É*|S> mi%4 ;jr2fmm**mgg ■J Korzika, 20 Januarja 1945 - Št, '5 PRIÌ iORSEA BO LB ST : nogo vesolja^in bogastva je Bilo blizu norja in ob norju sancii. Sano veliko življenje je kipelo tari in govoril si s vsakim kmetom tako, kakor do. je končal visoko sole. Vsepovsod si našel knjige in časopise. V društvih je kipelo življenje, da nisi vedel, kom bi šel v nedeljo: ali bi šel v 7ipava, ali v Postojno, ali v sari Trst in gledal fante in dekleta, -kaj vse znajo, ^ Poten pa jev hipu vzel vrag vse skupaj in ni nobenega petja voc in nobenega veselja, co bi ga iskal s sano godbo... Nekaj težkega je leglo na vso to veliko trumo ljudi,, ki so strmeli. Nihče ni govoril, kakor da bi se bal onečastiti tisti rdeči sij, ki je nekje .ton- daleč uničeval domove, morda zaradi ene same besedo, ki sc ni mogla več zatajiti, da bi obležala na duši... " ’ “Ta narod je plemenit in silen. Toda cez pol miljena tega naroda še-ni dona in živi onstran te mejo in ne bi rio gl a prešteti 'solz, ki sc prelivajo v težkam trpljenju. Tako jo ton ob sinjem morju, kot je bilo pri nas v najstrašnejših časih... In ce bi začutil sto grenkob v.svojem srcu, bi upanje ne snelo umreti, anpak bi moralo postati se silnejso, vriskajoče, tako da bi ne bilo v^c nobene silo, ki bi zaustavila krik do ne-ba,*, ^ ... ,,, 'kinos - čudna gora - shajališče in skrivališče tistih preganjanih, ki so z mračnim uporom, v katerem ni bilo več dosti županja, borili za'svobodo - in so jih ' lovci’' lovili po grebenih kakor zveri, odganjajoč jih poten v kletkah v mesto, v kateron so nato polnili zapore "Rogina Cooli'-. . . ...Na drugi strani teh pokrajin pa je tudi tekla roka, toda tista je potovala pod Krasom v samo morje, izpod Krasa mino mogočne skale v sinje morje in na koncu je bila že pobarvana s 2 krvjo... Po Gortanovi snrti so nastali zelo težki casi - toda otroci vojske drvo za njo in ec drve v pogin - drve z vriskom in z upor n irii klici za ^novimi dnevi, po noveri času, drvo četudi, v pogin in njihovo dušo so kakor čarobno podzemeljske roke, no ovojen 'iztoku pobarvano z rdečo.nučeniško krvjo. . * Aed toni ljudmi šo ni umrl Gorjan, Človek rojen nod Pano spri in .'uneznikon. Tisti, ki so ga izpostavili kakor zver, so hoteli pri ljudeh zbuditi stud pred ten inenon. Toda ljudje so^ to ine shranili v svetišča svojih duš, prižgali nozgorljivo luč ob ten imenu in prisegli maščevanje. To' ino, kakor tudi imena mladeničev, ki .so poginili ob borovem gaju ( Bazovici ) se ^o vsesalo v dušo - in glej, tedaj so nastajalo pesni iz teh dus -glasile so so ob noji in po vsem Primorju in ni jih bilo mogočo udušiti klub silnejšemu nasilju, s katerim so^tujci navalili ponovno na domačine. Kakor da sc je zgodil čudež, sc je na stotine ljudi izpromenilo v Gorjanc in Bidovce. Ta glas. je tedaj navdal s pogunon vso deželo in toga poguma ni mogla streti težka žalost. Ljudje so so zopet izpr omenili-v tisto^nikdar utrudljivo borce, ki so v davnih dneh od naših taborišč odbijali neprestane navale mongolskih krdel, Tako j c poginil so narsikateri^Gorjan, svečenik svobodo, in v prenapolnjenih ječah ni bilo več dovolj prostora in so morali nasilniki zidati novo, toda- pogum ljudstva jo bil vsak 'dan silnojši. 0-, ni mnogo let več do takrat, ko bodo te pokrajine pobarvane s krvjo bolj kot so bile obarvane tedaj - poten pa s c bodo., pognale nase-duš.o naprej do zapadnih norij, da z gr ad c novo svetišče na' starem umrlem svetu in tedaj bodo vsi ljudje le' bratje in sestro ned seboj in lo zlato sonce bo sijalo nad njimi...... ( Iz !;Graničar jev - Bogomir . Aagajna - 1931 ) - Zbral L. S. - Alojzij Gradnik: I S ,T Pi S K A *■ - •• Raztreseno šume, po,ten le pogor j-e, • kamnito in pusto. ./ vaseh gole koče, vsa 'zemlja kot da od pomanjkanja joče.. . V daljavi zlati pa so neSto in morje. • ; • —------- A.Aškerc: ìlei Ti si nas - ni bratje ttfoji vsi, kar nas zhtirancov po svetu tava, • :• kar sužnjev nas brezpravnih nosi svet, kar hira nas in strada in znrznvn. Pavlo Gorkič: - 'ERUJEM V TEBE, IIATI DOMOVINA! - Diorje in dalje so ned nana, nati doriovina! A skozi dalje nisol noja k tebi vsaki hip porom; in to iz tistih dni, ko odpeljali so ne z done.: prikleniti ni nase nogla nrzla no tujina. Ko jo tiran preganjal jezik - tvojo pravo in narod tvoj ječal je v tujčevih okovih, bil ves sen tvoj v tistih črnih dnovih in sen verjel v bodočo tvojo slavo. Ni vzelo nočno vero v tebe ni trpljenje niti takrat, ko ni nadeli nrzlo so okove in so zaprli ned tonno vlažno no zidove: takrat najbolj verjel v tvoje sen vstajenji. Verujen danes v tebe, ko vstaja ti svoboda in brate svoje, ki v krvavih, težkih bojih gradijo nov nan don na ruševinah tvojih in v tisto zvezdo, ki vstaja non od vzhoda. Ko strta sila in ošabnost tujca bo ohola in ko svobodo zvojevali bodo ti sinovi, takrat-ti vstala boš še lepša v zarji novi: nad tabo bo sijala ':krasna zvezda” - tvoja ”Glori jola”. * - SLOVENIJA IN IIJENB DEŽELE - % Slovensko Preknurj e. V deveteri stoletju po lir. so ustanovili Panonski Slovenci vKLiko, narodno in neodvisno državo, ki se je razprostirala Čez vso staro Panonijo (sedanjo jugo-zapadno Ogrsko) in segala na v-zhodu do Donave, na severo-zapadu do Rabe, na jugo-zapadu pa do Drave od Maribora pa do njenega izliva v Donavo. Ustanovitelj to državne narodne cdinice je bil knez Pribinn. Politično in ženijo-pisno središče Panonsko Slovenije pa je bilo v Blatnogradu ob Llatnih jezerih. Po Pribinovi snrti (1.861.) je vladal v Panoniji knez Kocelj, ki jo poklical iz grškega Soluna sv. brata Cirila in ! etoda, da bi spreobrnila narod iz poganstva h krščanski veri. Brata Ciril in Metod nista važne v nasi zgodovini le kot verska delavca, anpnk sta važna tudi v naši kulturi: ustvarila sta Panonskim Slovencem abecedo in jim napisala v.njih lastnem jeziku prve knjige.,Po Kocljevi smrti (okrog 1.847.) se je panonska slovenska država razbila največ radi notranje nesložno-sti in prišla pod oblast nemških plemičev. To je bila zadnja svobodna slovenska država: od devetega stoletja pa vse tja'do Jugoslavije nismo poznali Slovenci skozi dolga stoletja politične neodvisnosti ne državne samostojnosti. V desetera stoletju po Kr. pa so zasedli bogato Panonijo Madžari ali Ogri, mongolsko pleme, ki so prišli iz osrednje A-zije in se naselili po ogrski nižini, se zasekali kot klin med severne in južne Slovane ter jih zemljepisno za vedno ločili. Panonski Slovenci so polagoma podlegli pomadžarj enj u. Danes živijo potomci teh Slovencev le še v TČrekmurju, v deželi onkraj reke Mure in v Prlekiji, štajerski panonski Sloveniji. Prekmurski Slovenci so ostali skoraj nepretrgoma pod Madžari do ustanovitve Jugoslavije, medtem ko so prleški Slovenci prišli pod nemško-avstrijske vladarje in so ^o prvi svetovni vojni ostali pod Avstrijo in Madžarsko. Jugoslovanske čete so sicer 1.1918., po razpadu /u stro-Ogrske, zasedle celotno slovensko Prekmurje, toda pozneje so se morale umakniti iz nekaterih okrajev, ki so pristno slovenski, ker je mirovna konferenca odredila Jugoslaviji v tem. področju druge državne meje. Tako so pripadli Madžarski in Avstriji kraji kakor Monošter (madžarski Szent-Got-thard) ob reki Habi, Doljni Sinik, Gornji Sinik, Štefanovci. ter del radgonskega okraja. Prekmurje, ki ga nazivamo tudi Slovensko Krajino ali Panonsko Slovenijo in ki je spadalo pod Jugoslavijo, ima okrog de-vetdesettiscČ prebivalcev. Dajvažnej sa kraja sta Murska Sobota in Dolenja Lendava. Pod Madžarsko pa je bilo pred sedanjo vojno še okrog desettisoč Prekmurcev. Prekmurska zemlja je zelo rodovitna, a v primeru z ostalo Slovenijo zelo gosto naseljena. Grofovsko zemljo so razdelili med kmete še-le po svetovni vojni z znano agrarno reformo. Prekmurci niso pod madžarsko oblastjo imeli skozi vsa stoletja nobene kulturne in politične svobode, niti osnovnega narodnega šolstva. Kiub^temu pa so ohranili svoj slovenski jezik nepokvarjen: lahko rečemo, da^je prekmurščina eno najlepših in najbolj čistih slovenskih narečij in da so Prekmurci najbolj pristni Slovenci, ker so ohranili narodni značaj .svojih^pradedov najmanj pokvarjen, tako v bistvu slovenske narodne duše kakor v narodnih nošah, običajih in noši. Narodni voditelj je bil prokmursirih Slovencev pred vojno župnik Klekel, ki je neumorno deloval, da se ohrani prelcmursko narečje cisto in nedovzetno za madžarski uradni jezik. Ko bo vstala zedinjena Slovenija od Jadrana pa do ogrske ravnino, bomo mi Primorci z veseljem pozdravili Prekmurec, no- se vzhodne brate, s katerimi nas veže sličnost dolgih let trpljenja in bojev za naš narodni obstoj. L. S. X. Doljak: - OB SLOVESU - HREPENENJE - t Sem z hi ob slovesu ti.v solzno óko: oh, kaj vse tedaj sem občutili Da temen oblak zakril bo nebo, sem v srcu bolocom jaz čutil. V daljni tujini spominjam se dne, ko zadnjic si me poljubila; ljubezen so pričale tvoje solze, ki tihe si takrat točila. Tu v tihi bolesti zdaj zrem v nebo, vprašujem zvezdice prekrasne: kdaj dano mi k tebi vrniti se bo, se glodat v oči ti prekrasne? Zaman povprašujem; odgovora ni, osamljen v daljave strmim. Le v tvoje naročje srce hrepeni, le v tebi tolažbe dobim. Ti v sanjah šepečeš mi bajno povest, kot pela bi pesmice mile, glasov teh miloba uteši bolest kot pele bi pesem mi vile. *• * * h" OBRAZI IZ S7BT0VNB VOJNE Maršal Bed or Tolbuhin. Kakor skoro vsi veliki in zmagoslavni vodje sedanje, sovjetsko armado, je tudi maršal F. Tolbuhin izšel iz vrst carskih podčastnikov. „ • odil se jo v Azcrbajdzanski republiki, deželi s prebivalci. tartarskege izvora, onkraj visokega Kavkaza, blizu mesta Baku ob Kaspiskom morju. Ob razpadu čaristične Rusije jo narednik-vodnik Tolbub.in pristopil v vrsto, bolšoviškc armade in bil član vojaškega sovjeta v Odc'si tor. se odlikoval 'v bojih proti "bolim’1 - 6 - generalom Denikinu in Wrangelu v letih 1919 - 1921, ko jena čelu svoje konjeniške brigade odvzel '?belimr' skoro vse postojanke ob Črnem morju. Leon Trocky, organizator in ustanovitelj prve Rdeče vojske, je med drugim ustanovil tudi novo vojaško akademijo in se pri tem poslužil starih carskih častnikov kot učiteljev. Na ta način so lahko dobili podlago višje vojaške izobrazbe vsi oni vojaki, vodje Rdeče armade^ ki so se že prej izkazali na bojnem polju in uveljavili v vojaškem poveljstvu. V akademiji so dobili tehnično izobrazbo in smernice za organizacijovelike moderne armado. Trockijeva ideja in ustanovitev sta bili genijalni: danes Rusija žanje svetovno priznanje za vsestransko organizacijo svoje vojske, danes sovso na bojnem polju izkazali kot izborni vojskovodjo nekdanji učenci Trockijeve vojaške akademije. Tudi F. Tolbuhin jo v času reorganizacije rdečo vojske vsto pil v to akademijo; pravijo pa da ni bil bas med prvimi in najboljšimi učenci. Ni mogel trpeti raznih teoretičnih vojnih izidov, ki-so jih zagovarjali njegovi učitelji, ker jo sam v vojni spoznal, da premnogokratvizid vojne odvisi od osebne spretnosti poveljnika, ki se mora vživeti popolnoma v razmero trenutka in položaja. Kot vojak, ki si je izbral konjeniški korpus, jo Tolbuhin zagovarjal v moderni vojski toliko^prezirano konjenico in dokazoval, da ista še ni popolnoma dokončala svojo vloge, zlasti pa ne v vojni, ki bi se odigravala na brezmejnih planjavah^vzhodno Evrope, kjer lahko doprinese velikih uspehov zlasti ob času de zevja in zimo. Ko je Tolbuhin izstopil iz akademije, jo bil imenovan za poveljnika 18. divizije strelcev, ki so jo tvorili po večini njegovi rojaki iz Azerbajdžana. Ob pričetku sedanje vojne jo Tolbuhin poveljeval 18. in 130. diviziji strelcev. Pri ruskem umiku prod nemškimi armadami; ki so napadale z vso silo,vso jo Tolbuhin izkazal kot poveljnik, ki no izgubi niti v najhujsom slučaju zdrave in hitro razsodnosti in dalckovidnosti. Ob času protiofenzivo pri Stalingradu je Tolbuhin kot armadni poveljnik pokazal vso svojo^nozionijivo in močno voljo, da zaustavi nadaljno rpodiranjo nemške vojske. In ko so so morali Nemci končno zaustaviti pri Volgi in so sc izčrpali v strašnih bojih, jim je Tolbuhin vrgel za hrbet svojo konjenico, ki j im j-e odrezala zvezo z zaledjem in jih obkolila. Ponosni maršal Von Pnu^us, poveljnik nemške armade pri Stalingradu, sc jo moral končno udati. Kot poveljnik skupine armad jo Tolbuhin nato premagal nevarnega in odločnega nemškega generala Von 1/Ianstoina v znameniti bitki pri Taganrogu, ki je bila ena najbolj krvavih^na vsej vzhodni fronti: uničena sta bila skoro popolnoma dva nemška armadna zbora, padlo je nad 35.000 nemških vojakov. Tolbuhin jo bil povišan v armadnega generala in ko so pri- sli Rusi v Rumini jo, mu jo bila poverjena naloga, da premaga- Bolgarijo, jo prekorači in poda roko Titovi vojski tor preseka zveze nemškim četam v Grčiji. To-nalogo je Tolbuhin izvršil mojstr-skorJLn z neverjetno-naglico. Sovražne silo, ki so riu branile prehod coz Donavo, so bile razvrščene na črti Ruscul-Prohor, kjer jo prehod coz roko nudil najmanj .težkoc. Tolbuhin jev tistem sektorju delal samo prehodne poizkuse, medtem ko je njegova armada prešla Donavo pri Vidi-nu;~dcjstvo, ki ga je postavilo le^dva dni marša od Sofije. Medtem ko so ga sovražnikove_sile' še čakale bolj vzhodno, sc jo Tolbuhin na čelu svojih kozaških divizij pojavil prod bolgarsko prc-stolico in s tem prisilil germanofilsko vlado, da jo podala ostavko. Stalin je. za to vojaško -dejanje povišal Tolbuhina v maršala. Toda novi maršal je imel tedaj^šo ono neposredno nalogo: prerezati jo moral nemškim četam v Grčiji prehod za.umik čez Balkan. S tem namenom je vrgel tri kolono, proti Vardarski dolini, za sovražnika edini komunikacijski poti za umikviz Grčije, in so z naglo in odločno akcijo polastil Niša,- središča ki poveljuje prehodu. skozi dolino roko Moravo. Nato so se Tolbuhinovo cote obrnile proti severu in so skupno s četami Titove armade razbile nemško vojsko, ki je skušala obupno braniti zadnjo pot za umik iz Grčije proti severu in vkorakale po težkih bojih v Beograd. S Tolbuhinovimi vojaškimi zmagami na Balkanu se je tudipo-litični položaj Sovjetske Rusije na tem področju okrepil in Bu-dapesta p c. bo pripeljala zmagovalca v nekdanji "cesarski" Dunaj in v osrčje srednje Evrope. - L.S. Utva : TOLOVAJI. "Ali se je mari zbosil čili vranec tvojj_ • da te bilo ni sinoči, ljubi moj?" Vse vodice bi do tebe, draga,rnd prebrodil ; • strme klance in gorice, vse bi prehodili Ali te je majica huda . t* l-i • -i v hišo zaklenila k ljubici te koprneči ro n rui ot ì 1 n 9 " ni pustila? Ali došl.i tol ovoji mene so na poti; ■ draga moja,srce zlato, ah - odpusti zmotil "Da bi se mi konjič zbpsil, peš bi bil prišel; Tolovaji, vinski bratci, mene sp dobili, celo noe po. tvoje z dr .v j e vince vkup smo pilil" da me majica zaklenila, bil bi ji ušell Iz solske čitanke: BORA DVA. Oj na gori, na zeleni, bora dva stojita, pa ned sabo, v noci tihi, tiho govorita. Deje prvi boru bratu:"Brate ravnorasli, včeraj so se v senci moji konji vranci pasli; a kraj njih so počivali mi junaki čili, vince pili, pesmi peli, sablje so brusili. A odšli so ti junaki v dol, v boj krvavi; bodo li lcedaj se se vrnili?" Deje drugi boru bratu: "Priletel iz dalje in na vejah mojih snoči sokol nocevai je.-Pa mi pravil je o boju, oj, o boju ljutem, pa mi pravil o sovragu, o sovragu krutem; pa mi pravil, da^junaki, ti junaki čili, mrtvi ob Dunnvu šumnem spijo na livadi J" Oj na gori, na zeleni, bora dva stojita, za junaki v noči tihi, tiho se solzita. * * * " SLOGA JACI, NESLOGA TLAČI " Eden glavnih pogojev za obstoj naroda ali za dosego kateregakoli cilja v njegovem razvoju je gotovo sloga, in ni dvoma, da bi se dobil kdo med nami, ki bi tega ne vedel. Pač p« je mnogo ta kih, kojim je smisel za skupnost deveta briga, ter živijo le~zase in samo za sebo. Zato ne bo nikdar odveč povedano in povdarjeno, kako velike važnosti je posebno danes za nas to, da smo čimbolj složni med sabo. Le poglejmo malo okrog sebe po našihv.četah in videli bomo česče slučaje nesoglasja, bodisi med različnimi skupinami ali pa med posamezniki. Kaj si bodo vendar^mislili o nas drugi narodi, med katerimi se trenutno nahajam?. če se bomo med seboj prepirali ali celo sovražili? - Ne, dragi tovariši.? to se ne sme več’ ponovi jati:^do korenik moramo izruvati iz naših gre sovraštvo, zavist, in se posebno egoizem^ ki je^najnevarnejši parasit in povzročitelj razdorov v človeški epružbi. Največkrat se opaž^ na naših čet.ah nesporazum in sploh ne-tovarištvo med Slovenci in Hrvati, kar je obžalovanja vredno. Bodimo vendar vsi bratje in ljubimo se med seboj z odpuščanjem eden do drugega. Potrpimo eden z drugim, ne kritizirajmo in ne odrivaj mo iz družbe tistih ,ki so - ne po lastni krivdi - manj vesci hr-vatskega ali slovenskega jezika, pne pa jih skušajmo z lepo ^.besedo pridobiti v svoj krog, kjer jse bodo v družbi bolj izobraženih v jeziku tudi oni po malem naučili lepe slovenske in hrvatske' govorice. Tisti, predvsem starejši letniki, ki imajo nekaj več v glavi, morajo pac razumeti, da mlajši letniki niso imeli toliko prilike naučiti se našega jezika kot pa oni-sani, ker so Lahi vedno hujevzatirali materinščino. Zato glejmo, da bomo te fante, kolikor nožno ni podučili v jeziku ker to je istočasno tudi naša dolžnost, Detieni pa, ki so potrebni tega poduka, naj se malo potrudijo, da se cim bolj seznanijo v svojem materinskem jeziku. Poleg jezikovnega nesporazumevanja - kot že zgoraj omenjeno 3 je še drugi nevarnejši cinitelj, ki jako kvarno vpliva na družbo in je obenem glavni nasprotnik tovarištva, in ta jo: sebičnost ali egoizem. To je ros grda, neozdravljiva bolezen. Ce bi se dalo to napako v nas odpraviti in da bi vsak ljubil svojega bližnjega kot samega sobo, tedaj bi gotovo zavladala ned nami tudi popolna sloga, in kot taki, strnjeni kot skupina gorskih velikanov, bi se lahko postavili v bran^konurkoli. Odpri roke in srce svojemu trpečemu bratu-tovarišu, pomagaj slabotnejšim, da se bodo s toboj radovali življenja. Podpri tovariša, co vidiš da je v stiski, in ne odvračaj oci od siromaka, ker, vodi, da kolo sreče se^vrti in jutri bos mogočo ti na slabšem - potreben njegov9 ponoči. To so sveti zakoni katerih nas u-ci mati narava sana; co se bomo^po njih ravnali, nam bo tudi srce nadvse lahko, in le na ta način si bomo ros pravi nerazdruž-ljivi tovariši. ^ Kaj bi^si mislili končno o nas naši bratje partizani, ki se tako- junaško borijo ^in umirajo za našo skupno svobodo, če bi se mi tukaj, daleč proč od svojih domov, med sabo prepirali in u-stcvarjali nesoglasja?.. In kaj bi rekli naši dragi, ki trpijo lakoto, mraz in polno strahu pod sovražnikovim nasilstvori?... Ne, dragi tovariši! mi moramo in hočemo pokazati vsem, da smo složni in enotni^v mislih in dejanjih. To je.posebno danes za nas tudi nadvse važno, ce hočemo, da bomo res dosegli naše cilje in ideale, ker sicer bo imel koristi od nas samo tujec mi pa večno suženjstvo. Vsi smo sinovi slovanske matere, zato bodimo tudi^vsi kot ena sama velika družina poštenih, treznih in značajnih mož in fantov^ ki se res ljubijo v medsebojnem spoštovanju, V sreči ali nesreči, biti moramo vsi za enega, eden^za vse in dosegli bomo velike uspehe kakršnih so ni danes mogoče niti no nadejano* H koncu ponavljan še enkrat; bodimo vsi in v vsem složni in sporazumni in ne prepirajmo se za prazen nic. Naj potrdi kdop ima nekaj več v glavi, ne pa zaiti takoj v prepir in sovraštvo. Ceto je kdo žalil z besedovali z dejanjem, odpusti mu, in videl boš, da ti bo ta,ki to je žalil, v prihodnje najboljši prijatelj, ker - 10 ✓ # ✓✓ bo v tebi ^spoznal pienoni ti - značaj • Pormi tudi to, do. jo t odpuščanju največ ja sreca. Nadalje, ne kritizirajmo slabosti svojega bližnjega, pac pa raje ponetino prej pred svojin lastnin pragon. Z natili ust nora tudi izginiti grda laska kletvina0 V alkoholnih pijačah badino kolikor le noci znerni, ker od tod izvira največ prepirov in gorja, in ki nas Slovence, ponižuje do najnižje stopnje, Nasa sveta dolžnost je,-da'smo vedno trezni in cuječi da.nas sovražnik ali tujec no prevara, In ko pride cas zahtevati nase pravice, lo toda j so borio lahko po stavili-ako borio trezni in složni- za naso pravo kot en san jekleni nož, ki so nikogar no ustraši, v ^ Dragi gtcvariŠi? upari, da no^ klic ne bo kot glas vpijočega v puščavi, pac pa naj bi .nesel v vaših srcih globok odnev - odnov,ki bo odjeknil tja daleč Čez> široko norj e do^nasih hrabrih partizanov in do naših nesrečnih družin, V sen vojujocin sc bratom bo nase. slo žnost v pobudo, naša nova bodoča domovina pa nas bo kot tako gotovo tudi vosola, ’ „ Primorski izgnanci, strnite vrsto, bliža so čas” Radko lili„ * * * IZREKI Moči sc no norojo ustvarjati, troba jih jo zbpditi. Razum jo mnogo bolj imperatorski od despota. Co sen neposlušen despotu som kaznovan, co sen pa noposluson svojemu razumu, postanem noroc. „ , ^ Vzgoja je duševni kruh,** Vesoljstvo jo-sano Idsov nase dusc. Kdor strastno in iskreno ljubi domovino, j c preziran in lačen kot pos, a volik in ncustrnšljiv kot Bog. ' ' Prijatelj ni jo drag, a sovražnik koristen; prvi ni pove on(? , kar norem, a drugi ne uči-onega, kar norega. - Co ljubiš življenje, nc izgubljaj časa, ker iz casa obstoja življenje. Kdor ni občutil bolosti ni vzgojen človek. " Sono ena napaka jo v ljudeh: misliti sano na sebo in sono za sobe • Norci in modrijani ne škodujejo nobenemu, Sano pol-norci in lazi-nodrijani so opasni. nase krvi ne bodo vec tujci spremutali v zlato. Eden od prcvažnih sklopov, ki jih jc sprejel AVNOJ na ovojen -11- drugcm zasedanju, je za nas' Slovence sklop o priključitvi Pri-norske k naši federativni in donotratiòni Jugoslaviji, Malokdo -se pri ten zavoda vse dalekoseznosti tega sklepa^in no ponisli, da gre za tisti ,košček zenlje, kateronu so grabežljivi tujci pripisovali vse večjo važnost kakor ni Slovenci sani. Ni bil pitier prvi Nonec, ki ga je vlekla zelja k Jadran-skenu nor ju. Z e zdavnaj pred njin je nekdanja politika cesarsko Norici j c v zvezi z-avstrijsko politiko gradila tako inonovani "nost-k Jadranu" in proglašala tujerodni nemški živelj? zivoc na slovenskih tleh, za stebre tega mostu. Še dalje je sla njihova tedanja nakana. Da bi za večne case zavarovali in utrdili' nenštvu pht do nor ja, so ze v cesarski Bonči ji izdelali načrte^. kako bi vse Slovence presolili kan drugan, kjer ne^bi bili voc ha poti njihovin inperjalisticnin (osvojevalnin) načrtom, Ncn-ški in avstrijski inperijalizon je hotel doseči nadvlado na Jadranskem norju in poten prekovnorja izpodriniti s svojo trgovi -no trgovino drugih držav v deželah Blizncga Vzhoda. Ta politika jev prvi svetovni vojni povzročila; da se je inperijalistiena Italija, tekmovalka stare Avstrije ,priključila proti noriškemu taboru in sc zvezala s Broncijo, Anglijo in Ameriko. S podporo teh velesil je postala zmagovalka in dobila kot nagrado za sodelovanje v vojni - nase slovensko Primorje. Kakor je poprej iztegoval nemški inperijalizon preko naših krajev svoje kremplje po tujih deželah, po gospodarski in politični nadvladi v cnon delu Sredozemlja in nu jo pri ton sluzilo naše Primorje kot odskočna deska, tako jo poten'pričela Italija na isti slovenski zemlji graditi tla svojin inperijalisticnin načrtom. To pot sano s to razliko v da v obratni sneri - pro>-ti Podonavju inyBalkonu. Pro.v tako in se veliko bolj kot-nekoč Avstrija je pričela sedaj Italija raznarodovati Slovence, jih preganjati,izseljevati in gospodarsko uničevati. Zanjo je pomenilo slovensko Primorje neposredno zaledje tržaške luke, katero si jo hotela zavarovati s takim širokim pasom poitalijančeno slovenske zemlje. Nič drugače kakor nekoč Avstrija jo tudi Italija hotela spreminjati kri slovenskih fantov v zlato. Umirati smo morali na bojišču za vse nogoccvtuj c koristi in gospodarje. Preko slovenskega Primorja so pričeli italijanski osvojovalci prodirati v široko tržaško zaledje. Na tržaški magnet so lovili državice Srednjo Evrope, ki ravno tako tožijo k tem vratom v svet, Pri načrtih, da pridejo do gospodarskega vodstva in nadzorstva, obenem, sevedn. tudi političnega, so podprli klorofašistično klike v bivši noriški Avstriji. To so z njihovo podporo v krvavem naskoku na demokratični delavski Dunaj zatrle demokracijo in vzpostavile italijanskemu fašizmu naklonjeni, znani rcdkcio- 12 narni Sušnikov rezin. Podobno so podpirali tudi klerikalno politiko in grofovsko politiko na Madžarsken. Spletkarili in uvažali so fašizem v Rumunijo, tako da so skoraj popolnoma obkolili bivšo Jugoslavijo, Pri nas so podpirali fašizmu prijazne, protilju-dslco klikg, vtihotapljali svoj fašizem preko raznih klerikalnih agentov, Žabotov, Srlihov in-drugih stražarjev tudi v slovensko politično življenje. Istočasno pa so vezbali Pavelicevo ustaše po Italiji in Madžarskem v Janka-Pusti in tako pripravljali popolnoma vojaški napad na našo državno sa.no st o j no st. Ko so jo kasneje razbohotil nemški fašizem, je zato, kor jo bil močnejši, odrival italijansko imperijaliste iz Podunavja tor jih usmerjal proti bivšemu francoskemu imperiju. V državah, ki jih je Hitler pospravljal drugo za drugo, pa jo podedoval fašiste in njihove podrepnike, ki jih je tamkaj zaplodila Italija. Tako je že prav na zadnje, v naših dneh, izpopolnil to-zbirko s slovenskimi belogardisti, ki jih je spremenil v svojo najzvestejšo gestapovce. .Italijanski imperijalizen jo propadel, ^nemški okupator pa klub šostin ofenzivam, ki jih je podvzol v našem Primorju, ni ničesar dosegel in jo danes Primorska že priklucena nočni, osvobojeni Jugoslaviji in to klub njegovemu pošastnemu zatiranju in div- Odslej si tujci nikoli več ne bodo poravnavali svojih medsebojnih imperijalistienih računov z našo krvjo^in na naši primorski zemlji ter sklepaJLi kravje kupčije na račun slovenskega naroda. Primorska je del federativno, demokratične Jugoslavije in bo preko njo našla potrebno široko in globoko gospodarsko zaledje v vseh slovanskih državah. ( Ponatisnjeno iz lista ”Kmečki Glas”, vestnika osvobodilno fronto slovenskega naroda, aprila 1944) janju. Klančar : O, MOJI ZLATI MALČKEI O, kako želim si vroče Tadrati od tod čez morje Tn hiteti v domovino, • Zvedeti za drage svoje, O, kako je omejeno Mojo zdaj obzorje Tu preživljam težko dni In trpim v mislih nanje; Moja noč so sane sanjo; A ponoči zame ni; Ljubko otročiče najel A zaprt som v tujini; Le upanje imam globoko: <3o vso mogočo bo prestati, Kako objel bom šo otroke In tebe,ženka,in tebe,motil * * * Poskakin: JEDRCA . V nedeljo popoldan v Ajaccio bwl klatil da bi tari prazno slano mlatil : po mestu sen hodil podolg in počez po glavnih ulicah in po tistih vnos. Gledal sadove sem stavbene vede gledal sledove bogatstva in bede; gledal palače sen Korzike slavne, gledal nje hčere, ponosne in ravnej Res, da premalo ste zrastle od tal pa vam oči je san vragec prižgali ’ Ko se je solnce k morju nagnilo se vaših postav ni srce je polnilo; naročil sen čašo rujnega vinca, dobil sen ton nekega Dalmatinca; z njim sva vrednotila mimoidoče deklice, žene - te zemljice vročo. Pa sen ^ponoči sanjal o njih: cel roženkranc jih bil je krog rione* jaz sen veselo glodal jih in one none. Gledal sen jasne, nedolžne obraze, z žalostjo v srcu sen spomnil se nase. Rosna dekleta,rožice zalo, kaj bi pri noni,.staremu rade? • Kaj bi hotelo to cvetke od meno, res da sem dolgo locen od žene; Pa sen za tole nedolžnost prestar, bil bi grohoti sani na kvari 0 -^SCI<3 zdaj druzega res, da ne ven, le ce vam koscek resnice povem. a boljše tako je, da zdaj se ne veste, kakšne življenja to grdo so cestai Kdo bi so drznil v dušice mlade dregniti ^grobo, podirati nade, ko tako^ciste so vaše oci, v njih še nobeno ni ,skrbi; takO jo nožna ta kozica zala, vaši lasje so.lik morskega vaiai Ko van to popj®-v rože zazene: ko bost? matere, tete in žene ko bo le redko katero, od vas ’ ohranila pravi svoj žohski okras, takrat bi jaz nor da spadal ned' vas, takrat bi povedal van lahko na glas: Da le redko katera bo našla pravo pot ne da bi preje ne zašlaJ Pozornost zbudila ni lopa blondinka; kakšnega lahko rodila bi^sinka, ce jo-osrečil lepi bi nož...* Škoda, da san sen žo skoro za v koši Znotil ne najbrž peklenšček je riali: roko podal sen mladenki zali.; v sladostrastja valovi so no žgackali, kdo bi se branil taki skušnjavi? -Peljal dovojko sen v bajno vrtove, druge zavihalo so ni nosove; peljal v bogato sen jo dvorano * s kristalnimi stekli vso obdano, -s preprogami rjehkini vso postlano, z zavesani težkimi zavarovano« S pogledi sen božal stasito devico, co bi se branil, bi ji delal krivico gledal dovojko od vseh sen strani, glej - pa od steno si ni zarezi v steklu tari cistern noj lastni jaz skoro prestrašil bi so na glasi Gledal sen deklice vitki stas, videl som svoj pohotni obraz;-gledal sen deklici bujno lase, videl sen svojo grehe vse. Gledal nedolžnosti lepo som lice, videl obraz som grde resnice; hotel sen božati bujne grudi, sramote otrpnili so ni vsi-udi. Oni v zrcalu pa le se roži, zdelo se ni, da nol2c ni kriči; "Kaj hocoš tu, pohoto, ti stara, kaj tebe dona tvoja žena vara? Kaj nisi lepoto mladosti že snedel, pri tuji nizi^bi se preobjedel? Zgini,- če hocoš se biti noz, ^ da slabo vesti ne bo zbadal te noz! Zona skrbi za otroke tvoje, mesto tebe se sestra bori za svojci Kaj s ten bi njihovovskrb poplačal,, kaj nimaš strahu,da žolc boš obračal - 15 - ko prideš donov in ti povedo kaj so storile in kako; zono, ki tvojo so rodne krvi, ženo, ki vredno so zvestobo vse dni. so, ko nas je kruta usoda zavrela, za svoje boriti se nas je ovrglaI" Povesil sen svojo pohotne nanene, v srcu skesanon sen sponnil se zone. pogledal še enkrat tisto sen nlad.enko, prižgati sen nislil pred nosyji žveplenko; drugačno jo videle so noje^oci zdaj, ko v njih bilo ni več strasti; zdaj njene grudi sen videl uvele, raskavo so njeno besede zvenelo, kožica njena, prej/tako bela,-sledove trudno st i že je inda; ogenj v očeh jo odsotno žarel, zdaj bi o njej le žalostno poli Prebudil sen so in se živo zanislil, da bi iz sapj dobro r.iisel pztisnil! 0 ti zrcalo,yso še prikaži, pravo pot večkrat n® pokaži ne sano nani - vson, kar je nas, da bi vsaki dan lahko rekli na glas: "Vojna jo vrgla nas^.daleč od dona, ali naša nisel pobožno perona v * donov vsak trenutek, tja, kjor^so naši, tja, kjer nan vojna don sironaši; odkoder ze leto in pol ni novice, odkoder no veno nobene resnice, za kaner hlepeč ne dobino ijravicc, čeprav zagrešili nikonur krivico nisno, le/Irugih pohlepa sno žrtve, no krivi žalovali borio nrtvo” I Pa jo tako -/la le redkokodo od nas se v čisto zrcalo>pogleda; preveč preredek ned nani je nož, ki se svojih dolžnosti popolno - zaveda; ki svoja dejanja ina pred ocni, so našenu v edenju čudi, strniv ker preveč sno sanoga sebe sužnji, .' prennlo za-prosto življenje zaslužni, za svobodo; k’ nan prihaja, nezreli, brez volje, da sani bi sobo zoreli! 0 0 0 Klančar : "NASI ZVEZDI" Zvezda naia iz višave dajsv le neznatni žar; kakšne vendar je veljave ceniti zna le nomar, Ko v viharju je na norju že zavozil vec sto nilj, pa posije na obzorju zvezda, in nu kaze cilj. Tudi "Naša Zvezda" riala nedlo sveti sred' noci, vendar bode pokazala ‘ smoter non bodočih dni. 0 0 0 Z. BOLE: i NEKDO IZMED NAS... Delan doli v "nagacinu", kaj bolj lahkega prenašam, rad počivam po kosilu, rad na drugo so zanašam. Ciste hlače si oblečen,• dobro čevlje si napazon, si ovratnico zavezen in laso si mal’ ponažen. Dan nedeljo sc napravim: Zdaj spn prost, ne gron na delo zjutraj peron vse "ta piavo",Premišljujem bolj počasi: • za popoldne' pa pripravim. šel bon, ce so ni bo zdelo, novo cisto "ta rujavo". gor popotno proti vasi. h« jfi * * * GROBOVI Loto tisocdovetstoštiridosotpeto jo zacolo za nas nadvso žalostno. Kruta naklucja so zahtevala od nas že v prvi polovici noseča-januarja kar stiri žrtve. Tudi v ninulon lotu ano so, na žalost? provelikokrat srečali na^žalostni poti, da spronino in so poslovimo od tovarišev, ki so odšli odkoder ni vrnitve. Vendar klub iskrenemu sočutju nad njihovo usodo * nas je tolažila zavest, da je te žrtve zahtevala usoda življenja, da so darovali svoj obstoj v službi našega trnjevega pota. Tokrat ni bilo niti to tolaž- 1? - . be, kajti zavesa skrivnosti o njihovi smrti iram je zakrivala ne gibna trupla tovarišev. Odšli so..,.; . • ' ' Erjavec Ivan, 330 Slov. četa, rojen 9 julija 1901 v Idriji,' kjer'je preživel ves čas svojega življenja, dokler ga niso 15 feb. l941,odtrgali odpijegove družine. Njegovi tovariši nam pišejo: "Bil je vedno moz resnega govorjenja in optimist v pogledu nase vrnitve domov. Silno je ljubil svoj rojstni kraj in se posebno svojo malo družinico, ženo in okrog 121etno hčerko. Radi re’tfnatìzma v ! hrbtu je sel 5 dec. 1944 v bolnico St.-40 od koder se je vsilil 19 dec019A4 telesno na videz sicer boljši, a duševno se je močna iz-prenenil; bil je bolj-tih in tudi nekam bolj čudnega vedenja^ vendar ni nobeden mislil, da bi moglo biti kaj nevarnega. Dne I.jan. smo bili še skupaj v bližni vasi, bil je popolnoma normalen „ Naslednji dan jo izginil okrog 10 ure-dopoldne po stezi proti bližnjemu gozdu. Videl ga je nas poročnik, a si ni mislil ničesar^hudega. Kor po ga ni bilo opoldne h kosilu se nam je zdelo silno čudno, kajti pokojni Ivan je bil vedno točen in je tudi za majhno oddaljitev prosil dovoljenja. Takoj po kosilu smo ga šli iskat, a ker ta dan ni bilo mnogo moštva doma nam ni uspelo ga najti ^asiravno smo ga iskali do pozno noci. Naslednji dan je bilo vec moz, tako smo v bojni vrsti preiskali vso bližno okolico in ga končno našli ob mali stezici med gostim grmovjem obešenega na malem drevesu. S tugo v srcu smo se poslovili od TEBE, dragi tovariš, deževnega dno 5 jan na pokopališču v Bastiji; Skupno sva prenašala težave v Sardeniji, trpela glad in pasla uši, danes Te ni vec. Spominjam so še kako Ti je pisala hčerka za praznike: "Dragi ataS'Nic lepo no bo letos za praznike'in nič ne bova praznoya^i z mamo, ker pogrešano tebe v nasi sredi, tudi jodla ne bon nič če/se kmalu ne vrneš",tako 121etna hčerka. Hudo mi jo-po Tebi tovariš, bil si vodno možak,.zvest svo-jonu domu in ženki, verjel si da bo kmalu vsega konec in da so bomo kmalu vrnili na naše domove. In. sedaj si obupal, šel si od nas a po drugi poti kot si vedno hrepenel, po poti proti večnemu domu. Morda Te tam čaka tudi ženka in Tvoj dragi otrok - kdo ve"? ,, Kalčic Josip, pripadnik 1235.cete. Umrl jo S. januarja 1945. v vojaški bolnici št.40 na ranah ki mu jih je zadela na predvečer morilska roka. Brez dvoma niti oni ki je povzročil žalostne posledico svojega dejanja, ni imel v svojem' srcu tiliko zlobe, da biv si želel Josipovo smrti. Toda alkohol, ta strašna plaga v telesu našega naro daj Pokojni Kalčic je bil rojen 27 Julija 1920 v vasi Antignano v Istri. Bil jo zaveden Hrvat, ljubi], je svoj materinski jezik in rojstna gruda mu jo bila nadvse. "NASA ZVEZDA" jo izgubila znjim dobrega sodelavca in srca vseh Slovencev razumejo bol, ki navdaja naše hrvaško brate ter vsi strnjeni smo združeni okrog njegovega brata Liberata v njegovi bolesti. *» M ». Naj mu bo počitek sladakJ Jug Alojz jo tudi končal : svoj obstoj nesrečno. Našli so ga brez življenja 10 januarja t.l. v bližini 231 cete, ko ji'je pokojni- pripadal. Pravi vzrok njegove smrti še ni ugotovljen, sodi se pa, da je na potu v taborišče podlegel nenadni onemoglosti. Bil je rojen 28, junija leta 1903 vRakitniku pri Postojni»družine ni imel. > Semolič Jožef, je bil rejen 20 oktobra 19Q2-V Opatjem Selu na Krasu. Bil 14 Januarja t. l.z drugimi tovariši, pripadniki 327 cete na prostem izhodu v vasi Barchetta. Ker niso imeli za povratek lastnega prevoznega sretstva so se okoristili Ameriškega avtomobila, ki je slučajno vozil proti Cazanozzi. Na potu pa jo avto zavozil v 3 lcdni, ponižni, utrujeni od silnih dušnih naporov,trpijonja,pom.njk; nja,izmučeni do skrajnosti. Prišli smo ne prvi po0lv.d v obljubljeno deželo, do tre nutrie-pa zadoščenje.. Lru_o življenje ,dru..;i svet ,dru0i obrazi.Polakoma pa so se neprilike vseh nrst začele pojavljati, naraščale so do brezobzirnosti in skrajnosti.Pismo mo0li več prenašati: bili smo preveč ponižani in razžaljeni...." vdlas mu je pojemal; silno težko Je povoril :"?rišli smo predaleč v Gotovih rečeh, preveč smovmo0oČe popustili»preveč je bilo med nami nezm.Čajnežev,samoljuPnežev,ki so zatajili svoj dom.... Slednjič fts prišlo celo do ubijalstva med n vrni samimi: brat ni več ljubil br- ta.To nas je bolelo do sr me žalosti.'1.... Potan s^m se prebudil;zrl sen žalosten resnici v obraz....... Klančar : Vse do dane s.. Vse do danes v zaodovini čitamo bolečo vest, da po naši domovini 'vladala je tuja pest. TujoC tod sc jo šopiril in sKrbel,da brat Slovan svojih ni meja razširil, da ostal je razkosan. Se redil je v domovini, našo mlada pa moči je izrabljal v tujini, vrnil j in na stare dni. Ko pa nova doba vzide, da se zdramil bo Slovan, tujec blizu večine pride, ker sijal bo večni dan. Ko zvečer bo ni zahodu trudni, straža lcc,la spat, se zdc.nl nam tam na vzhodu čil n<- stražo stopi brit. Ko bo našo ženijo rodno kr e pica,brat sl: a cula pest, vsi or lo polje plodno, v miru n: & bo posest. / • ' ______L ‘ ’’ l | " ,1 Jr!~~---- I . „ 4 —L..-1___- . / t , j < • ! '* » ' V Zbo0om ženica, obe otročiča! V prejšnjih je dneh veder vas smeh bil tolažilo mi, razvedrilo -zdaj 0a nil v» P.Gorkic : PO sLorau. N \ N \ Skozi predor, v daljni obzor drvi vlak -v tihi mrak. Zlo -j o m Gorica, rojstna vasica tik ob nji! Zbo0om poljane s cvetje n postlane! hišica rodtr , njiv ^ti-plodna, kjer žitno polje v vetru ko nor j e se valovi. Tta življenje jc prazno vse neprijazno. Duša Jc bolna, tuzo prepolna, se sonca zeli tenne te dni -a _,a ni. -a'-d .-•v' '08? ; v . jS . • .- - y f J Ivan Tavčar: N ASA V a 3 lilobe pouladi ni som nikdar in nikjer tako občutil, kakor nekdaj v neki notranjski vasi. Revna krajina in v njej še bolj revna vasica. 3 slano pokrite nizke koce, skoraj vse v stran nagnjeno,skoraj sredi vrši staro oglodano korito.Suho goved ae so priganjali do luže, in rod, ki je živel v tej vasi, ni nosil ppHladi na svojih obrazih.Nad vso to notranjsko pokr.jino pa je cvetelo jasno pomladno nebo.Nad vasjo na holmu je restia breskev pri breskvi. In te breskve so bile vse v cvet ju, v rdečem, rožna-tem, nepopisnem cvetju. Pod tem cvetjem jc dobivala svoj posebni čar zapuščena vasica,čar kakor daje zarja mračnemu gorovju. ■?; -s; Knut Hamsun: SEJALEC Stoletja so že njegovi predniki sejali zito. To je bilo delo, v tihi pobožnosti opravljeno, najrajši kadar je padal kakor prah droben dež, s.. r&jsi„pn ako je bilo no^oce, teda j ,ko so začele prihajati divje gosi. Lito: to je bil kruh; zita bo - ne bo. to jc bilo življenje ali smrt. Kmet je v imenu Jezusovem gologlav hodil po_njlvi in sejal, S svojimi nerodnimi rokami je bil videti kakor štor, v svoji notranjosti pa je bil otrok. Za vsak vržek semen je uporabljal vso svojo pazljivost. sobi je bil ubrano razpoložen, prijazen in vdan. Vidice, zdaj žito kali in raste v klasje z bo ..atim zrnjem, in tako je na. vsem svetu, kadar pride Čas setve. Na Jutrovcm, v Ameriki, na. Norveškem;kako velike jo zemlja in kako majčkeno Je polje,na katero seje kmet. Pa. to polje Jc bilo središče vsega .pahljače zrn so žarele iz naj ego vc roke.Nebo Je bilo oblačno in dobrohotno in je obetalo droben, kakor prah droben dež. Sadovi "kritiko" Gd kar Jo okoli krožila "starega sršena" kritiku, šarži so nočne nemirni, vsi se tolčejo s papirji. 11 Na j bo fižol ali močnik" kriči neme noj poročnik, "pisati moraš črno na balo, proj ko jutri pojdeš na delo." Jaz z ,la.vo ponižno prikimam, ker v njej ničesar ni nam: "jaz ne morem" iz ust ni gre, "Jaz prev ne znam" - to je vse. Trese se noj;., oseba bleda, kor poročnik srdito me gleda. "ilornŠ - jc moj ukazi" on reco, "kar po jedrce v tvojo vreče I" - C r u - £4 RAZVOJ 3SPANJE VOJNE NA DaLJNDM VZHODU 7. d'cambra 1941. je izbruhnila sedanja vojna med Ameriškimi Združenimi Državami in Japonskim cesarstvom. Japonci so z neverjetno odločnostjo povzeli vojne fikcije in Amerika j c zadobila v Pearl Karbor-ju v prvih dneh vojne grozovit udarec sc prodno sc je mogla uživati v vojno stanje. Od onega trenutka se jo v Tihem oceanu (Pacifiku) vojna razvijala s tako hitrostjo, da j'c pr.kosila naglico vojnih operacij v Evropi,kjer so Nemci v kratkih mesecih premagali in zavojevali večino držav.Japonska voj «a jo napadala z neverjetno naglico,odločnostjo in močjo ter na vseh vojnih področjih istočasno,kar jasno dokazuje,da je Japonsko vrhovno vojaško poveljstvo že davo prej izdelalo do Natančnosti in podrobnosti svoj vojni program in strategijo. „ v/ Razna politična in vojna dejstva so Japoncem se olajs.-la in skrajšala vojni napor.Holandska je v Evropi že padla Nemcem v roke in njene velike kolonijnlne posesti na Daljnem Vzhodu so sc aorale boriti same proti japonskemu napadalcu. Anglija, ki s do tedaj še ni zadostno oskrbela z vojnim materijalom in ni Še dodobra orgabizirala svoje vojske ter tako do egi . n' obhodno potr.bno vojno pripravljenost,ni mogla poslati iz evropsko-afriškaga vojnega področja vojnih sil, ki bi oj"clic vojsko, ki j bil' rrzpostavljena. po vzhodni Aziji ih Pacifiku, Na drugi strmi pr jc že v teku vojnih operacij n- D ljnc.ii Vzhodu francoska pro-a.ksisticna Peti in—o va vi de^prepustila Indokino v j., punsko vojno podr^oČjc. Združ ne Ar riške Države so se v svoji mednarodni politiki predolgo oklepala pacifističnih in nevtralnost* ih smernic, d- bi sc ob pravem času popolno mr spoznale ne varnost,ki jim j s pretil- od strani Japonski,.. V kratkih mesecih so skoro va- strateške pozicije zaveznikom v pi cif iku padle v japonske roko kljub jun .skc.au odporu še maloštevilnih obrambnih čet. Vsak mesec j. prinesel Z veznikom v vseh sektorjih v Tihem Oceanu novih težkih ud' reev in iz0ub. Zc mesec." dec abr.. 1741.so Japonci zavzeli malijski polotok (-angllja), Tail ndijo (Siam,-svobodna, drž va) in Filipinske otoke (Zdr.Dr.), kjer sc j zastojn upir. la napadalcem ■ noriški posadka v Corrcgi-dor-ju pod pov ijstvom gon-, raic Mac Arthur-ja .Hong-Hong n;, kitajskem in Singapore n. k la jake a polotoku, l-.i ste bila simbol angleške moči n- Daljnem Vzhodu, st: padla z naglico, ki jc: prosen e tir la ves svet. Japonci so zavzeli Šc otoka Guam, v Mer j-.nskcm otočju in './• kc , sredi poti med mar j-neki m in H", v/a jaki i otočjem. V januarju 1942.so Japonci zavzeli n: jbolj bogato oze ml J c na srn..tu - Nizozc iško Indijo - (otoki: Borneo, gu atra, Celit ,s in Java.) ,severno-zapr.dno od Avstralske celin’,, in otočje Bismarck; v osrednj im pacicfiku p; so zavzeli otočj Gilbert in Marshall, V Času, ko so nadaljevali z osvojitvijo galomonovgg: otočja in ostalih otočij v osrednjem Pacifiku, so se Japonci Izkrcali na Novi Gvineji, v likom otoku v neposredni bližini sycro-vzhodnc •'.VBtrr.li jo, zadnji zunanja obrambi avstralske celine arie. V istem času so sc izkrcali na skrajnem severu brezno jn :30 lucifikr. in zavzeli otoke ittu in KiSkr v Aleutinsken otočjem, ki sc razteza v velikem polkrogu od ..ljaskc proti južnemu delu sibirskega polotoka Kamčatke in deli Beringovo morje od Tihega oceana. S to akcijo 30 Japonci nameravali od blizu ogrožati Aljasko, kjer je Amerika zgradil.' nočno vojno postojanko Dutch Harbor. V prvih sodnih mesecih vojne so Japonci zavojevali skoro stiri milijone kvadratnih km področja in so strli dve najboljši zavezniški"obr abni erti v Pacifiku : A; lajako obrambno Črto (Aa~ lijaki polotok-Nizoz.nska Indijn-Filipinsko otočje) in obrambno črto v osrednje n Pacifiku (otoki Guam, kake, y.idway). Japonci so se po teh operacijah znašli na vratih avstralske celine in so i~ meli odprto pot proti zrpadu v Indijski ocean in v Indijo samo ter proti vzhodu na ameriško celino. Japonska san- pa sc jo na ta način zna sl.: v sredini veliko ga obrambnega, polkrog-:, ki so ga tvorila zavoj van- utrjene otočja in jo branil, pred n posrednimi zavezniški ai letalski ni in pomorskimi napadi. Tol tega pa so Japonci z zavzetjem te gr. ožemi j' presekali Zaveznikom poti za oskrbovanje Kitajske in 'vstrnlljc, s/ Nato so 2.. Japonci obrnili proti jugu in okušali pr dreti Ameriško bojno Črto na otoku Nova Gvineja, d? bi prišli do .vstra-li jo, ki ima povsem slabe postojanke za. samoobrambo. vs tra lija, ki j.;.- primeroma zelo bogata, r malo obljuden;., j' tvorila že skozi dolg desetletja cilj japonskih imperj liaticnih teženj. V avgustu 1942.ee j : vojaška situacij' v Pacifiku zasukala in se gol egoma spremenila, .m..riška obrambna Črta v Novi ivine ji^ j- zdržala vse. japonsk ofenziv»., in Zavezniki so obvladali sovražnikovo strategijo ter prešli polagoma v protinapad.Obiamba vstrs-lij.. je postala glavna naloga višjega zavezniškofa vojnega poveljstva: general iac i.rthur,poveljnik ve»,h zavezniških vojnih moči v južnem Pacifiku,j im 1 v tem svoj najvažnejši vojni program. Najprej pa j. bilo treba osvoboditi in zavarivati pot med vstralijo in ...neriko, da bi :.:jtom bilo zagotovljeno oskrbovanja vojske same. Zavezniška proti ofenzivna akcija ne je zato pri eda na Novi Gvineji, avstralski piade traži, in v Salomonovem otočju z niposrc dnim namenom, da bi eliminirali novarnò in izborno japonsko postojanko v Rabaul-u na. otoka Nova Britanija.Bo j za osvoboditev pomorske poti skozi južni Pacifik ce le pričel v Salamonovem otočju z ameriškim,izkrcanjem v Guadalbanalu. Prav tu je mogoče ameriška vojska doživela svoje najtežje- boje, ker ni bilo mogoče dovažati pomoči izkrcanim četam ne po morju in ne po zraku, kjer so Japonci Še zmeraj nadvladovali, 'jv de. J je stopile, odločno v boj ameriška mornarica in si ne. podlagi štirih velikih in zmagovitih pomorskih bitk pridobila nadmoČ v Salomonskem morju. V začetku leta 1943.j vojna situacija v Pacifiku stabilizi- - 2<3 „ rana in uravnovešena: nevarnost za invazijo Avstralije je končno odstranjena.Nato so se ameriške cete izkrcale na Aleutinskem o-toku’.Attu v severnem Pacifiku in eliminirale možnost zavojavcnja Aljaske od japonske strani ter istočasno neposredno ogrozile s to akcijo japonske metropolitanske otoke same. Z utrditvijo postojank v Novi Kaledoniji (francoska kolonija,ki se je 25»aprila 1942. pridružila bojujoči se Franciji)in angleških postojank na otočju Fici, je bila končno zavarovana oskrbovalna pomorska pot iz Amerike v Avstralijo.!' naslednjih mesecih so Zavezniki gromadili človeških in materjalnih moči v najvažnejših angleško-ameriških postojankah v južno-zapadnem delu '.Uboga oceana. Fo težkih in dolgih bojih so si ameriške cete osvojile o tak za otokom v južnem in severnem Salomonovem otočju; v mesecu oktobru 1943.pa so imeli 2 vezniki zopet v rokah celotno Salomonovo otočje in so s tem obkolili japdnšku' postojanko ha otoku Nova Britanija (Rabaul). Tako so pripravili ugodne temelje novi veliki ofenzivi, ki se je prižela 13.nov.1943. z izkrcanjem v Taravi in Nakinu v Gilbertskem otočju. 3 tem so se Americani približali važnim japonskim postojankam na otočju Marshall v osrednjem Pacifiku in jih z bombardiranjem skoro popolnoma paralizirali- V naslednjih mesecih so je Aie riška protiofenziva razvila po vseh otočjih južno-zapadnega Pacifika. Z izkrcanjem v kvaja-leinu (Marshall) su Americani prešli ob boku japonsko letalskc-po-morsko postojanko na otoku Truk. Izkrcali so se v Novi Britaniji, v Bismarckovem otočju, na otočju Admiralitote, na otoku Guam (barjansko Jiiocjo) in na otoku Pnlau (zapremo Karolinško otočje) ki je najvccjega strateškega pomena, ker poveljuje zračni in pomprski' poti iz Japonske in Kitajske proti Novi Gvineji in Nizozemski Indiji. V začetku oktobra 1944. so bil-., vsa otočja v juzno-zapad-nem Pacifiku v ameriških rokah z malimi izjemami, ki kor Kova Britanija, kjer pa so japonske čete popolnoma odrezane od zaledja in prepuščene neprestanim zračnim in pomorskim napadom (Rabaul). Japonska vojna nornarlca , ki se jo dolgo casa izogibala boju, sc Je koncem septembra 1944.znova srečala z ameriško v vodah pri otoku Formoza in doživela nov občutljiv poraz. Prvi faza zavezniške protiofenzive, ki je imela v programu izolacijo in uničenje japonskih prednjih postojank,se je končala. Izkrcanje na Filipinskih otokih je začetek druge faze, ki ima namen, cb odvzame Japoncem vso zavojevano ozemlje in Jih prisili h končni k .pi tulaci Ji . Vsi japonski poizkusi,Ga bi ustavili ameriško protiofenzivo vsaj na Filipinskih otokih,niso imeli uspeha.S tem namenom so Ji ponči vrgli v boj skoro vse vojno mornarico,ki je za obstoj japonskega cesarstva prvovrstne važnosti, v pomorski bitki, ki je trajala tri dni,j/ japonska mornarica v filipinskih vodah dobila _ '27 svoje najtežje izgube iz te vojne. Z zavzetjem Filipinskih otokov bodo odrezane od japonskega zaledja vse cete, ki so v Holandski Indiji; Japonska sama pa ne bo mogla od tu dovažati petroleja in kavčuha, ki sta tako neobhodno potrebna v sedanji vojni v vsaki o-peraciji in ki ju Japonska dobiva skoro izključno od tu. Nemčija in Japonska, ki stà najbolj militaristični državi na svetu in ki sta v tej vojni presenetili ves svet s svojo vojno pripravljenostjo za v prvih dneh konflikta, ne bosti mogli zdržati zavezniških napadov in njih kapitulacija je neizogibna. Njih vojaška in gospodarska katastrofa bo prav tako globoka in splosna, kot je bila visoka njih vojna pripravljenost. Zvezda vojne srečo Tretjega Reicha je zatonila pri Stalingradu za nepregledne ruske ravni; zvezda vojne sreče "cesarstva vzhajajočega' sonca" pa je u-tonila v vročih ekvatorJalnih morjih juznò-zapadnega Pacifika. ■ - L. S. - ■j:- * * Foskakin: RAPAR SLAVA DOLI Kadar me glava boli, takrat se mi vedno pozdi, da bi na dušo potrkal, vse kotičke prebrskal, vso smetij Ivost presjal, zrnje vse prerešetali Kadararne glava boli sli siri'glas slabe kadar me glava boli, čudno pri srcu sc stri, zdi sc, da bi se kesal, dr. bi pokoro prestal, da bi to umazana dušo v. očistil, da bi sop dobriha name-, . nov okoristili vesti, oklenem' en dober sklop, . pa si. gr. vtaknem v žep; spomnim sc nanj erez tri dni, ko glava zopet bolil I. Cankar : Kdorvjo bil tako blagoslovljen, da je mogul reči: "Ta kos zemlje, pa če je se tako majhen, da M ga z dlanjo pokril,ja moj. goje rok., so ga napravil., rodovitnega, pot od moje^ga čela ga ju gnojil." - Kdor je tako rekel, no pozabi n... tisto ped zemlje nikdar več. Ukoreninil se ju vanjo z vsem srcem in z vso mislijo, koprnenjo po njej ga spremlja po vseh daljnih potih,črez d'-zcle^in Čr.,z morje, se ob poslednji uri jo pozdravljajo umirajoče čel. Poskakin : 28 - DISFA - OPTI - PESI - REA - EX -BESEDiZEM Upapolni Frane, črnogledi Stano sta sc spoprijela, vsak svoj "prav" imela! Pravi Franc: "Zdaj sc bije boj za naso pravo; •po vojni te j,družabni red postavljen bo na glavoI" Pravi Stane: "Zdaj se bije boj za večno pravo :v da kdor do zdaj,bo so naprej slišal rasti travo! Frane pravi:"Svct gre^vboljse; krivica uporu Je krepčilo; prej al' slej sc vsak’mu zlu dobilo bo ločilo! Stane pravi: "Svet naprej gre z dneva v cb:n po svoje; kan je priš:l in kje jo bil nam zgodovina poje!" Frane trdi: "Frisai bode' mož, ki vse na. bo uredil; dolino solz,gorja in tožb v nebesa bo spremenil!" Stane trdi: "Prišel drug bo; ta prvemu bo vso potrdil in z istim geslom in x'ravico, sebičnost svojo bo utrdil!" Gčitr- Frane: "Gledaš črno; tak mož podpira^diefatizom. Ram šel bi rod, čc vzel bi v gislo tvoj črni pesimizem?" Sc smeje Stanc: "To je Šara, pesimizem,optimizem; to—Ig prazna je utvara, kar volja - j. realizem!" So pravi Frane: "Je ze res, v da kar jo ras nerad vsak siisi; lc kar j., polno svetlih fraz, to rado valja so po hiši!" So reče Stane: "Mi priznaš, da svet Jc tak,de to zahteva; da vse ideje 30 lc laž, saj m id v:, lahko sl poveva! Da bilo jo in bo tako, dokler po svetu hodil kdo, to ..go izr, m ti st' sila, ki vse ustvarja,vse razbija !v - PIŠITE V "NASO ZVEZDO"! — BREZ DOPISOV "ZVEZDE" KE BO ! - i'iATZRIFA BESEDA I.Pregelj : Beseda materina! 0, kolika blagodat doveku od Bo^a1 rodobe lica mutorinaga, glej, kadar ja v grobu, ugasnila, ti yo. Toplota, lepota in dobrota materine besed-., sumi do groba v lise su in se ne razgubi. V.Vodnik: Zato je treba začeti vse nauke e tisto besedo, katero nas je mati učila. To jc prva stopinja vsem višjim uče -nostim. o o - o o vsi v r rt iz r.: 1 [partizanikaj Bičan in opluvan vos slovenski narod dvigne k pmntu trdn post. partizan - partizan, nas slovenski partizani Delavci - v partizano, kaj zarji - v partizano in moicani - v partisene, vsi Slovenci - v partizane I Drajn za staro pravdo Do'. . jamo, junaki, v borbo nad .30etapoI V borba za zrnato, za svobodo v boji Smrt ganiston nosi maščevalna pesem mitraljezov iz zased, partizan - partizan, nas slovemski partizani Štajerci - v partizane, Kranjci - v partizane in Primorci - v partizano I Drajn za staro pravdo^boi Ajdmo , junaki, v borbo nad gcstapol V borbo za zrnato, za svobodo v boji Iz krvi rudeco mladih partizanov vzklije roza svobode. Partizan - partizan, nas slovenski partizani Vsj Slovenci - v partizane, Črnogorci - v partizane in Hrvatje - v partizane, vsi Slovani - v partizane I Drajn za staro pravdo bol Ajdino, junaki, v borbo nad -o'etapoI V borbo za zmago, za svobodo v boji o 0 o ■)’ -!h: -a e -n Vi vsi, ki sto some izkrvavelega naroda, mislite le ono: kako boste združili vse svoje noci, vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen In vse svoje srce posvečevali naši jugoslovanski državi za njen razcvet, kulturo In blagostanje! ■5H' * 4; x *4 - go Foskakin: STARIM KAVLJEM Dobil četrto "Lvezdico" sem v roko, obračal rodovedno ji strani; v poslej - za pijanci, Titoma - na široko prikazen znana se mi zarezi) Prebiral sem pazljivo poles rizbe tam pisane vrstice in razlago; smejal se - kot ze dolgo casa ne. Da - svinčnik Ranotov zadel je pravo! Pogrešek pa ima, vas ultimatum: _ da Poskakin se vstrasi "kavljev starih ; preveč predrzen je vas memorandum, ne veste, da sem pri oboroženih? Me vabite - o, prišel bom, s seboj pripeljal bom kanon, pomerim z rimo v vase gnezdo, na vse strani vas bo razneslo! Ta prvi - svinčnik bo zajahal, pred sodnim stolom se pobahal : "Nebeški oče - jaz sem tisti, ko poskakina imel sem v misli, sem z glave s pulil mu lase, pokvečil Ieratico mu noge, nastavil zanjlco mu iz žico, da bi čimproj se selil v vice! Sem slami v 0lavi prostor dal za bliske; mineštra tudi - misli n - ni stiske! Na. 1 jvo ramo obesil sem mu torbo, simbol njegovih, zve zal jo,da. se ne sname .v desnico • obesil študij mu n j . ..,ov, Človeško ribico iz postojnske jame! Na rokave nikdar se zašito, mu speljal s kavljev Čudni telefon; odpusti oče - svinčnik me z?peljal, prihodnjič - pravim - sc poboljšal bom! Ta drugi - svoj’ga musa bo objel, v onstranstvo radovedno z njim hitel in če hitrosti muš zadosti nima, pod repom mu nalijem se bencina; 31 - pa. da bo v lepši družbi, spoštovani m us, s seboj naj vzame ljubljeno usi Zletel bo tretji tja, kjer je prevroče, d:, njemu nikdar ve c se nc zahoče potuho dajati ljudem, k' ljubezen zrejo, ker družeče, početi z njo ne vejo. Tam bi se morda s starini vrki srečal, da njim bi raje državljansko vojno večal; premišljaj - le zakaj zrozil sem Poskakinu, mar bi potopil raje svojo grožnje v vinu'. -v. v „ .. e Vs ■ ■ ."f / a - č ' ; t- " a V **■’------- y ----"■■•■v. k y , /: -< , / • \ > v : ; e./ } ■ _ s‘i .. .-Ota’ \ • \ s V ' \ ' A \ \S' \ A \ j' ■" ..e..-. ' \ /l • ’ e- ' v, '•-* i \i iA :/./■" li»'' d/ y / v. a L • k , ' A / /t/r . v/ v' d-'' \ Četrtemu pa morda se' posreči, . • - da se na vejico miru bovvjcl. Poznam j c. z tubo - ti sršena stari; ti težko z ravne poti boš zašel. Ti imaš tihe cilje, ti si diplomat, ti marsikomu kljukico boš stegnil; naj bo prizaneseno ti tokrat, kor si še nclca prav ob acne sc dregnili Vendar kar res je - moram vam priznati: da take verze treba jc Iskati, do to casti so nikdar nikdo ni mi risal, da vsak bi lahko z mojo sliko rit si brisali A vmesijo mala literarna bol: naj piše nekam me - vaš monopoli Vasi. prevzetnosti naj bo plačilo tokrat to moje malo ostrasiloi 0000 _ 32 _ -----------Z- a kratek_______c a s------------ Dogodek pri vojakih. V neki vojašnici v Padovi so ravnokar prišli k vojakom novinci z raznih pokrajin, po vec dnevnem vežbanju pride na pregled neki kapetan, doma izvJ Catanzaro, da ti se prepričal o napredku novih vojakov. Vpraša ene^a, vrača družeča z kolikor'toliko zadovoljnostjo in ko pride do tretjega, ne dobi navnjegova vprašanja nobenaga pravega odgovora, kazkacen zarentaci: "Kaj bo vsi tako zabiti v tvojem kraju?" - "Da, gospod kapetan."-"Od kje si pa ti?" - "iz Catanzaro"- mu je bil odgovor. Trije bratje. Jurce, najstarej si, Tince, srednji in Tonček najmlajoi. I-•neli so^majhno hišico, katero so popolnoma zanemarili odkar ni bilo več starčev in so ravno tedaj sklenili, da dry0i dan se podajo v svet iskat sreče. 0(5 tč j ala jim je pri hiši se ena kokos; to zadnjo so spekli in se domenili, da jo poje tisti, ki bo naj-lepše sanjal zadnjo noč v rojstni hiši. Drugo jutro ko vstanejo, prične Jurce pripovedovati kaj se je njemu sanjalo zadnjo noč: Zri je v nebesa v spremstvu krasnih angelov in slišal neverjetno lepe melodija. - Lepe sanje- pritrdita druga dva. Nadaljuje Tince , ki pravi da je sol v svet in našel,tam daleč v gozdu, lepo devojko, ki ga je povabila v svoj grad, v katerem jc našel obilo sreče. Nato pride na vrsto Tonček, ki pravi: "Draga brsta, jaz sem sanjal ravno tako, in .sicer, da ti Jurce si šel v nebesa, ti Tonce pa da si odšel daleč v svet; videl sem, da som ostal sam, ubogi revež, zato sem sel v kuhinjo in pojedel kokos, obrala: Majhen, toda prefrigani Ko se gre zn pečenko : Dva prijatelja na potovanju prideta do gostilne ter vstopita, da bi po vž ila kaj gorkega, -dt Laica ji mu prinese skupno^ na enem krožniku dve pečenki, katerih je bila ena polovico manjša od druge, /ranče vzame prvi in se brez zadrege polasti večjega kosa. Drugemu to ni bilo, prav ter užaljeno reco prijatclju:"Veš kaj, France, to pa. ni lepo ; vsak olikan Človek bi na tvojem mestu vzel mhjsi košček in pustil prijatelju večjega." „- "in ti, a. ko bi zajemal prvi, kateri kos bi si izbral?"- ga vpruza France. - "Malega vendar". - "Torej kaj se jeziš, saj ga imaš'." zaključi France • kadar ima moz prav. Moz so ga n berevv gostilni, da komaj privleče domov svoje kosti. Lena, ki ga je čakala z bliskom v očeh in z metlo v roki, ga takoj nahruli: "Svinja, nikoli nisi sita vina'." - "Bolj kakor ti, babai" - odvrne moz. MALO ANGLEŠČINE - Kratka slovensko-angleška slovnica - Glagol TO DO (tu du - delati) v nedoločnem času pomeni delati. Glagol TO DO je velikega pomena v stavkih v vprašalni in zanikovalci obliki, ker se v teh stavkih rabi kot pomožni glagol glavnemu glagolu. Na pr.: v vprašanju -ali pevaš?- moramo z glavnim glagolom pevati - to sing rabiti tudi glagol to do.Pomožni glagol to do se v vprašalni obliki stavi pred glavni glagol; glagol to do je neobhodno potreben, ker drugače nima celi vprašalni ali zanikovalci glagol nobenega pomena. Sing you? - taki stavek ne pomeni nič, ker manjka pomožni glagol TO DO; zatp moramo vprašanje -ali pevaš?- prestaviti v angleščino tako-le: DO YOU SING? Isto velja za zanikovalno obliko. -Jaz ne pevam- se mora prestaviti u~ porabljajoč pomožni glagol: -I DO NOT SING, ali pa I DON'T SING. I not sing, ali pa: me not sing sta zgrešeni obliki. Irevedi v angleščino sledeče stavke : Ali se sprehajaš? - Ali se učenec uči? - Ji ne pevarno,- Oni ne delajo.- Mati, oče in sestra ne govorijo angleščine.- Ali ona deklica w razume slovenščino? - Ali razumete angleščino? - Ti ne razu -meš, ker ne rabiš glagola"to do'.' - Ali je* mladenič v hiši? - Ali dete ljubi očeta in mater? - *Glagol TO BE (tu bi- biti) in glagol Can (ken7 moči) ne rabita pomožnega glagola "to do". Prevedi v slovenščino sledeče stavke : The girl’,the boy and thè 'črother do not v/alk.- My father Goes* not spaak (or talk) anglisti.- Do e s* thè mother understand Slonenian?-They do not sing because they are tired,- V/hy don't you talk to those boy s?- Do I sing v/e 11? - Do you talk French? - *Does he or she understand? - Do v/e work hard? - Do they sleep v/ell? - *Does je tretja oseba sedanjega Časa glagola to do v ednini.- Sedanji čas glagola TO L0V5 (tu lov) - 1 j ut 11 i : I LOVE (aj lov ) jaz ljubim YOU LOVE (Ju lov ) ti ljubiš KE,3HE,IT L0VE3 (hi,si,it lovz) on.ono,ono ljubi NE LOVE (ui lov ) mi ljubimo YOU LOVE (ju lov ) vi ljubite THEY LOVE (dej lov) oni ljubijo TO «v ALL (tu vok) speha jati se,hoditi,- TO SING (tu sing) pevati. -TC STDY (tu stodi J učiti se. - TV UNDEF3TAND (tu understand) razumeti.- TO SLEEP (tu slip) speti,- TO USE (tu juz) rabiti,- THOSE (doz) oni,- z/ELL (uel) dobro,- 'HY?(vaj) zakaj?- TIRED v/(tajred) truden.- BECAUSE (bikoz) ker.- THE PUPIL (de pjupi.1) učenec.- (