražem J. 20 din, Strojin 10 din, Barbič Albin 20 din, Kapš Josip 20 din, Kapš M. 15 din, Strniša Milka 10 din, N. N. 20 din, Zamida Jože 10 din, Vrtačnik 10 din. St. Rupert: Flajnik Peter, župnik, 100 din, Mavsar Josip, župan, 20 din, Knavs Jože 20 din, Hvala Mihaela, učiteljica, 30 din, Kromar K. 20 din, Kostelec Marko 10 din. Ribnica na Dolenjskem: Dr. Lavrič Janko 50 din. Sonc Anton 100 din, Skubic Anton 100 din, Kristanec Tone 50 din, Rus Tone 40 din. Pluf: Oo. minoriti 50 din, dr. Cajnkar 20 din, Babšek 10 din, dr. Remec 20 din, Alič Fran, direktor gimn., 20 din, Brenčič A. 20 din, Cvikl I. 30 din, dr. Vidic 20 din, Cufi 10 din. Velike Laile in okolica: Ramovš Jakob 50 din, Janež Ivan 50 din, čerček Janko 20 din, Czerni Igo 20 din, Zvitko Matija 10 din. Jagodic Karel 9j0 din. Keržnn Ivan 8 lovica pa bela. Truplo je bilo popolnoma slično srnam, glava in parklji pa so bili podobni ovčjim. Ljudje, ki so si hoteli ogledati to nenavadno čudo, so na razne načine ugibali, kako bi pač ta pojav sploh bil mogoč. Prevladovalo je splošno mnenje, da je srnica potomka divje srne, a njen oče pa je domači oven (ko-štrun). Sicer to ni gotovo, vendar pa bi to bilo mogoče, ker jo po teh gozdovih mnogo srn, a malo srnjakov, ker jih zelo dosti pokončajo. Razen tega pa imajo tukajšnji hribovski kmetje svoje ovce oziroma ovna večinoma vedno na prostem, tako, da bi bil gornji primer oploditve divje srne z domačim ovnom čisto mogož, ker zelo potrjujejo znaki ustreljene srnice. Srno, katero je ustrelil g. Černevšek Anton iz Bočne, bo tukajšnje lovsko društvo dalo nagačiti. Jesenice Pokopali smo najstarejšega člana in ustanovitelja gasilske čete na Jesenicah, 84 letnega Miho Š r o n e a. Pogreba se je udeležila četa z delavnimi člani, samarijankami in naraščajem ter mnogoštevilno občinstvo. Predsednik Neuman so je ob grobu od rajnega poslovil z lepim govorom, poudarjajoč vse njegove vrline. Bil je res mož dela in uslužnosti nasproti bližnjemu V vsaki potrebi, živa zgodovina Jesenic in eden najbplj vztrajnih gasilcev. Kolikim je izkopal grob na jeseniškem pokopališču, dokler ni legel vanj sani. Nad 35 let je vestno opravljal službo grobokopa do zadnjega — le zadnjih 5 mesecev je bil v zasluženem pokoju, pa je še vedno rad bil pri delu na pokopališču. Naj mu bo plačnik Vsemogočni. Ez Julijske Krajine Duhovniške vesti. G. Jožef Vodopivec, dekan tolminski, je bil od sv. očeta znova imenovan za tajnega komornika z naslovom monsignor. Enako odlikovanje sta znova dobila g. Ernest Galupin, župnik v Romansu, in g. Fr. Balaben, dekan v Krminu. Čestitamo! Tržič ob morju. Naše sloveče ladjedelnice delajo s jsolno paro. Sedaj je v njih zajx>slenih okoli 7000 delavcev, zato se je brezfioselnost v Furla-niji zelo zmanjšala. Delavske plače so razmeroma dobre; srednja mezda znaša okoli 3 lire na uro pri 48 urnem tedniku, tako da srednji delavec zasluži mesečno okoli 600 lir. Specializirani delavci pa dosežejo 40—50 lir dnevno. V tej smer: se odpirajo mlademu rodu zaradi rasti italijanske industrije nove možnosti za obstoj. — Pri nastavitvi imajo prednost delavci, ki dokažejo, da bivajo vsaj že 6 mesecev v občini Tržič, potem pa delavci iz tržaške f>okrajine. Nekatere vasi, ki so oddaljene od Tržiča komaj uro hoda, a spadajo fK>d goriško deželo, si zelo želijo zapioslenja v tržiških ladjedelnicah, kajti ti kraški kraji so zelo revni. Zvedeli smo, da se sindikalna oblastva v Gorici trudijo, da bi ta zapora padla, kar bi bilo mnogim pasivnim krajem na Krasu v veliko pomoč. Škofje pri Gorjanskem. Tu je pred dnevi umrla v visoki starosti 82 let Marija Suban. Pred štirimi leti si je zlomila nogo. Zdravniki so ji prigovarjali, naj gre v bolnišnico. Ona pa ni hotela o tem nič slišati in se je sama zdravila doma. Kljub visoki starosti je povsem okrevala. V zahvalo je šla potem na Sv. goro in na Mirenski grad peš brez palice, v eno uro oddaljeno Gorjansko pa je redno hodila k sv. maši. Naj bi bila za zgled mnogim, ki bivajo v bližini cerkve, pa je nikdar ne vidijo od znotraj. Dobri krščanski materi naj sveti večna luč! Sturje. (Desetletnica fantovske Marijine družbe.) Pred desetimi leti je bilo. Zunaj je lilo kakor iz škafa. V zvoniku so lepo pritrkavali. Na koru so bučale orgle in pevski zbor, pomnožen z goriškimi slavčki, je ubrano prepeval. Cerkev je bila natlačena. S prižnice je donel glas domačega pridigarja, ki je šel iz srca v srce. 47 fantov je stalo pred obhajilno mizo. Vse ovire so premagali, nji nove iskrene misli so hrepenele k visokim idealom k čim večji popolnosti in k zvestemu izpolnjevanju verskih dolžnosti. Doseči so hoteli ta svetl; cilj v novo ustanovljeni fantovski Marijini družbi Na praznik Brezmadežne, 8. dec., je družba obhajala svojo prvo desetletnico. Do sedaj je v svoje vrste sprejela že 85 fantov. S svojim vnetim delom je mnogo pripomogla, da je versko življenje v župniji tako cvetoče. — Našemu župniku go spodu Srečku Oregorcu se je po več tedenskeir zdravljenju zdravje toliko zboljšalo, da v veliko veselje vseh faranov zdaj že zopet lahko mašuje Šmarje na Vipavskem. Dvajsetletni fant Milan Poljšak iz Vrtovč je pri delu na domačem zemljišču zadel ob neko razstrelivo. Vrglo ga je v zrak in močno ranilo po glavi in po vsem životu. Kljub skrbni negi v bolnišnici je zgubil eno OiCO. Roparski napad pri Vižmarjih Trgovski potnik Rakun je dvema brezposelnima dal za pijačo, v zahvalo sta ga pobila na tla in oropala Ljubljana, 20. decembra. Orožniki v Št. Vidu nad Ljubljano so davi pripeljali v zapore okrožnega sodišča dva mlada razbojnika, ki sta |x>noči 18. t. m. izvršila roparski napad na trgovskega zastopnika Josipa Rakuna ob železniški progi pri Vižmarjih. Roparja sta 18 letni, samski, brezposelni delavec Pavle Der-mastija, doma iz Skaručne, in 20 letni, samski delavec Stanko Posavec, doma iz Godiča, občina Kamniška Bistrica. Oba sta bila že dalj časa brez posla, sta se okrog klatila in beračila. Prvi je bil zaradi večje goljufije že obsojen na 7 mesecev strogega zapora. Ovadil ju je včeraj trgovski potr nik Josip Rakun, ki je orožnikom opisal rop v vseh podrobnostih. Trgovski potnik Josip Rakun, stanujoč v Vižmarjih, je 18. t. m. okoli 20 prišel v znano Ja-grovo gostilno v Št. Vidu. Prisedel je k mizi, kjer sta žulila oba razbojnika žganje. Plačal jima je za vino. Dobro so se pomenkovali. Okoli 22 je Rakun zapustil Jagrovo gostilno in najprej krenil po državni cesti proti Mednem, nato pa je zavil na banovinsko, v Vižmarje vodečo cesto. Oba razbojnika sta mirno spremljala Rakuna med veselim pogovorom. Radodarni Rakun ju je še povabil v Mrežarjevo gostilno, kjer eo izpili še nekaj kozarcev vina. Okoli 22.20 so zapustili to gostilno in krenili proti železniški progi. Nenadoma je Der-mastija skočil proti Rakunu in ga s pestjo pobil na tla. Začela sta ga s čevlji suvati in pretepati tako, da je v snegu obležal nezavesten. Eden razbojnikov je nad njim vpil: »Hudič, tiho bodil Jaz eem sloviti tolovaj Tone Hace. Denar sem ali smrt!« Preiskala sta mu vse žepe in mu vzela, kakor trdi Rakun, 830 din. Razpela sta mu tudi roke. Nato sta pobegnila. Rakun je nezavesten ležal v snegu dobro uro. Ko se je zavedel, je s težavo prišel domov. Zjutraj je zadevo takoj javil šentviškim orožnikom. Ti so odšli v Skaručno, kjer so napravili osebno in hišno preiskavo najprej pri Pavlu Dermastiji. Po daljšem obotavljanju je naposled orožnikom priznal zločin. Trdil pa je, da sta pri Rakunu dobila vsega le 200 din. Plen sta si razdelila na polovico. Orožniki so pri Dermastiji našli pod omaro denarnico s 96.50 din gotovine. Tudi pri Posavcu so izvedli osebno in hišno preiskavo. Posavec je bil zelo zakrknjen in je izjavljal, da absolutno nima pojma, da bi bil izvršil ponoči kak rop. Bil je pijan in se ničesar ne spominja. Rakuna ni hotel poznati. V stranišču so orožniki naposled našli 100 din gotovine, izvirajoče iz ropa. Proti obema je .državno tožilstvo uvedlo kazensko preiskavo zaradi zločina razbojništva. 1)tro&k) kMjjj&k SLON SAMBO (199) Dolgi Jan je padal globlje in globlje. Mahoma je postalo spet svetlo krog njega in zagledal je ninogočlansko družino podgan. >Kaj bi rad od nas?« so ga zaskrbljeno vprašale. A Jan jim je v živalskem jeziku povedal o svojih zgodbah in jih je pomiril. >Ker govoriš naš jezik, bodi dobrodošel! je dejala najstarejša, »kaj bi rad jedel — slanino ali sir?< Prodamo Najugodnejši nakup moiklh oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. (199) Medtem ko se je Jan pri podganah mastil, je uboiji Filip' zaman stikal po pesku ia kamenju, kjer je bil Jan izginil. Ves obupan je Filip z rokama odgrebel pesek in je bil prepričan, da je njegov prijatelj pokopan pod njim. Zmeraj bolj ga je bilo ~-trah in zmeraj bolj glasno in zaman je klical: >Jan, Jani!« Mati oglasi msm Mesarskega vajenca lz poštene družine, sprejme Frane Bogataj, mesar, Železniki nad Škofjo Loko. mo. A itijte Žagarski mojster za veneclanskl jarmenlk, ki zna samostojno delati na žagi ln vrči ti popravila, se sprejme. - Zaga leži ob prometni cesti v večji bosanski vasi. Ponudbe z rcferencaml poslati v upravo »Slovenca« pod »Pllanskl majstor« St. 19634. Upoštevajo se samo Izkušeni mojstri. Za pisarno pripravne Stlrl velike sobe, event. tudi Sstsobno stanovanje s pritiklinami, oddam 1. marca 1910 aH prej na Aleksandrovi c. št. 14-1. — Vprašati: dr. Kleser Kari, odvetnik, Maribor, Aleksandrova c. št. 14-1. Rečni voziček (cizo) močno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod 19468. Vsakovrstno ZlatO srebro in briljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3. Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke ln perilo. Klavžer, Vošnjakova 4. Vsakovrstna zlato kupuje po najvišjih conah CERNE, juvelir, Ljubljana .VVolfova ulica št. 8 i Autooslednji poti, mu okrasili krsto s prekrasnim cvetjem, in mi ob njegovem slovesu izrazili sožalje, se iskreno zahvaljujem. Posebej pa se zahvaljujem g. dr. Blumauerju, g. dr. Prodanu, g. duh. svetniku J. Kalanu, čč. duhovščini ter čč. sestram v Leonišču, ki so mu na kakršenkoli način lajšali' njegove poslednje ure. Ljubljana-Dravlje, dne 21. decembra 1939. Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. Lov z letalom Tukaj v dolini vetra nista kaj prida čutila; ko sta se približala inorj«, jima je pa bučanje valov povedalo, da vihar še vedno narašča. Sunkoma ju je škropil s curki dežja, kaj dosti pa ni deževalo, ker je premočno pihalo. Temno je bilo ko v rogu. Fanta sta hodila počasi, a zdržema, in tako v kake četrt ure dospela do mesta, kjer se je reka izlivala v širok in plitev zaliv ter se izgubljala v pesku. Nerazločno sta videla pred seboj obrise valov, kakor da se duhovi podijo po obali, na obeh straneh zaliva pa so se dvigale nizke čeri. Jock je potegnil Tima v zavetja zadnjega grma, da bi vulcla, kam bo krenil Red s pajdašem. Obrnila sta se na levo, prebretlla plitvo vodo, ki jima je segala samo ilo členkov, in jo mahnila proti severni strani maleša zaliva. »Na tem kraju morava biti oprezna.« je rekel Jock. »Kritja ni nič več, in naju bosta opazila^ ako se jima preveč približava.« »Ne morem si misliti, kam prav za prav kolovratita,« zagode Tim. »Samo norec hodi k morju v taki noči!« »Zakaj norec?« vpraša Jock. »Precej hujši bi moral biti vihar, da bi zadržal trdno rno-torko z močnim strojem. In jaz som kar prepričan, da imata roparja nekaj podobnega.« »Če je tako, potem pa glejva, da ju kako zadrživa, preden prideta na krov!« »Bova poskusila.« odgovori Jork, čeprav ni imel v srcu kar nif upanja. Reda in njegovega tovariša očividno nista mogla zadržati. Ako pn celo odrineta na visoko morje, bosta gotovo ušla in še pred zoro dospela do belgijske obale. Zabredla sta s Timom v reko in hitela proti obali. Sunki vetra so bili tako močni, da sta se morala kar naslanjati nanje, ker bi ju sicer prekucnili. Pesek in školjke so jima lirustali pod nogami, slana pena ju je zbadala v lice. 'I ako sta dospela do čeri in videla, dn ležijo niže pod njimi utrgane skale, med njimi pa grozljivo grčijo in stokajo valovi. »Nemogoče, da bi na taki obali imela čoln!« ugotovi Tim. Isti hip pa Jock obstane in na nekaj pokaže: na nočnem nebu sta se odražali postavi dveh mož, ki sta bila vrh obalnega grebena. »Najbrž gresta spet v kako vo-tnlino,« je še vedno nabijal Tim. »Čolna v teh skalah ne moreta imeti, ker bi jima ga valovi razbili ob skalah.« Pogledala bova pa vkljub temu,« je dodal Jock. »A hodi počasneje! Saj se ne mudi tako in skale so strašno spolzke.« Brez nesreč sta prilezla na vrh grebena in kaj sta zagledala? Medlo luč naravnost pod seboj! » Dajala jo je luč na kabini male križarke, zasidrane v izvrstni naravni lukici. Kakih trideset jardov od obale proti morju je namreč segal v morje zemeljski jezik, od nasprotne strani pa še eden in sta tako tvorila zalivček in obenem odbijala valove. Za njima proti celini je ležala globoka, mirna kotanja; nihče je ni mogel slutiti, ako ni pogledal preko čeri v ozadju. »No vidiš, ali nisem pravil?« se je pobahal Jock. »Kje sta pa zopet Red in drugi ropar?« vpraša Tim. »V čolnu ju ni.« »Saj to ni čoln, ampak cela lanša,« ga zavrne Jock. »Lahko sta že v kabini.« »Tedaj bi bila v kabini luč, ua je ni,« reče Tim stegovaje se čez rob. A Jock ga potlači k tlom. »Skrij se! Ju že vidim!« »Kje?« »Na levo poglej! Tam je votlina.« »Saj res!« reče Tim in glas se mu trese od razburjenja, »ln luč imata! Kaj praviš, ali morda ne skrivata smaragde?« »Gotovo ne, saj jih hočeta na celini prodati! Lahko mogoče pa je, da sta šla po bencin.« »Kaj naj storiva? Bi jima lanšo sunila?« »Dobra misel,« mirno reče Jock. »Lanšo se upam kar dobro krmariti. A težava je v tem, da je gotovo privezana ali pa celo zasidrana. Ako je pritrjena z verigo, ne bova nič opravila.« »No kar poskusiva!« se je odločil Tim in še preden ga je mogel opreznejši Jock zadržati, je plezal po pobočju navzdol. Obsežna poševna polica ju je pripeljala skoraj tik do vode, tako da si z nje lahko skočil naravnost na krov. Tim je pot preplezal gibčno kakor rnnček, Jock pa za njim. Bilo je blazno početje, a Tirnove predrznosti se je nalezel tudi Jock in menil, da treba začeto delo do kraja dognati. »Ti pazi na Reda!« reče Jock urno, »jaz si pa ogledam, kako je lanša pritrjena.« Jock je podobne čolne dobro poznal, kajti z očkom sta nekoč na kornski obali preživela vse počitnice v lanši. Hitro je dognal, da Redovp lanšo držita dve močni vrvi, na vsnki strani ena. Debele blazine iz kokosovega ličja pa so ji boke ščitile pred skalami. Tipaje v temi je Jock pravkar začel odvijati vrv na strani luke, ko Tim ostro sikne. Jock pogleda kvišku, pa vidi, da se oba možaka bližata od votline sem. Red je nesel svetilko, oni drugi pa dve veliki posodi bencina. Časa sta imela fanta samo še toliko, da se kam skrijeta. Jock se nizko skloni in plane za Timom v temno kabino. Skrijeta se pod mizo, ki jo je pokrival debel prt in visel skoraj do tal. In že sta nad glavo začula težke stopinje. S pridržano sapo sta čakala. Vse je za-visolo tega, bosta li Red in tovariš šla še enkrat po bencin ali ne. Timov načrt bi se posrečil snmo tedaj, ako bi se oba možaka vrnila na obalo. Slišala sta, kako je nekdo postavil posodi nn krov. nato pn se je oglasil Red: »Allright, Marko, odriniva!« 18. Marko divja. Jocku je srce padlo v hlače. »Čedno kašo sva si skuhala,« je pošepetal Timu na uho. »Joj, kako sem jo polomil!« je Tim bridko vzdih ni 1. Zopet je začula neprijetni Markov glas: »Red, ali ne bi kaj malega prigriznila? Med vožnjo ne bova imela prilike.« »Prav,« je odgovoril Red brezbrižno. »Vsaj malo kruha in sira pa en požirek,« reče Marko. Fanta sta se še bolj pribulila k tlom, ko je možak zdrknil v kabino. Red je prišel nekaj počasneje za njim, vendar je stopal še zadosti dobro. Marko je odšel v shrambico konec kabine in prinesel iz nje prepečenca, sira, masla ter nekaj steklenic in kozarcev. Postavil je vse skupaj na mizo in moža sta se usedla in jedla. Fanta sta se stisnila čim bolj mogoče ter ležala negibna kakor dve sohi, komaj da sta se upala dihati. Prava sreča, da je bil namizni prt dolg. »Škoda, da nisva mogla zleteti preko preliva,« reče Red. »Finch bi naju gotovo ujel,« zagode Marko. »E, kaj naj bi bil pa naredil? Strojnice ni imel, pa če bi jo bil tudi imel, je uporabljati ni smel!« »Nikdar pa bi naju Finch ne bil izsledil, če bi ne bilo tistega paglavca!« je odvrnil Marko in nekaj grdega je bilo v njegovem glasu. »Saj sem vam pravil, da nama bo ta otrok delal sitnosti!« »Srečo pa ima ta fant!« se je zasmejal Red. »Da: srečo in razum, oboje. Upam, da se mu ni nič hudega zgodilo.« Marko pa je togotno zarežal: »Ce bi Vas kdo slišal takole govoriti, bi si moral misliti, da se samo za zabavo spuščate v vse te nevarnosti, ne pa zaradi dobička!« »Saj tudi sel Za zabavo in za dobiček, oboje. Mulo sc zabavati in malo se iz zakona norčevati.« 7a jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar« Izdajatelj: Inž. Ježe Sodja Urednik: Viktor CsnšB Na željo občinstva ponavljamo tilm, ki smo ga morali iz tehničnih razl< gov predčasno slaviti s sporeda1 — Ta prekrasni film z lepo Dunaičanko L0UI-0 RA INEK-jevo smo morali nedavno dan po premieri odstopiti drugemu kinematografu in ga ponavljamo, ker smo prejeli it krogov kinoobi-skovalcev več prodenj. da ga za par dni damo ponovno na program I mgm m ^^ ^ m m ■ m ^ ■ ■ ^m mm mm mm KINO UNION, tal. 33*31 - Predstave ob 16., 19. in 21. uri 7 I fl M |J| M I f 1| E T Izkoristit e priliko in oglejte si ta filmi ■■ ■ ■ ■ W m ■ ^ ■ « ■ h I L1UBI14N^ P. Ananifa Vračko zlatomašnik Danes; na praznik sv. Tomaža apostola, je preteklo 50 let, kar je bil v mašnika posvečen p. Ananija Vračko O. F. M. V ljubljanski stolnici ga je posvetil takratni ljubljanski škof, poznejši kardinal Missia. Za božične praznike 1. 1889 je pel p. Ananija prvo Glorijo, in sicer na Sludki gori blizu Šmarja pri Jelšah. Tam so bili takrat njegovi starši. Rojen je pa bil p. Ananija pri Sv. Štefanu blizu Zusma, in sicer 11. oktobra 1866. V ljudski šoli je zagledal luč sveta. Gimnazijo je študiral v Celju in v Ptuju. V svojem 19. letu pa je stopil v frančiškanski red. Preoblečen je bil 29. septembra 1885. V redu jc skončal svoje študiie. V mladega p. Ananije je imela provincija veliko zaupanje. Ze po nekaj letih "je postal gvardijan v Jaški na Hrvatskem. Takrat so namreč nekateri hrvatski samostani spadali še pod slovensko provincijo. Kot mlad predstojnik je pokazal izreden talent za gospodarstvo in zato je bil tudi večen gvardijan. Povsod, kjer je bil za predstojnika, je vedno pelo zidarsko kladivo. Zidati je začel že kar v Jaški, pozneje je zidal v Pazinu, nato v Kamniku. Prenovil je Novo Štifto pri Ribnici in iz fundamentov pozidal novi samostan v Brežicah. Ni čudno, da se ga je prijelo ime »provincialni zidar«. V svoji gvardijanski službi je doživel dve veliki katastrofi: siloviti potres v Brežicah 1. 1917 in požar v Novi Štifti 1. 1925. Potres je skoraj popolnoma porušil samostan, požar pa ostrešje prelepe in znamenite kupole. Oboje je temeljito obnovil. P. Ananija je bil vedno ljubezniv družabnik. Posebno duhovniki se ga z veseljem spominjajo, Bil je tudi izboren pevec. S svojim krepkim tenorjem je obvladal tudi največji pevski zbor. Kadar se je oglasil pred oltarjem, je bil za vsakega užitek. Že blizu eno leto je p. Ananija v ljubljanskem frančiškanskem samostanu. Na praznik sv. Štefana ob 9 dopoldne bo zapel v frančiškanski cerkvi svojo zlato Glorijo. Naj ga Bog ohrani še mnogo let vedrega in naj dočaka še mnogo jubilejev! Pogreb f g. Feliksa Tomana bo danes popoldne ob 3 (ne ob pol 3, kakor je bilo j a vi j eno) iz hiše žalosti, Resljeva cesta št. 30, na pokopališče v Štepanji vasi. 1 X. prosvetni večer bo v petek 22. decembra ob 8 v frančiškanski dvorani. Na sporedu je predavanje o legi Slovenije in njenem pomenu za F.vropo. Predaval bo g. prof. dr. Valter Bohinc. Slovenija leži na važnem križišču, kjer se srečajo trije svetovi: slovanski, germanski in romanski. Leži na razvodju med Črnim in Jadranskim morjem. Njena lega je važna za vsakega, ki potuje od severa proti jugu ali iz Podonavja v Gornjo italijansko nižino. Predavanje je brez dvoma času primerno in nad vse zanimivo. Opremljeno bo s ski-optičnimi slikami. Ker je to zadnji večer pred prazniki in v letošnjem letu, zato pa posebno vabimo cenjeno občinsivo, da se ga v čim večjem šte-vliu udeleži. I Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da bodo med božičnimi prazniki mesarski lokali in stojnice V6e tri dni zaprte. Zato naj ee V6akdo pravočasno preskrbi s mesom. Nikar st ne ubijajte možganov za darila svojim dragim! Pogodili boste pravo v drogeriji Gregorič dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova ulica 5 1 PtUSti v radiju... Na Sveti dan ob 1,7 bodo v radiju prepevali kanarčki. Prenos petja bo z razstave kanarčkov žlahtnih vrvivcev, Iti bo prirejena na ženski učiteljski Soli na Resljevi c. 10 in bo odprta vse tri božične praznike. Na razstavi bo na Štefanovo ob 15 predavanje o prehrani ptic pod milim nebom in o prehrani, petju in življenju kanarčka. Predavanje bo imel tajnik Društva za varstvo in vzgoja ptic pevk g. Kelnerič. 1 Draginja na živilskem trgu se zlasti pozna pri onih živilih, ki jih ljubljanske gospodinje te dni kupujejo za praznike. Od vseh teh potrebščin se niso podražili edino orehi, čeprav je bila letos letina za orehe nekoliko slabša kakor lansko leto. Največ orehov pride na trg iz Bele Krajine. Belokranjske kmetice jih prodajajo po 22 din za kilogram, dočim so pri branijevkah za dinar ali dva dražji. Dosti se ni podražil tudi med, ki ga je kljub temu, da letošnje leto za med ni bilo dokaj ugodno, dovolj na trgu po 18 do 22 din za kilo. Pač pa je drago presno maslo in sploh mlečni izdelki. Boljše presno maslo se prodaja na trgu po 40 din kilogram, dočim je po ljubljanskih trgovinah doseglo ceno 44 dinarjev za kilogram. Slabše presno maslo za kuho )fe po 36 do 38 din kilogram. Zelo draga so jajca, ki jih te dni ni bogvekaj na prodaj. Med njimi pa je zelo težko dobiti povsem sveža, kajti skoraj vsa fclopotajo. Cena 6e giblje med 1.25 do 1.50 din za komad. Za boiii - Nova knjiga! Vilko Eajdiga Boiii otroci Cena vez. Din 24'—, nevez. Din 16'— Naročite jo v Pisarni Marijinih dmžb Ljubljana, Streliška 12./II. - Ljudski dom I Živilski trg. Zaradi slabega vremena je bil včerajšnji živilski trg srednje zaseden. Na izbiro je bilo mnogo domačih puranov iz Štajerske in Dolenjske. Purani so bili od 80 din naprej, prav dobro pitani celo po 120 din. Mnogo je bilo na trgu tudi drugo perutnine. Kokoši so bile od 25 din naprej do 35 din. Kapuni po 45 din. Na trgu je bilo mnogo jabolk raznih vret po 3 do 5 din kg. Jajca 60 bila po 8 komadov za 10 din. Na Sv. Petra nasipu, kjer je krompirjev trg, je stal vse dopoldne samo en voz z okoli 1000 kg krompirja, ki je bil večjidel prodan po 1 75 din kg. Tam v Semeniški ulici 60 razvrščeni, kakor smo že omenili, štanti za razne božične okraske, jaslice in druge stvari. Lepe jaslice prodajajo letos mnogi »štantarji«. Vse se pripravlja na 6obotni trg, ki bo tik pred prazniki. Rozine so se nekoliko podražile. I Moderne pletenine, Karničnik, Nebotičnik. 1 Usoden padec na cesti. Pred šenklavško cerkvijo je včeraj opoldne obšla nenadna slabost delavca pri gradnji zaklonišč Orhinija Mihaela. Pri tem je padel na tlak tako nerodno, da si je pretresel možgane. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. 1 Zadetega od kapi so včeraj zjutraj našli 79-letnega bivšega mestnega delavca Jakoba Gruma na njegovem stanovanju na Karlovski cesti 9. Sosedje so poklicali reševalce, toda Grum je bil že mrtev. — Pokojniku je bil svoječasno na magistratu poverjen med drugim tudi zelo neprijeten posel prevažanja raznih smrtnih ponesrečencev v mrtvašnico. Če je koga razmesaril vlak ali so koga potegnili mrtvega iz vode ali kaj drugega, je bil pokojni Grum tisti, ki je opravil vse potrebno, da je truplo ponesrečenca prišlo v mrtvašnico. Pozneje je to 6krb prevzel mestni pogrebni zavod. Letos je bil pokojni Grum eden od dvanajsterih starčkov, ki jim je škof na veliki četrtek umival noge. 1 Iz bolnišnice je pobegnil. V jetnišnici okrožnega sodišča 60 imeli priprtega 15 letnega K. S. iz Kamnika. V zaporih je zbolel za boleznijo, od katere ga niso mogli ozdraviti v domači bolnišnici, zato so ga oddali v splošno bolnišnico. Komaj pa so fanta tam nekoliko pozdravili, je izrabil prvo priložnost in pobegnil. Policija je izdala za njim tiralico. 1 Mnogoštevilne tatvine koles v Ljubljani. Tatvine koles v mestu 6e vedno bolj množe. Po splošnem pregledu je bilo ta mesec ukradenih že 15 koles v vrednosti 15.800 din. Kolesarski tatovi navadno ukradena kolesa prebarvajo in jih razdro, da potem posamezne dele spravljajo v denar. ■Jgl i HJi □ MARIBOR Na božičnem trgu lani in letos V primeri z lanskim letom se je vse občutno podražilo — Tudi pošiljanje paketov v Nemčijo vpliva na tržne cene Maribor, 20. dec. Ves predbožični teden vlada na mariborskem trgu živahno življenje. Prodajalci prihajajo v mnogo večjem številu kakor sicer, ter prinašajo naprodaj tudi stvari, ki so v zimskem času bolj redke. Prav tako pa pritiskajo tudi gospodinje v mnogo večjem številu na trg ter prihajajo kupo-valci tudi z dežele, kjer le ne dobiš vsega v taki izbiri, kakor v mestu. Je pa velika razlika med lanskim in letošnjim božičnim trgom. Založen je tudi letošnji prav tako obilno, kakor lanski, dasi nekaterih stvari primanjkuje, pozna pa se razlika v cenah. In prav to je, kar vpliva na letošnje tržno kupčevanje. Gospodinje, ki prihajajo na trg, morajo dosti bolj globoko segati v denarnico, kakor lansko leto. Za koliko so se na letošnjem božičnem trgu podražila živila v primeri z lanskim letom, nam kaže naslednja primerjava: Cene za goveje meso so ostale iste, podražila pa se je drobovina za 1—2 din pri kilogramu, loj za 4—10 din, teletina se je podražila za 2 din. Pri svinjini je ostala cena za meso ista, drobovina se je podražila za 1—2 din, slanina 2—3 din, salo za 2—3 din, mast za 2 din. Podražili so se tudi mesni izdelki: klobase za 4 din, ogrska salama za 7 din pri kg. Prav znatno se je dvignila cena perutnini. Najbolj občutno pa se pozna dvig pri mlečnih izdelkih, ki je nastal predvsem zaradi pomanjkanja krme. Mleko samo se je podražilo za 1 din pri litru, presno maslo za 6 din, čajno maslo za 11 din in kuhano maslo za 8 din pri kilogramu. Domači sir se je podražil za 2.50, pri švicarskem siru je cena za 2 din višja. Smetana je letos za 2 do 4 din dražja. Dražja so tudi jajca in sicer za 25 par pri komadu. Cena sočivja je ostala letos približno ista, kakor lansko leto pred božičnimi prazniki. To so navadna živila, ki 6e kupujejo na trgu. Zelo občutno za gospodinjstvo pa je podražitev ostalih življenjskih potrebščin, zlasti špecerije, kruha, moke, potein obleke, obutve itd. Razumljivo je, da se čuje te dni pred prazniki na trgu samo tarnanje gospodinj. Povišek, ki so ga dobili nekateri hranitelji pri svoji plači, nikakor ne odtehta podražitve življenja. Dala pa bi se draginja v Mariboru nekoliko zavreti z energičnimi ukrepi protidraginjskega odbora, pa tudi z drugimi merami. Predvsem bi bilo potrebno prepovedati pošiljanje paketov z živili v inozemstvo. Te pošiljke so zavzele sedaj še takšen razmah, da predstavljajo prav resno gospodarsko vprašanje. Še prejšnji mesec je šlo preko mariborske carinske pošte v inozemstvo dnevno po 800 paketov, sedaj v decembru pa je to število poraslo do 1500 paketov na dan. Ker imajo vsi zavoji maksimalno težo 5 kg ter vsebujejo sama živila, predstavljajo te pošiljke dnevno težo 7500 kilogramov ali skoraj cel vagon. Samo v mesecu decembru se bo na ta način izvozilo iz naše države skoraj 30 vagonov živil. Največ teh paketov se pošilja iz Maribora, dnevno skoraj 500, prihajajo pa tudi iz Ptuja, Celja, Ljubljane, Dravske doline itd. Na ta način zalaga pasivna Slovenija sosednjo državo z ogromnimi zalogami živil, za katere ne dobi nobene protivrednosti. Poznajo pa se te pošiljke v Mariboru, kjer je sedaj surovega masla skoraj popolnoma zmanjkalo, kjer so se zaradi tega podražila skoraj vsa živila v dosti višji meri, kakor v drugih mestih. Madžarska je pošiljanje živil v paketih v inozemstvo že ustavila. Podobno bi bilo treba ukreniti tudi pri nas. Božična darila nudi najugodneje »Lama«, Jurčičeva ulica 4 Samotna straia na lahodni fronti jr svojem kritju m Za tečaj duhovnikov lavantinske škofije se obeta številna udeležba. Vsi gg. duhovniki dobe pred božičem posebno okrožnico v tej zadevi, ki naj jo blagohotno prouče, Nadalje se prosi, da 6e gg. udeleženci gotovo prijavijo pred božičem na škofijski ordinarijat, da bo mogel pripravljalni odbor pravočasno poskrbeti za prenočišča. — Škofij-sik odbor KA. m V cerkvi sv. Alojzija odpadejo radi božičnih počitnic od petka, 22. t. m. do 7. januarja ve> černice, pridige in sv. blagoslov. Redno bo 6V. ma ša vsako jutro ob nedeljah, praznikih in delaV' nikih ob 5.30. m Zanimivo opažanje v mariborskih denarnih zavodih. Dne 9. decembra je potekel rok za dvig najvišjih odpovednih vlog v denarnih zavodih — zneskov nad 50.000 din za katere je veljala trimesečna odpoved. V mariborskih denarnih zavodih so opazili da se je v polni meri povrnilo zaupanje vlagateljev v varnost vlog. Jedva 1% V6eh vlagateljev je svoje odpovedane vloge dvignil. Ta odstotek pa tvori tuj element, ki je dosedaj vedno kazal svojo nenaklonjenost do slovenskega narodnega gospodarstva. m Posledice prepovedi živinskih sejmov. Kakor znano, so oblasti morale radi slinavke prepovedati v mariborskem okolišu V6e živinske sejme. Ta povsem opravičena in razumljiva odredba pa ima 6voje elabe 6trani. Ker primanjkuje živinske krme, 60 mnogi kmetje prisljeni del svoje živine odpro-dati. Za to živino bi kmetje na sejmih mogli doseči višijo ceno. Sedaj pa so predani na milost in nemilost nekaterih prekupčevalcev, ki priti6kajo cene navzdol, ker pač v privatni kupčiji ni tiete kontrole, kakor na sejmih. Vkljub nižjim cenam pa bo konzument moral plačevati meso po starih cenah. Pomoč in 6amopomoč! m Maistrovi borci) Opozarjamo vee one, ki 60 leta 1918 in 1919 eodelovali v osvobodilnih bojih, naj takoj vložijo prošnjo za podelitev spominske kolajne svojemu pristojnemu vojnemu okrožju ali pa Zvezi Maistrovih borcev ali Legiji koroških borcev. Zveza Maistrovih borcev bo vsem 6Vojim članom, ki še niso vložili prošnje, poslala posebne tiskovine, v katere je treba ločno vnesti podatke in jih takoj vrniti zvezi. Opozorite na to vse borce. Tajništvo Zveze Maistrovih borcev bo poslovalo tudi o božičnih praznikih v svojih prostorih v Narodnem domu v Mariboru. m Zadnja predstava opere »Lepa Vida« bo drevi za red C. Ker je s tem izčrpan red tudi za ostale abonmane in ae »Lepa Vida« zaradi velikih režijskih stroškov s to predstavo poalovi z repertoarja, naj bi si delo ogledali vsi tisti — zlasti naši razumniki, ki ga še niso videli. m V Ljudski univerzi predava jutri, v petek, 22. t. m. dr. Lujo Thaller iz Zagreba o razvoju medicine od prazgodovinske dobe do danes. Predavatelj je tudi izven naše države znan strokovnjak na področju zgodovine medicine. m Nameščenkal V dneh od 5. do 7. januarja vrše na Betnavi pri Mariboru duhovne vaj« K. A. za nameiienke; začetek 5. januarja ob 19, zaključek 7. januarja zvečer. Oskrbnina za članice K. A. 50 din, ca nečlanice 60 din. Prijava do 1. januarja na naslov: Tajništvo ZKN, Maribor-Betnava. m Makulaturni papir ima na razpolago uprava podružnic« »Slovenca«, Koroška cesta 1. m 80 revnih otrok je obdarovala Marijina kon-gregacija mater na svoji božičnici, ki se je vršila v nedeljo, 17. t. m. Kongregaciji so blagi dobrotniki pripomogli, da je lahko izvršila obdarovanja v takem obsegu. m Poročili so s« v Mariboru diplomirani teh-nih Simon Pogačnik in zasebna uradnica Marta Gerbič; tehnik Rudolf Berce in profesorica Silvestra Vogelnik. — Bog daj srečo! m Dekletce zgorelo. V Dolgi vasi se je pripetila pri posestniku Beheru usodna nesreča. Mala Rozika, učenka 2. razreda ljudske šole, je kurila v štedilniku. Ker ni hotelo goreti, j« ogenj polila s petrolejem pri tem pa s« je še sama poškropila. Ko je potem prišla preblizu odprtih vratc na štedilniku se ji je naenkrat vnela obleka ter je dobila tako hude opekline, da jim je podlegla. Gledali&e Četrtek, 21. dec., ob 20: »Lepa Vida«. Red C. Zadnjič. Petek, 22. dec.t zaprto. Sobota, 23. dec.: zaprto. Celjske novice c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih' priredi na Štefanovo, dne 26. decembru in na silvestrovo 31. decembra ob pol 5 popoldne ljubko božično spevoigro »Jaslice« v 4 dejanjih. c Poziv za prostovoljno službo v ekipah. Za čimboljšo organizacijo pasivne zaščite prebivalstva mesta Celja poziva mestno poglavur-stvo mladeniče od 17. do 20. leta starosti ter moške osebe, ki so oproščeni vojaških obveznosti ter one nad 50 let starosti in žene od 17. leta dalje, da se prostovoljno javijo mestnemu poglavarstvu — zaščitni oddelek za zdravstveno, kemično, gasilsko in tehnično službo. Prijaviti se je do 31. decembra. c Socialno-politični odbor za socialno skrbstvo mesta Celja je imel v torek zvečer tri ure trajajočo sejo, na kateri je reševal razne podpore. Na programu je bilo rešenje okrog 200 podpor. Ker zahaja v dekliško šolo šolskih sester v Celju največ otrok iz delavskih naselbin, kjer otroci mnogih, v tovarnah zaposlenih staršev, nimajo zlasti za mladino najbolj potrebnega zajtrka, je socialni odbor nakazal tej šoli 6000 din za mleko, ki ga bodo otroci prejemali vsak dan V bodoče bo odbor skrbel, da bo prišla ta podpora v redni preračun, kakor je na primer za okoliško deško šolo v letnem preračunu 6000 din." Ker zahaja v svetin-sko šolo nad Celjem tudi precej revnih otrok iz področja celjske mestne občine, je socialni odbor na zadnji seji odobril za to šolo 1500 din. S tem denarjem bodo otrokom priredili božič-nico. c Moški zbor Celjskega zvona ima drevi pevsko vajo. c Dekliški krožek v Celju je priredil za članice, mladenke in gojenke v Domu božič-nico. Božičnici je prisostvovalo 86 članic, mla- denk in gojenk. Po pestrem sporedu je bila čajanka. Ob tej prili...... jenk in mladenk. ;j priliki je bilo obdarovanih 46 go- c Dve slikarski razstav! v Celju. Slikarji £g. Didek-Klemenčič-Stupica podaljšujejo svojo razstavo do vključno 24. decembra. Razstava je v mali dvorani hotela »Union«. V sejni dvorani Mestne hranilnice so priredili razstavo slikarji gg. Sirk, ga. Vera Pristovškova, Cvetko Ščuka, Modic in Mehle. Ti bodo priredili žrebanje. Z vstopnicami lahko dobite poceni lepo sliko. Celjsko občinstvo vabimo na obe razstavi. c Vincencljev! konferenci je darovala ga. Marija Lešnikova mesto venca na grob g. Lovra Veranifa 100 din. Bog plačajl c V celjski bolnišnici je umrla 50 letna ba-novinska babica v p. Vidmajer Neža iz Celja. Naj v miru počival c Nagrade svoje vrste. V našem uredništvu se je oglasil neki trgovski potnik iz Zagreba in nam povedal zgodbo svoje vrste. Predvčerajšnjim se je peljal s svojim avtomobilom skozi Stranice pri Slovenskih Konjicah. Na cesti mu je zagnal v sprednjo šipo avtomobila 15 letni fante precej težek kamen, mu jo razbil, nato pa hotel zbežati. Potnik pa je bil zelo hiter. V jezi, je skočil za fantom, ga ujel in vlekel v avtomobil, nato pa ga odpeljal proti Ljubljani. Fant se je zelo branil, trgovski potnik pa ga je miril, mu grozil, da ga bo izročil orožnikom. Ušesa mu je seveda tudi prav pošteno navil. Fant ga je prosil, da naj mu prizanese in naj ga vendar ne izroči orožnikom. To prošnjo je potnik uslišal in postavil dečka iz avtomobila nekje blizu Ljubljane, češ, sedaj^ pa se pokori za svoj greh in jo mahni peš v Stranice, da se ti ne bo nikoli več zljubilo, da bi metal na avtomobile kamne. Ob slovesu mu je dal še tri dinarje za kruh I Fant se je najbrže že vrnil domov. V zimskem času je pot iz Ljubljane do Stranic dokaj težavna in je fantič drago plačal svojo drznost. c Na Lavi pri Celju je umrl 67 letni krojaški mojster Stipčič Matija, v Komenskega ulici pa 65 letna Jera Jarše. Naj rajnka v miru počivata! c Na progi Celje—Podsreda bo v petek, 22. decembra avtobus obratoval po dosedanjem voznem redu, na progi Celje—Sv. Peter pod Sv. Gorami pa bo obratoval tudi v nedeljo, dne 24. decembra po veljavnem voznem redu. c V podružnici »Slovenca« v Celju lahko dobite srečke loterije FO na Polzeli pri Celju. Prva nagrada motorno kolo, nato plug, moška in ženska kolesa, okopalnik, vejalnik, kotel za žganjekuho, bala platna, voz bukovih drv, vreča moke in drugi dobitki. Žrebanje bo na Štefanovo v Društvenem domu na Polzeli. c Živinski in svinjski sejmi v Celju so zopet dovoljeni, nadulje pn je še prepovedan vsak svoboden promet s Hrvatsko banovino. c Slovenski gospodar poroča, da bo žrebanje loterije v Polzeli šele na Silvestrovo. Odbor sporoča, da bo žrebanje nepreklicno na Štefanovo in ne na Silvestrovo. RuSe Maistrovi borri, bivajoči v Rušah in okolici, ki želijo pristopiti kot člani k Zvezi Maistrovih Itorcev v Mariboru ter reflektirajo na podelitev spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije I. 1918—1919. naj sp rs!a-sijo osebno pri poverjeniku g. Koruza Albertu, laj-niku Posojilnice v Rušah, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije KULTURNI OBZORNIK Razstava kluba »Lade« V letošnjem letu je 3. decembra odprla svojo razstavo oživljena Lada, t. j. klub slovenskih likovnih umetnikov, ki ima svojega predhodnika v društvu jugoslovanskih umetnikov »Lada«, katero se je ustanovilo 1. 1904. v Beogradu. Predhodnica slovenske Lade je združevala v sebi jugoslovanske likovne umetnike in priredila razstave v Sofiji in v Zagrebu, svetovna vojna pa je preprečila nameravano razstavo v Ljubljani S tem pa je tudi zamrla Lada v Ljubljani, v Zagrebu in v Sofiji, le v Beogradu je ves čas obstojala. Znova bo zaživela Lada v Zagrebu in Sofiji, v Ljubljani pa je oživotvorjena stopila pred slovensko javnost s pred kratkim odprto razstavo. Naši kulturni javnosti so 6e s to razstavo predstavila dobro znana imena in sicer: Verdo Vesel, Iv. Vavpotič, Henrika Santel, France Košir, Saša Santel, Maksim Gaspari, H. Smerekar, Avgusta Santel, Rajko Subic. Albert Sirk, Bruno Vavpotič, Tine Gorjup, Ivan Kos, Mira Pregljeva, Karel Jakob, France Uršič, Bara Remec in Ivan Zajec, kipar, ter Ivo Sajevic, kipar, in končno kot gosta kipar Edvard Salesin ter Borivoje Stevano-vič, 6likar. Najmočnejša osebnost vse razsta-ve je brez dvoma Verdo Vesel, ko je tudi zavzel častno mesto v srednji dvorani, škoda le, da so prireditelji napravili napako s tem, da so s skulptuVo preprečili neoviran pogled na njegove 6like Med Veselo-vimi deli je gotovo najboljši njegov autoportret, ki v močni svetlobi izstopa iz temnega ozadja v plastični svet s čudovito izraznostjo in impresionistično realnostjo. Brez vsake narejenosti nas zre Vesel sam in zgovorno pripoveduje o samem sebi. Za autoportretom nič ne zaostaja podoba gdč. M. M., na katero je mojstrsko upodobljena nežna de-kliškost mladega dekleta in je vsa polna impresi-jonističnega realizma. Podobno je treba reči o ostalih Veselovih delih. Ve6el je edini umetnik na tej razstavi, kjer gledalčevo oko brez pridržka polzi od slike do slike in si potem ponovno zaželi nazaj. Svoj predmet zajame popolnoma na slikarski način, ni mu važno telo, ampak barva, ki jo črkasto nalaga in samo z njo oblikuje telo, ne v trd od ostalega 6veta o6tro ločen predmet, ampak v slikovit pojav. Njemu ob atrani razstavlja Iv. Vavpotič, ki je človek povsem drugega kova in o katerem bi dejal, da gleda — v nasprotju z Veselom — plastično na svet. Zanimiva je primerjava med njegovimi in Veselovimi portreti — njemu predmet ni slikarski pojav, ampak plastično telo, ki ga z lahnimi barvnimi prehodi izoblikuje v polno telesnost V tihožitjih se je pokazal Iv. Vavpotič starega mojstra, v portretu I. Levarja pa ni prišel preko svoje običajne moči. Le v podobi gdč. V. H. je, bi rekel skoro zapustil 6vojo maniro in 6e povzpel do ustvaritve v resnici dobrega portreta, ki bi na svoj način mogel tekmovati z Veselovimi podobami. Našemu okusu nekoliko tuj je B. S t e v a n o v i č , ki ima sicer precejšnje število del, ki pa vsa pričajo, da slikanje njihovemu avtorju ni nikak problem. Stevanovičeve krajine 60 mirne, 6koro klasične a obenem hladne in dejal bi, da vplivajo na gledalca skoro brez vsake emocijonalne sile. Sredi med njegovimi deli je razstavljenih dvoje slik pokojnega Franceta Koširja, ki je pravo nasprotje Stevanovičevo. Kakor jc Stcvanovič miren in blar, den, tako je Košir — posebno v Sorškem polju — \es živ in topel in karakterju naše zemlje tako bli-zek, da so njegove krajine resnični izraz slovenske zemlje. Prav radi Koširja morda Stevanovičeve slike učinkujejo še bolj hladno kot sicer. Troje dobrih del je v tej dvorani razstavila tudi Henrika Santel, med njimi je najboljše tihožitje. V levi dvorani se srečamo 6 sledečimi znanci, med katerimi je z največ deli zastopan Maksim Gaspa-r i. Morda je pri na6 malokateri slikar tako splošno IIVV znan kot M. Gaspari, kar se vidi tudi po prodanih delih, ki jih ima uprav G, največ. Osrednje mesto zavzema Pohorska legenda, ki je tu najboljša Gasparijeva umetnina tako v impresionistično nada-hnjemi krajini, kakor v motiviki. Na tei razstavi se dobro vidi, da je G. najmočnejši in najboljši tam, kjer se drži folklornih motivov, kakor. n. pr. v podobi Tepeini dan in v drugih, kjer so figure povsem življenjske in slovensko resničnostne. Nemogoč pa je Gaspari tedaj, kadar ustvarja iz sebe, vsaj. kolikor se to razodeva v sliki: Domovina, mili kraj — kjer se mu je sicer lepa ideja izmaličila v grotesko. O tej sliki ni mogoče reči drugega, kot da učinkuje povsem nasprotno, kot je avtor pričakoval, to je banalno Gaspariju ob 6trani je izobesil svoja dela naš slikarski komik in karikaturist: H Smerekar. O njem smemo trditi isto ko o Gaspariju, ako ostaja na svojem polju, tedaj ustvaria stvari, ki bodo neprecenljive vrednosti za našega kulturnega zgodovinarja, kakor hitro pa 6e iz karikature in komike povzpne, recimo v religrozni svet, kot n. pr. v podobo: Nebeška gosta, postane ves okoren in neroden, ne more se izkopati iz sebe in V6aka poteza govori, da je ustvarjen »amo v komiki in karikaturi. Kako bridko se zna ponorčevati iz današnje dobe v sliki: Rekorder, ali v Petelin in put-ke, kjer z vso jedkostjo mojstrsko označi im osmeši človeka. Tu je nedosežen mojster. Izmed Š, S a n -t 1 e v i h del ne smemo prezreti podobe g. I. K., ki je močno življenjska-resničnostna; 06tali motivi pa so sicer ob mehko občutenih barvah topli, toda skoro sladkobni. Najbolj zanimiv v tej dvorani pa je Albert Sirk, ki v naturalističnem na-strojenju podaja verno sliko slikovitosti našega morja. V kabinetu na6 presenetijo skoro sami akvareli Bruna Vavpotiča in Avguste Santel ove ter Iv. K.osa. Do mojstrske poteze se je izmed imenovanih povzpel samo Bruno Vavpotič, ki je v akvarelski tehniki očividno najmočnejši. Dvoje, troje njegovih akvarelov je tako dobrih, da 6i jih velja posebej ogledati, 6aj se je semintja izmojstril do pa6telske finese. Dobre so tudi G o r-j u p o v e krede, predvsem planinski motivi in Santlove radiranke, ki 6o v tej dvorani za B. Vav-potičevi akvareli najboljša dela, čeprav je v njih čutiti secesijonistični prizvok. V desni dvorani so izobešena dela najmlajših Ladovcev, izmed katerih se najbolj odlikuje Karel Jakob s podobo matere, o kateri skoro ni moči reči drugega, kot da je z njo monumentalizi-ral lik naše matere. V svoji težaškostt, v svoji mehkos-ti in resničnosti je tako močno delo, da spada med najboljša dela na razstavi. V krajinah se K. Jakobu še močno pozna vpliv zagrebške šole. Tako bi dejal tudi o ostalih umetnikih v tej dvorani, da se iz svojih šol še niso dokopali do 6amo-lastne ustvarjalnosti. Baro Remčevoše vedno privlačujejo barvni akordi, ki jih v ploskvi polaga na platno in v njihovih pestrostih išče sozvočja. V primer z njo je M. Pregljeva nekoliko toplejša, ker je barve zgostila in znijansirala. O Urši č u pa bi dejal, da ubira pot za Pavlovcem, vsaj v občutenju tonov mu je soroden. Tudi Tine Gor-j u p ima tu nekaj 6vojih olj, zdi se pa, da 60 njegove krede boljše kot olja, kjer je v Viševniku 41. začel s neko romantično mastrojenost. j, H koncu naj' dmenhn še p 1 a s t i k o. Največ razstavlja Iv. Zaje, katerega najboljše delo je Alkohol. Nesrečna družina očetfi - pijanca je 6 tako prepričevalnim izrazom zajeta v kiparsko formo, da je vredna vse pozornosti. Druga močija skulptura pa je Sajovičeva mati, ki je monumenda-lizirana v lik delavne matere z, od skrbi in dela, razoranim obrazom. Dvoje dobrih plastik je razstavil tudi »Ladin« gos* — Edvard Salesin. F. ž. Mariborsko gledališče: »Lepa Vida« (R.Savin) Že ob pričetku letošnje gledališke sezone je bila na tem mestu pohvalno omenjena osnovna slovenska misel, s katero je mariborsko gledališče prav posebno podčrtalo svojo jubilejno proslavo s tremi uprizoritvami domačih slovenskih d e 1. Enako priznanje gre gledališki upravi tudi za prvo operno delo v tej sezoni, ki je pred nedavnim prišlo na naš oder. Uprizorjena je bila slovenska opera H ista Savina »Lepa Vida«. Da moramo gojiti v prvi vrsti našo domačo odrsko umetnost in predvsem njej posvečati vso svojo pažnjo, tega ni treba še posebej poudarjati in dokazovati. Naša glasbena literatura ni bogata z opernimi deli in ne nudi torej velike izbire. S tem večjo spoštljivostjo in s tem skrbnejšo nego moramo zato gojiti in čuvati to, kar imamo. R i s t o S a v i n (njegovo pravo ime je Friderik pl. Širca, doma iz Žalca) je svojo glasbeno plodovitost razvil zlasti na glasbeno dramatičnem področju in nam ustvaril kar tri narodne opere z odločno narodno slovensko vsebino. Njegovo najboljše delo je opera »Matija Gubecc, poznana je dalje opera »Gosposvetski sen« in slednjič naša »Lepa Vida<, ki ji je vsebina vzeta iz narodne motivike o lepi Vidi, ki jo mlad beneški trgovec izvabi proč od njenega bolnega otroka in starejšega moža. Besedilo je operi priredil skladatelj sam po Jurčiču in s sodelovanjem Riharda Batke. Dramatično se zdi, da vsebuje dejanje v svojem razpletu nekaj premalo motiviranih in prepričevalnih momentov, ki ne ustvarijo dovolj občutka resničnega dogajanja. Glavni prizori so v razvoju dejanja močneje poudarjeni, tako da nudijo skladatelju priliko, da se razmakne v muzikalnem izražanju dramatike. Dramatično šibkejše je zlasti tretje dejanje, ki za razumevanje skoraj nujno zahteva vsebinske razlage. 0 zasnovi operne zgodbe pa je K. zapisal v »Pevcu«, letnik 1924., da je skladatelju »simbol, klic po tem, kar je boljšega v naših dušah, ki čeprav zaidejo, pa jih globoki nravni čut z nepremagljivo močjo vleče nazaj na pravo pot, pa najsi bo korak še tako težak, pokora še tako grenka.< Glasbeno je za skladatelja značilen velik dramati en čut, ki pride do izraza predvsem v orkestru. Kdor bi pričakoval običajnih opernih arij, bi jih v tej operi zastonj iskal. Pevski del ima nekako bolj deklamatoričen značaj. Glavni finitelj je skladatelju orkester, kjer se uveljavlja njegova moderno zasnovana harmonizacija z dokaj prozorno tematiko. V prelivanju harmonij često zazveni pestra in sočna barvitost. Zahteva pa delo za pristnost izraza popolne izvedbe ter pevsko in igralsko močnih postav. V tem smislu uprizoritev na našem odru delu ni bila dorasla. Omenili smo že, da je besedilo nekoliko nehvaležno, kar je tudi dnkszovalo dejstvo, da vkljub režijski spretnosti g. VI. Skrbin-ška opera ni »prijela«. To osnovno disharmonijo je bilo čutiti tu veC tam manj v vseh vlogah. V. naslovni vlogi lepe Vide je gdč. Jelka Igličeva ustvarila na zunaj zelo primerno postavo, dala ji je pa v čustveni borbi, ki, stavi na igralca težje zahteve, kakor tudi pevsko premalo močnega izraza, tako da ni povsem prepričala. Njenega moža Antona je pel g. Karel Kamušič. Kakor ga imamo še v spominu z njegovih dveh koncertnih pevskih nastopov v Mariboru, kjer je pokazal v petju veliko mero vprav dramatične razgibanosti, tako v tej svoji vlogi igralsko ni vseskozi zadovoljil. Pel pa je s prijetno barvanim in enovitim, dokaj prodornim glasom. Izgovarjava pa je še motila, kar velja tudi za ostale pevce (pretirana artikulacija soglasnikov, ki izzveni n. pr. v tere-pljenje ali ljubime te). Zapeljivega beneškega trgovca Alberta je pel g. Anatol Monoševskj. Pevsko je ugajal, enovito je odpel svoje partije v vseh legah; v igri pa je bilo tudi pri njem čutiti na nekaterih mestih mrtve točke, na katerih se je doživljanje vloge prekinjalo. Gospodinjo Nežo je pela ga. Kovič-Zamejičeva. V nekaterih legah je zazvenel njen alt v prijetni barvi; vsa njena pozornost je bila obrnjena predvsem na pevsko plat. Njenega očeta je s primerno umirjenostjo igral g. Pavle Kovič. Benečan Pietro je imel v vlogi g. VI. Skrbinška posrečenega in v vsaki kretnji premišljenega interpreta. Manjše vloge so še imeli ga. Marica Brumen-Lubejeva in Ljuba Cepičeva ter gg. Angel ,Tare in Drago Šauperl. , Orkester je imel, kot smo zgoraj omenili, glavno vlogo, ki bi ji ob ubranejši in toplejši izvedbi lahko dal večji glasbeni učinek. Omeniti moramo slednjič tudi uvodni zbor Ave Marija iz tretjega dejanja, ki spada med najlepša in naj-pestrejša mesta vse opere. V šibki zasedbi tudi ta ni izzvenel v tisti popolnosti, kot jo njegova koncepcija vsebuje. Mariborskemu gledališču so za resno in čim popolnejšo gojitev opere potrebne še vsestranske poglobitve in razširitve v pevskem ansamblu in v orkestru. Za to pa seveda še zdaleka nima — potrebnih osnovnih dotacij. Bb. Pred premiere »Nižave« v Operi E u g e n d'Albert (1864—1932), je bil svoj-čas eden izmed najbolj znanih svetovnih pianistov — izšel je iz šole samega F. I.iszta in je veljal zlasti za skoraj nedosežnega Beethovnovega interpreta. Kot opernega glasbenika ga lahko vzpo-rejamo s Puccinijem, Leoncavallom in Mascagni-jem. Zlasti »N i ž a v o«, ki jo je ustvaril v letih 1902-1903 v stilu čistega italijanskega verizma, lahko popolnoma postavimo ob stran znameniti »Ca-valleriji«. Sicer d'Albert kot komponist mogoče neiti ni bil izredno močna osebnost, zato pa je vsekakor bil tem boljši teaterski oblikovalec, lahkoten v zasnovi in spreten v izkoriščanju zvočnih efektov. Iz razgovora s kapelnikom dr. Švaro, ki je »Nižavo« glasbeno naštudiral, smo posneli, da ceni • pri tem d'Albertovem delu predvsem naravnost vzorno oblikovane pevske partije, ki si jih lahko postavijo največji komponisti za vzgled, kako je treba pisati za pevca efektno. Da se to sicer ne strinja vedno z notranje estetičnim občutjem in da je to večkrat na kvar globji duhovni vrednosti dela, o tem so si bili seveda vsi kritiki že ob njegovem času na jasnem. V glasbeno izvajalskem oziru pa je »Nižava« med vsemi dirigenti, ki so kdajkovi imeli z njo opravka, na »indeksu« najtežjih del. Ogromnega uspeha, ki ga je imela »Nižava« na svetovnih odrih, pa kljub temu ne smemo pripisovati zgolj neposredni melodični glasbi, temveč morda celo v prvi vrsti dramatični situaciji, učinkovitemu libretu. Motiv ljubosumja, ki se razvija v okviru najsvojevrstneejšega ljubavnega trikota vse literature, nudi nešteto možnosti naj-dramatičnejših odrskih zapletov, ki z nezadržno nujnostjo tirajo vse tri glavne osebe k tragičnemu koncu. S kolikšno silo prevzame človeka poslednji prizor, ko stopata Pedro in Marta, maščevana za vse svoje prejšnje ponižanje, svojemu očiščenju in novemu življenju naproti, v visoke pirenejske planine! Vsekakor je libretist R. Lothar, ki je dejanje posnel po drami španskega pisca Angel Guime-va »Terra baixa«, doprinesel znaten delež k uspehu tega popularnega dela, ki šteje samo v Nemčiji že na stotine uprizoritev. Premiera »Nižave« na našem odru, ki bo danes zvečer, bo tem zanimivejša, ker bo ob tej priliki debutiral kot režiser Emil Frelih, kv je našemu občinstvu znan že iz svojega aktivnega sodelovanja v opereti. Prve smernice za režijo je našel pri prof. Osipu šestu, iz čigar dramatične šole na našem konservatoriju je tudi izšel. S. Samec. Pojasnilo Te dni razpošilja Zalotba Literarnega kluba knjižni oglas, na katerem stoje tudi imena podpisanih. Ta imena pa so prišla na prospekt brez naše vednosti in tudi sicer nismo bili v nobeni Stvari, ki se je v zadnjem času pripravljala, poučeni. Izjavljamo, da z omenjeno založbo nočemo imeti nobenih zvez in da je vsako omenjanje naših imen v tej stvari neopravičeno. Ljubljana, 19. decembra 1939. Ivan Čampa Joie Dular Severin šali H HEfcvjnjflHMi v j^H ^m frTpil Mpll MM 1 ' mT t ijptl ; .......... _J Med gledalci nedavne meddržavne tekme v boksu med Italijo in Nemčijo so bili tudi ti trije, ki jih kaže slika: levo in desno Mussolinljeva sinova Vittorio in Bruno, v sredi pa Carnera, italijanska težka kategorija Verdijeva pisma Mussolini je pred kratkim podaril italijanski kraljevski akademiji 365 pisem, ki jih je pisal Verdi. Ta Verdijeva lastnoročno pisana pisma so naslovljena na nekega Giuseppe Pirolija, katerega sin jih je v testamentu volil Mussoliniju. Ta pa jih je podaril kraljevski akademiji. V kratkem bodo izšla v obliki knjige. ŠPORT Kako se je pripravila Planica za sezono To zimo bodo našli smučarji Planico znatno predrugačeno in izpopolnjeno. Agilni športni klub »Ilirija«, ki je zgradil pred leti v Planici svoja domova, izpopolnjuje to dolino vse bolj in bolj v moderni, vsem zahtevam športa odgovarjajoči smuški center. Vspenjača v Planici! Prva v državi sploh, sicer skromna, ali vendar z električnim pogonom, bo v stanju v 2 minutah prepeljati 8 smučarjev od poti proti Tamarju na vrh velikega pobočja pod Cipernikom, malo dalje od 40 meterske skakalnice. Pobočje samo je klub očistil in izravnal ter bo 6 6voijo višinsko razliko 90 m in daljavo 350 m lahko služilo za vežbanje, pa tudi kot izvrstno sla-lom-smučišče. Lahko dostopno, blizu vasi in domov ter z olajšanjem vspenjanja, bo omogočilo mareikomu dohro izrabo nedelje ali praznika. Prav posebne zasluge pa ima »Ilirija« na napravi novega smučišča, ki bo sposobno za tekme v smuku ali pa tudi za izletniško smučanje. V višini 1600 m, pod Mecesnovcem, vrhom izza velike skakalnice, pričenja 30 do 60 m široka izseka v gozdu, ves čas obrnjena proti severu in severozahodu, ki vodi 6kozi dolino Kamarice na Lome, prekrasne senožeti, ki zavzemajo dobro tretjino proge in se iztekajo ob železniški progi, le 5 minut oddaljeno od 65 meterske skakalnice. Smučišče je dolgo 3.500 m in ima 600 m višinske razlike, vsled severne lege bo imelo največkrat pršič, ki bo ležal na tej progi vse do maja meseca. Dostop na smučišče je ob veliki skakalnici, treba je čez vrh hriba, na katerem je skakalnica in takoj za njim stoji Mecesnovec. S smučišča je gotovo najlepši razgled, kar jih premoremo s tako lahkim in hitrim dostopom, divno vidiš Jalovec pred seboj, Mojstrovko, Škrlatico, Karavanke itd. Na progi je zgrajen preko narodnega parka le6en most, 18 m dolg, 8 m visok in 5 m širok. Ravno ob mostu je na progi edina ravnica, vsega 150 m dolga. Nad vasjo 60 domačini pripravili novo smučišče na Rovtah ter izboljšali sestop s Petelinka na Lomiče in z Lomičev v vas. Športni klub Ilirija bo imel v svojem domu 5 tečajev za tekmovalce, ki jih ima prilično 90, med njimi skoro 60 mladine. Od 6. januarja dalje pa bodo skoro vsako nedeljo večje ali manjše tekme v Planici, o6obito pomembne bodo 21. januarja, ko bo blagoslovitev in otvoritev novega smučišča ter mednarodna tekma pod imenom »Mecesnov smuk«, od 2. do 4. februarja bo državno mladinsko prvenstvo, 3 marca državno prvenstvo v skokih in 10. marca skoki na veliki skakalnici. Ako vpoštevamo vse pridobitve na zimsko-športnih napravah v Planici, drsališče, smuška po-ta- 6lalom-6mučišča, proga za smuk, skakalna šola s skakalnicami, največja skakalnica na svetu in če primerjamo vse to z letom 1930, ko se je pričelo prvo večje smotreno delo v Planici, tedaj nam vstaja pred očmi veličastni zimski stadion, ki mu je z dosedanjimi deli podan čvrst temelj in ki mu je narava dala čudovito lep okvir, ki nima zlepa para v svetu. Idealizem pravih športnikov, vztrajnost in požrtvovalnost rode tu najlepše uspehe. J. G. Športni drobiž 200.000 kron so nabrali norveški športni poročevalci za družine onih finskih športnikov, ki so na bojnih poljanah. Lepa vsota in še lepša gesta športnih tovarišev, ki so tudi z dejanji dokazali svojo športno vzgojo. Zastopniki slovenskega, hrvaškega in srbskega plavalnega športa se bodo ees.tali v Zagrebu jutri, da rešijo razna vprašanja radi katerih je prišlo na občnem zboru do nesoglasij. Zadnji občni zbor ju-goslov. plavalne zveze so — kakor je znano — predčasno zapustili slovenski in srbski delegatje, ker 6e niso mogli zadovoljiti • postopanjem hrvaških plavalcev. Državno prvenstvo moštev v table-tenisu V soboto in nedeljo se je odigral v Zagrebu turnir za državno prvenstvo v moštvih. Vsi klubi so to leto pokazali velik napredek in smo z zadovoljstvom ugotovili, da tudi Slovenci počasi pre-bolevamo krizo, ki nas je zadela nekaj let po razpadu Ilirije. Slovence sta na tem turnirju zastopala ŽSK Hermes z Marinkom, Lazarjem in Djinovsklm, in SK Mladika t Selakom, Krečičem in Strojnikom R. Velik je uspeh Hermesa, ki je dosegel 3. mesto, kljub temu, da nima prostorov za trening in da služi Marinko, kot učitelj na deželi. Marinko je bil včeraj najboljši mož na turnirju. Djinovski se od dne do dne popravlja in prihaja v formo svojih starih časov. Od Mladike bi bilo zlasti omeniti Belaka, ki pa najbrže še ni prebolel tur-nirske krize, dočim pa žilavi Krečič ni imel včeraj dneva. Mlajši Strojnik pa ima še premalo resnosti v najodločilnejših trenutkih. Z organizacijo smo bili v glavnem zadovoljni, vendar se je vse tekmovanje preveč zavleklo, saj je trajal turnir do 5 zjutraj v ponedeljek. Zato bi bilo v bodoče potrebno, da se preskrbi več miz in večja dvorana za tako prireditev. KA-či. V soboto se je vršil občni zbor vrhovne table-tennis zveze v Zagrebu. Predsednik je predlagal vdanostne brzojavke Nj. Veb kralju Petru II. in drugim ter je v izbranih besedah opisal ves razvoj tega športa pri nas. Poudaril je, da smo dosegli največji uspeh prav za 10 letnico obstoja s tem, da smo se uvrstili na 2. mesto med vsemi državami na svetu, dočim smo bili pred 7. leti še deveti. Nato. je g. predsednik čital pravila. Zmagal je predlog, da zastopa klube na občnem zboru JTTS vsaka posamezna nacionalna zveza in so vsaki določili tudi število delegatov: Hrvaška 6, Vojvodina 5, Srbska 3, Slovenska 3. Prav tako se deli tudi letni presežek med posamezne zveze. Nato so sledile volitve. Nogometaši se sestanejo 1.1940 v Luksemburgu Izvršilni odbor mednarodne nogometne zveze se je sestal v dneh 16. in 17. decembra v Genovi. Kongres mednarodne zveze nogometnih zvez, ki mora biti v letu 1940., se bo sestal v mesecu septembru v Luksemburgu. Na tem kongresu bo sprejet nov pravilnik za mednarodni pokal 1. 1942^ Tudi olimpijski turnir, ki bi se moral vršiti prihodnje leto meseca avgusta v Helsinkih, je bil na dnevnem redu sestanka izvršilnega odbora v Genovi. Boks Ljubljančan Baloh Evstahij je bil premagan v nedeljo od Zagrebčana HIadnyja za eno točko razlike. Borba je bila vseskozi napeta, posebno prvi dve rundi, ko je Baloh poslal Hladnyja na tla kar dvakrat. Ker pa je bil Zagrebčan v odlični formi, je zamujeno nadoknadil v tretji rundi. Videlo se je, da je bil Baloh brez treninga. Jug. boksarska zveza je določila, da bo Baloh zastopal naše drž. barve v Slovaški za težko kategorijo, kamor pojde naša reprezentanca 10. januarja prihodnjega leta. Postava jugosl. reprezentance je sledeča: mušja: Nemeček, bantam: Bodel, peresna: Fanque, lahka: Devčič, welter: Polak, srednja: Krleža, pol-težka: Hladny, težka: Baloh. Vesti športnih zvez, klubov in društev Izredni občni zbor Ljubljanske plavalne pod-zveze. Izredni občni zbor Ljubljanske plavalne podzveze bo v četrtek 4. januarja 1940 v klubski sobi kavarne Union ob pol 20. Dnevni red: Stališče slovenskih klubov na skupščini JPZ, ki bo 14. januarja 1940 v Zagrebu. V slučaju, da ni ob napovedani uri navzočih najmanj polovica članov LPP, bo izredni občni zbor eno uro kasneje, ne-glede na število prisotnih članov. Snežne razmere Uradno poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani i« Maribotru JZSZ in SPD 20. decembra 19.19 Pntcfe-Planica S70 m: —1, delno oblačno, mimo, M om snega, pršič, skakalnica uporabna. Plnnica-Slatlne (Dom Ilirija) 9.50 m: 0, delno oblačno, mirno, 00 cm snega, pršič. Planica.Tamar ltos m: —2, delno oblačno, mirno, 70 cm snegn, pršič. Peč-Petelinjek 1U0 m: —2, delno oblačno, mirno, 80 cm snegn, pršič. Bled 501 m: —2, delno oblačno, mirno, 27 om (snegn. južen. Pokljuka tsoo m: — 2. oblačno, mimo, 80 cm snega, južen. Mojstrana S50 m: —1, delno oblačno, mirno, 42 cm snegn. Hohinj-Sv. Janez 530 m: 0, delno oblačno, 60 cm snegn, pršič. Bohinj-Zlatorog 530 m: —1, delno oblačno, SO cm snogn. pršič. Dom na Komni 1520 m: —3, jnsno, 70 om pršiča nn 80 podlago. Dom. na Krvavcu 1700 m: —i, delno oblačno, 711 om snegn, pršič Velika planina I55S m: —4, delno oblačno, 75 cm snegn. pršič. Jezersko t>90 m: —5, delno oblačno, mirno, 25 cm X>rU£a na 15 podlage.