Utrinek iz doma Španskih borcev
Hodimo medIjudmi, kigovorijo, govorijo... aneslišimo ne lepih nedobrih besed. Kot da se pogrezamo v temačni srednji vek. Nepreganjajo nas zli duhovi in čarovnice, ki so takrat preganjati človeštvo — nas preganjajo mamila. slrupi, alomi. Okolje nas oklepa in pritiska kakor groba raševina.
Vendar — skozi raševino prodirajo utrinki, kakor sončni žarki skozi prašno steklo. 77 utrinki so kulturni dogodki. En tak utrinek smo v domu Španskih borcev doživeli navzoči na manifeslaciji umemikov-amaterjev. Oni ustvarjajo v tišini svojega doma in imajo malokdaj možnost, da svoje stvaritve predstavijo širšemu okolju in v prosloru, ki je namenjen le kulluri.
Ne bom podrobno naštevala vsega programa, temveč povedala le nekaj
vtisov, kijih imam na pamet v spomi-nu.
Slišali smo plaho izpoved prve simpatije mladega fanla svoji sošolki pri plesanju angleškega valčka. Pesmi odraslih so govorile o zreli Ijubezni, tažkih, hudih življenjskih usodah, a niso bile brez optimizma.
Ljubezen do domovine, slovenstva in Ijudskih običajev je pogosia snov v pesmih naših amaterjev.
Dve tovarišici sta brali svojo prozo. ena o pomoči v dušcvni sliski, drugu spomine na vojne grozote.
Ogledovali in občudovali smo slike in skulpiure, s kalerimi avlorji izra-iajo svoje viise o naravi, kakor jih vi-dijo njih oči in občutijo oni.
Poaebnosi razstave so bile ikebane, pravo čudo cvetličarske umelnosli.
Poudarjam, da je to le bežen uiri-nek doživetja v Domu španskih bor-cev 12. junija 1987.
Taki uirinki pomagajo človeku lepšepreiiveti vsakdan, so pa obenem stebri, ki pomagajo in bodo pomagali človešivu premagali in preiivai ludi sedanjo dobo.    MARIJA DELKIN