III. leto. Štev. 44. 1916. Oktober 29. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin Je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Blagoslov betega. „ Pa je bio tű Díki kralič, šteroga sin je betežen ležao v Kafarnaumi." J?., 4. Kak je bežao té kralič k Jezuši ves prestrášeni, ka njemi sin merjé. Proso je njega, naj njemi pomága, da so že drűge vse pomoči zamán, z svojov čü-dodplnov, močjov. Jezuš njemi je po-mogeo, ár je tak bilo odločeno v božem sprevidenja naj se tomi zdaj pomore pa se naj tak hváli Bog v svojih čüdaj. Ali vsikdár i vseširom -Bog ne po-mága tak hitro i Čüdno nevolnim. Za časa Jezušovoga zemelskoga žitka je tüdi vnogo takših bilo, ki so bilí nevola pa so se ne zvráčili, nego k posteli, ali stolci prívézaní so vlekli svoj nájtežejši kríž, šteroga je Bog človeki na zemli dao, svoj beteg. Pa betežnicje — Bog moj — betežni^ se tožijo, jočejo, ječijo, nevoli-vajo, skuša jo vsa zdravila pa vse voditele, štere njim što preporáča pa kda te vsaki zná, ka njim je ne pomoči, oni se li tolážíjo z príhodnim dnévom. Kelko, kak vnogo mládih zdravih, močnih lűdih je, ki se dnes hválijo z svojim zdrávjom, se veselíjo njemi pa vütro do že na hűšoj mantrí, kak ti prijáteo, pa ne bo nikoga, ki bi njim pomočtí mogeo. Da je pa dobro to tak. Vnoge jezere ne bi nikdár prišle v nebésa, či ne bi bilo betegov. Istina, ka je zdrávje velki, lepi dár boži, da pa vnogokrát je beteg ešče lepši ino vékše vrednosti. Čteo sam od device, štera je 15 let stara zbetežala v betégi, šteroga, kda je eden glasovíten vračiteo preískao, je pravo ovim drügim okolístojéčim vráči telom: „Té beteg ne sliši k nam. Tü je Boža roka poleg, štera z tem detetom posebna nakanenja more meti. Či bi to moje dete bilo, bi z srcá- rad dao eden zlát, kak njéna gláva za srečo toga betega, - či bi si ga£tak mogeo kűpiti.* Té vračiteo je spoznao, ka je vnogo teško pohájanje bože na srečo pohá-janomi človeki pa nesrečen je tisti; ki takšega pohájanja spoznati nešče pa se ga bráni. Eden je že na konci svoje mere, či ešče té ali tisti greh včini, se več nikdár ne obrné nazáj. Drűgi správi sebi z tem stopájom, štèroga ščé včiniti sebi i svojim grozno nesrečo. Trétji, či de šo dale po toj. poti, včiní siromáke vso svojo deco. >— na glei Bog ga zadrží, ga vrže v postel, kde ne more dale grešili, kde njemi je ne mogoče dale pelali svojih poslov. Pa tak zadrží Bog jezere nazáj, ki so že skoro zgübleni bili! Mirno ležánje, samota, štera betežnika obdája, trplenja, proti šterim človeča pomoč več ne valá, vnogoga, skoro vsakoga nazájprípela k nebeskom! Oči, koga je nanč Poznali ne šteo prle. Záto je dobro človeki, či ga nevola zgrábi ino mantrá, ka za svojega časa spozna svojo nezmožnost, se potere gizda njegova ino s poníznim vüpanjom opira oči v Onoga, koga je zdrav samo preganjao. Kak beteg, tak tüdi drűge nevole, štere pridejo nad nás, te posel opravijo. Vse so dobre za to, ka nas zadržao na našoj grešnoj potí, nas pripelajo na premišlávanje ne vrednosti premenlívih, zemelskih dobrot i ue-skončane vrednoščo tistih, štera čákamo na drűgom sveti. Šteri človek samo za telo, za blek živé, njega nanč ne more Bog inači na dűšo opomenoti, kak ka ga vdárí na z betegi, ga sűne v glád ali kakšo drűgo telovno nevolo. Tak takši spozna, ka je düša vékše vrednosti pa ka se je za njo bole potrebno skrbeti pa tüdi bole vredno, kak za telo, štero nevemo, kak dugo ostáne našje. Daj Bog, da bi to spoznali že dnes vsi: Na tolážbo nevolnim, na premišlávanje zdravila, pa na stráh i tre-petanje tistim, ki so na božni potáj pa so ešče izda nej oponíínani s po-hájanjom božim. Bojna. Spomin mrtvih se nam je priklono. Ne bomo ga oživljali, naj telikim Ža-lüjočim ne trgamo src; tíhi naj bo špomin naše žalosti v toj divje-glasnoj vojski. Jočimo tiho i molimo dosta za pokojnér Celi mesec november darüjmo vse molitve, obhajilo i vsa dobra dela pokojnim vsem, posebno vojakom. To de najlepši venec nagrobni za naše drage pokojne vojake. — Poročila z bojišč so sledeča: Rusko bojišče. Pri Narajmki smo z naskokom za vzeli ruske postojanke, 2205 Rusov vlovili i 18 strojnih pušk zaplenili. Talijansko bojišče. Vsi napadi Talijanov so odbiti, 161 Talijanov smo vlovili i prece strliva zaplenili. Rumunsko bojišče. Rumuni so z našega izbiti: Moldavo izpraznijo i do se držali na črti Črnovic— Bukarest z Rusi zdrüženo. Goro Motite Buslui smo do rok dobili. Stojimo v dvema mestoma na rumunskih tleh. — V Do-brudži smo za vzeli Tuzlo, 3000 vojakov zgrabili i 22 strojnih pušk zaplenili. Francozko bojišče. En del zgüblenih jarkov so Nemci nazaj dobili. Na drügih bojiščah ne biIo posebne spremembe. Dom i svet. Vladne odredbe. Pod zápor je djani letošnji žalod. Z dovoljenjom ministra sme vsaki gospodar pobrati žalod v logi, ali pa ga pozobati dali. Ki se ne po-skrbi, da bi njegov žalod v hasek prišo, 2. NOVINE 1916. október 29. ga oblast da pohasnüvati. — 20 fille-rje iz nikla do valáli samo do 31-ga decembra toga leta; v uradih (hivatal) do se jemáli do 30. aprila L 1917-ga. Občinske blagajne (kase), je moro proti notripošilatí dačnomi urád! (adóhivatal). — Delanezmožnim vojakom meštrom se dovoljenje za delo da, čeravno neso mogoči vse doprinestí, kaj je k tomi dovoljenji prle potrebno bilo. — Cena Sühih sliv je od 1 kor. 60 fil. do 2 kor. 80 fil. po kili. Slive v drügo deželo ne smemo odádávati. — Trgovine i fabrike moro motvoze i pamut v dolo-čenej meri vladi prepüstiti. Nemčija. Kluck, nemški general, je v pokoj poslan na lastne prošnjo. Predtem je na francozkoj fronti vodo nemško vojsko. Odjemanje višešnjih krumpišov v železnoj županiji bo meseca novembra. Ki do 31. oktobra naznani oblasti, keliko more prekdati, dobi 16 kor. za 100 kil, ki ne, samo 14 i more še stroške za odjemanje plačati. Ta županija more do 500 vagonov krumpišov dati. Štajarsko. Slovenski . poslanci, Dr. Korošec i Dr. Vertovšek sta se v Gradci pri namestništvi zglasíla i je oprosila naj kmetom ne od vzemejo potrebnih krumplov i Sena i tüdi v drügih rečeh sta je zagovorilá. Namestništvo da kmetom po krivici odvzeto zrnje nazaj-spraviti. Budapest. Mestno glavarstvo je prepovedalo mladini do 18 let davati opojnih pijač i ne dovoli njoj shajanja z ženskim spolom. Krčmar, šteri pre-lomi Prepoved, plača 100 kor. kazni. Amerika. Predsednika Wilsona so šteli vmoriti. Grešen napad se je vja-lovo. Romania. Filipescu, vojni minister, eden teh najvekši prijatlov za boj proti nam, je naglo vmro. Pravijo, da je sam sebe vmoro zavolo toga, ka je romanska vojska v Erdély-i pobita i ka je od Rusije ne bio mogoči več pomoči dobiti. — Garp Petra, rumunskoga poslanika sin, je spadno v erdeljskih bojah. Naša vojska ga je z vojaškov slovesnostjov zakopala i to žalostnomi oči na znanje dala po ednoj nepristransko! državi. To pa zato, ka je Carp Peter do zadnje vüre z vsov močjov delao proti, naj se nam boj ne napove. On je naš dober prijateo bio, ki je zdaj znova priporačao vladi, naj se zmiri z nami, ali njegov pred-log je ne sprejeti. Beč. Austrijskoga ministerskoga predsednika, grofa Stűrgkh-a je strelo Dr. Adler Friderik, pisatelj bečki, social-demokratni radikalec, kda je pri obedi sedo v gostilni. Edna krogla je zadela barona Aerentala v nogo. Predsednik je včasi vmro. Zrok morije je brš to, ka je predsednik prepovedao že raz-glašeno dvoje politično zborovanje (gyülés). Grčko. Konstantin kralj je pripraven, da povrže Atene i se vrne v Monastir. — Rusi ga zagovarjajo. Urlaub. — Szabadság. Sloboščina. Vsaka reč je samo te lepa, če je čista. Najprijetnejša pitvina i najteč-nejša jestvina se mrzi človeki, če se nahaja v zamazanoj posodi i najdragša i lepša obleka se nam, več ne vidi, če so zamazki na njej. To valá tüdi od jezika, od govorjenja ali guča. Če se med guč vplečejo tüje reči, zgübi svojo lepoto. Zvüntoga pa še kvár, škodo trpi izobražba i narod. Če jaz slovenski gučim i mesto slovenskih rečih tüje vplečem v svoj guč, vsaki ki me poslüša more mislili: no ti Slovenci nemajo razvitoga, dorašenoga jezika, v tüjino moro ségati, če ščejo kaj povedati, zaostáni jezik i zaostano lüdstvo je to. Tak nas sodi svet, ali krivično.-Pa ka nas tak sodi,« smo si sami krivi. Zakaj grožamo tüje reči med naše i kvarimo jezik, kda svoje lepe tüdi mamo. Če bi svojih domačih nikak ne bilo najti, te bi to grožanje melo pomen, ali to se redkokda pripeti. Glejmo ništerne prilike. Če človek ide po Ravenskomise v guč vzeme z ljüdmi od vojakov, njemi pravi dobra mati, ali oča ali što koli te že od svojega vojaka: »Proso je i nej dobo „ Urlauba*. Po Dolenskom i Goričkom pa mesto Urlaub pravijo, ka je „szabadságau nej dobo, ali na njega prišo itd. Jaz iz teh dveh reči niedne ne razumim, kda slovensko gučim. Če nemški gučim, teda razmím. Urlaub, če pa vogrski, te pa szabadság. V svojoj Slovenskoj maternoj reči poznam mesto Urlauba i sza-badsága: sloboščino. To je naša lepa starinska reč. Tak smo gučali pred bojom vsikdar, tak gűčimo i zdaj pa ne delajmo z jezika ričeta. Pred bojom smo, jeli, gučali, če je držinče ali dete ali štokoli drügi pod ostrov rokov bio i nej dobo dovoljenjá okoli hoditi ali kam oditi, ka pri toj hiši se ne da nikaj »sloboščine*; i nasprotno, če je vse bilo pripüščeno smo pravili, v toj hiši Vlada prevelika »sloboščine*. To je naša reč, to gűčimo i píšimo. Če vojaka domo Želemo idimo njemi sloboščino prosit i nej Urlaub ali szabadság. Mesto reči „sloboščina“, se redkokda čüje tüdi „dopüst“, kaj je vzelo iz književne šlovenščine; po mojih mislih je narejena reč, zato jo pa našega kraja stara korenika »sloboščine« pre-kosi v lepoti, včasi i bi jo mogla še v guči pa spisi tüdi; Ne vem pa, če mi k tomi pritrdijo slovenski jezikos-Iovci, ali nej. Iz pisem naših vojakov. Žela vojakov. Gospon širitel Novin lepo Jih damo pozdraviti vsi vküp mi Črnovojniki 45 46 letni. Vzeli smo slovo 27. februara. Z velkov žalostjov smo se ločiti od svojega doma; nihali smo svoje dühovne pastere, šteri so nas od naše mladosti mal hranili s Kristušovim telom. Na to žalostno pot so nas tüdi z Jezušom, odpravili. Djali so nam na šinjek škapuler Bl. Device Marije, naj nam bo podpora, Obramba v vsakoj nevarnosti, naj nas pripela Zdrava nazaj v našo domovino, slovenski kraj, k našim dühovnim pastérom, ka bi nas Oni na Slednjo našo vöro v našem rojstnom domi pohodili z Jezušom, gde bi bila lübléna žena in draga deca, šteri bi zaprti svojemi oči na večen pokoj oči. Vsigdar smo si mislili, ka mi stare! z naše vogrske domovine, ne bomo šli proti neprijatelji. Mislili smo si, ka se božje vola spuni prle kak do nas zvali na bojišče. Ali nači se je zgodilo. Prosite vi dragi Slovenci, za nas z nami vred, ka nam presv. Srce Jezušovo in Marijino te odvzeme strašen vdarec, šteri najbolje zdaj trpi. Marija, Patrona Vogrskoga, se naj moli pri Bogi ka potiša strašno pokanje topov in pretrga prelevanje krvi. če je pa Gospod Bog tak odločo, ka mi moremo zapüstiti našo domovino, na veke oči zaprti pred tem svetom tam, gde nebodo pri nas naši dragi, žena, deca in rod-bina, naj se zgodi božja vola. Če smo na tom sveti ne vküp bili do konca, dovoli nam presv. Srce Jezušovo, ka bar v nebesih vküp pridemo. Ino, kak je Jezus pravo na križi, »Spunilo se je!*, tak se tüdi zdaj in vsigdar naj spuni boža sveta vola. O zmožna Gospa, Patrona Vogrskoga, pomágaj vsem ostavlenin sirotam, štere kričijo za pomoč k tebi; smiltij se njim in prosi ka de se za kratek čas čülo od lüboga Jezuša: »Spunilo se je !* in nam podeli bláženi mir. Te mo znali, ka nam je Bog odpüsto naše grehe in ka nas šče pozvati v našo pravo domovino, štero je On tistim priprave, ki v Njem verjejo in zdržávajo njegove zapovedi. O dragi Slovenci, stari in mladi, li Ste 1916. október 29. NOVINE 3. k Jezuši in prosite ga, naj podeli Düha sv. nam in vsem ravniteljom toga sveta, ka za kratek čas postane takši mir, kakšega žele sam Jezus Kristus. Jako lepo Jih prosimo, vsi Slovenci z našega kraja (jako dosta nas je vküp), naj nam pošlejo za čteti »Novine" in „Marijin list*. Mi smo vküp: Kavaš Balaž z Beltinec ; Žličar Aleksij z Veščice; Karika Ferenc z Tűrnišča; Horvat Matjaš z Žižkov.; Horvat Janoš z Nedelice; Kerec Ivan z Hotize; Skafar Ferenc z Robadja; Štefko Ivan z Ivanec; Nemec Ivan s Strehovec; Ošlaj Jožef (Rožman) z Filovec, domo-branci 20 dpp. Od jetike. (Do spisi ministra za Znotrašnje zadeve.) Če jetični betežnik pljüje po srdtéli, je nevarno to za domače vse, posebno za deco. Čem bole temna, vlažna je hramba, v šteroj betežnik leži, tem duže živejo te gobe i pokvarijo zdravje vseh tam prebivajočih. To je zrok, zakaj ništerni rod ščista spomerjé. Najbole nevarno je pa plüvanje natla za malo deco: Mala deca naime so po tleh vlači i si zovlači z rečki betežnika oblečec kriihek, sad, igrače, pač vse, kaj v rokah drži. Zatem pa kaj dela? Jeli prste v vűsta nosi pa je ceca! Tak te nedužno stvorjenje neposredno spravi v sebe gobe jetične, štere njemi pre-hodijo celi život i ga v najlepših letah iz sveta správijo. Ljübezen do bližnjega more zato takšega betežnika i njegove domače na to síliti, da se pljüvanje po tleh zabrani, nego de se pljüvalo jedino v pljüvalnico z vodov napunjeno. Glási. Od naših vojákov. Mrtev je: Harcan Štefan, pešak 83. pp. z Krajna; po dugom betegüvanji je dobo dovoljenje, da se sme vrniti domo, tű je te previden z poslednjimi Svestvi düšo ptisto; Žökš Janoš, poddesetnik 18. dpp. z Ko-vačavec; Csaszár Štefan, poddesetnik z Sela streljeniva sta sept. 23-ga, kak naznanja pajdaš Karh Ferenc, poddesetnik ; Fujs Ludovik, domobr. 20. dpp. z Beltinec; mro doma od jetike 18-ga oktobra; Deček Mihalj z Sebeborec, sept. 16-ga, naznaja Godár Jožef, p. 83. pp. z Kisdoblana. Srce Jezušovo smiluj se, smiluj, smiluj se tem i vsem düšam pokojnih vojakov. Ranjen je: Grah Ivan, poddesetnik 18. dpp. iz Gornjih Slaveč; naznanja Karh [[Ferenc, poddesetnik; Šterom Ernest od Nedele; naznaja Godar Jožef, p. 83. pp. Vlovljen je: Žabot Matjaš iz Gibine; zgrabili so ga v Przemysli i zdaj oktobra se je zglaso obprvim; Horvat Janoš, pešak 10. pp. iz Trnja. Slovencov v Ameriki je 250 jezér. 100 let staroga soma so zgrabili v Dünaji pri Višnjici v Srbiji. Dugi je 4 metre, žmeten pa 120 kil. Ki šče kaj od svojih Amerikancov zvediti, naj da pisati nemški v Berlin na sledeči naslov: Bmkier Henry C. Zaro, pet Adresse Dresdner Bank, Berlin W. 8. — Če što žele znati, keliko trebe platiti za pozredavanje, naj se zglasi pri uredništvi »Novin*, to bo ceno pozvediš. Vsa višešnjo kukorica se odvzeme v Zala Županiji. 40 jezér metercentov je dobi vojno drüštvo, ostalo pa ostane za potrebo če županije. Stemplni na račune so dragši postali. Na račun do 20 kor. 2 fil., do 100 kor. 10 fil., do 1000 kor. 20 fil., od 1000 kor. više pa 50 filerni se more prikeliti. Vojno milo (žajfa) bo odávana. Cena kile bo 4 kor. Na štiri drobce razdeljena se bo dobivála, najmenjši de štrtín kile meo. Vmro je bivši bogoslovec sombatel-skoga semenišča Horvat Matjaš z Trnja. Pred šestimi leti je mogo zavolo jetike, štera ga je začala mučiti, semenišče, kak drügoletni bogoslovec, povrči. Prišo je na svoj dom, kje je zaistino veliko, preveliko delo mogo na sebe vzeti. Oča so od žalosti vmrli, ka je on ne mogeo priti do božjega oltára, kaj so tak jako želeli, svak pa od nesreče zadet je mro naglo. Osmero male dece je tak v njem iskalo i tüdi najšlo svojega dobroga očo. Skrbo se je za vse i pomali dalevehno. On, ki je že tak blüzi bio k Jezušovomi oltari, čeravno je slab bio, se je ne sramüvao konje česati i vso kmečko delo opravlati, naj samo pomore svojim malim bračekom i dečki sestrinoj. Po šestletnoj skrblivosti, kda so deca večinoma že odrasla, je dokončao svoj zemelski Žitek i šo po plačo k Oči smilenosti. Trije domači i dva beltinskiva g. dühovnika pa nešteta vnožina ljüdi so ga sprevodili na večni počinek. "Pokojni je ostro prepovedao, naj se pri njegovom mrtvam teli ne je i ne pije. Krmina je ne bila držana po pokop!. Naj počiva v miri te Pobožen mladenec i z svojim zgle-dom sveti našoj mladinL V VSAKOJ DOBI je Felierov .Elsaflmd-1 — to domače vrastvo, štero preporača više stojezér zahvalni pisem i vnogo zdravnikov — čuvar zdravja i od-vmitel bolezni. Trganje, protili, čeravno so te ostareli betegi, smi-canje, glavo, áirgeka vüho i zobo-bol, živčena bolezen, seč, rezanje, zvinjenje, influenza, bolečina v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, os-labijenost, migrén najdejo pomoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga , Felierov Elsaflnid* proti slabomi pogledi, mozolom, ranam, brezsni i drügim betegam, vráči, oiivfia. Dober je tüdi proti kašlji, zamuk-njenosti. nááeci, prsnoj i gutnoj beiezni i v vročinskomi betegi. Toga po zdravnikah priporoča-noga domačega vrástva priljübenost je vnogaga trgovca na to nadig-nola, da so v oglásah ali po pre-küpcah ponarejene reči, kak elik-sere, rakije, balzame za tak dobre razglasi i ešče večkrat so. je ponüjali z rečmi .brezplačno* ali .nikaj ne košta." Če si pa človek naroči takšo reč, navadno dosta more za njo plačati i končno spozna, da bi najbolše bilo včasi v začetki naročiti zaistino dober .Elsaflnid." Cene predbojnske. 12 malih, ali 6 dupliških, ali 2 špecialnivi kantici EÍsafluida franko stane 6 K, 24 malih, ali 12 duplièkih, ali 4 špecialnih kantic franko 10 K 60 fil.; 48 malih, ali 24 dupliških ali 8 špecialnih kantic franko 20 K. Feller V. Eugen, Stubica, Centrale 146. (ngr. top.) Razpošilanje po povzetji ali če se naprejplača. Preporača se, da se penezi po poštnoj nakaznici naprej pošljejo, ovači posta 12 fil. za povzetje računa. STRAH nas obide, če nam krv sili v glavo, če čütimo glavobol, nekrvnost, mrzloto, telovne bolečine krč, nap-jenost. Vse to shája navadno iz prébavskih zmot, Večkrat potroši-mo slabo, napinjajočo, žmetno pre-bávlajočo hrano, se pripeti, ka si žalodec z premrzlimi pijačami pre-hladimo i večkrat zamüdimo pra-vočasno svoja dobra sprázniti. če zato nastopijo neprijáteo, bolne, krčovite i nemirno razmere, potrebno je, naj zburkano prebavo, hranenje i krvotok kak náj hitrej v red denemo. Vnogo jezér poznamo trdi, da v tej slűčájaj izvrstno pomaga močna svedska tink-tnra (tinctura svedica). štera se i za životni essenc ali balzam zové. Vtiša bolečine, oživlja i pomirja živce, stolec naprávi, čisti, pripo-more krvotok i odprávi vnogo betegov Vsikdár bi jo mogli pri hiši meti proti naglim slabim čütenjom. Pomaga proti naglim slabim čütenjom. Pomaga proti krči, napih-njenosti, riganji črvoboli, bojazni, krvostávljanji. metanici, mržnji i drügim prebávskim zmotam če je včasi pri rokáh. Pomaga prebávo i zato povekšava krv, to krepi i zatogavolo je izvrstno sredstvo za slabokrvne i oslabljena, ka si i njov hranenje v red postavijo. Vnogo snovi otopi v našoj bráni, šteri bi ovak neprebavno se vrgli vü z našega tela. Močno svedsko tink-turo moremo pri Feller V. Engen lekarniki naročiti, Stu-bica, Centrale 146. Zagr. žup. Predbojnske cene. 3 velike kant poštnine prosto za 5 K. ali 12 malih kantic poštnine prosto za 4 krone. 4. NOVINE 1916. október 29. Šest novih posteo je dobila sobočka bolnišnica za ranjene vojake. 1000 kor. je darüvao Rdeči Križ v te namen. Vojake vse pozdravlja iz Amerike Horvat Štefan (Stranko) z Črensovec. Vsi se njemi milite, za vse vas moli vsaki den; posebno pa zrača v božje smilenje pokojne vojake. Vmoajeni je i oskrunjena v Budapešti polpetlet stara deklička Pallagi Julika. Z hüdodelstvom je pot vorjen Mészáros Štefan vojak, predtem trgovec žájfe, ali krivično. Pravi je še nej najden. 500 k. kazni je navrženo na Sbül Janoša, zato ka je nej pazo v Črncih pri mlatitbi; po nepazljivosti njegovoj sta naime dva človeka zgorela, kak smo tisti čas poročali i vnogo drügoga velikoga kvara je bilo. Plača je odložena za toga zroka volo, ka je mlatilni stroj tüdi skoro ščista zgoro. Naglo je vmro Gomboc Augusta 10 let star deček v Mačkovcih. Oblast je odrédila preiskávo. Na erdeljske begunce je darüvala občina petanska blizu 100 k. na poziv oblasti. Velikodüšni dar za občino od povodni dvakrat povojeno. Zgrabljeni so črnelavski cigarje, 12 ona bande, šteri so po naših vesnicah i še na Štajarskom mnogo spokrali i oropali. V čmelavskom logi so do sedem jezer koron vrednih, krumplov' i zrnja meli v jamah zakopanoga. Spravljeni so v Szombatheiy. S sabljov rojeno dete. V Ameriki se je narodno horvacko dete šteromi se na bedri* pozna sablja. Horvati zdaj lehko pravijo, da horvacki junaki ne pometéjo, ar se z sabljov že na svet narajajo. Prasica je rešila svojega gudeka v okolici zagreba iz mlake, kje se je vtaplalo. Za nogé ga je zgrabila in sama vöpotegnola. Domači so te vodo ž njega zlejali i je tak zvračili. Prepovedana je razsvetljava grobov na Štajarskom i Kranjskom na vseh-svetcovo. Prvi Sneg. v Zagrebi, Ljubani, na Gornjem Vogrskom je spadno že Sneg. Te prvi dugoga obstanka nema. Prinas je tüdi ništerna snežinka spadnola. Z Beča ravno to glasijo. V Karpatah je pa že Strahovita zima. Rusi sami pišejo, da od mraza so celo omámljeni, bledi slabi. Što ma slabe zobé dobi večkrat zobo-bol. Lehkomiselno.bi bilo v zdravih dnévah ne na te neprijetne bolečine misliti ino je ne prcprečiti. Priporačamo v te namen naročiti Felerov bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid „Elza-fluid.“ Prepreči taki bolečine, kda nastopijo i naj se ne ponovno, če si zobé vsaki den z njimi čistimo. Odstrani tüdi slab düh iz vüst. Cene predbojnske. 12 steklenic franko pošlje samo za 6 koron lekarnar E. V. Feller, Stubica, (Hrvatsko.) Ki slabe zobé ma, prebavlja tüdi slabo, záto ka ne more grizti. Proti prebavnomi motenji naj se vzemejo milo odvajajoče Fellerova rhabarbara krogljice „E!za-kruglice." 6 škatljic 4 K 40 t. franko in próporaèamo, da si je vsaki naroči z ,Elsa-fluidom," štero pri hiši i na poti povsod je dobro pri roki mati, zato ka včasi pomaga. Svétki Živlenja so rojstni den, firma, zdavanje, slüžbeni jubilej, srebrno, zlato gos-tüvanje itd. itd. kak i letni svétki, novo leto, vüeem, božič, risali. Té dni radi razveselüjemo svoje sorodnike, prijatelje in poznance s kakšim lepim darom. Pri zabiranji moramo paziti, ka napravimo tistomi s svojim darom trejno veselje, s tem tüdi sebi spravimo čast. Zavolo toga ne küpüjmo nikdar božooga ba-zarskoga blaga, nego naročüjmo darila iz stare renomirane tvrdko H. Suttner, v Ljubljani št. 945. V bogato ilustrovanom ceniki, šteroga si naj vsakši po dopisnici naroči, najdemo pre-krasna darila po najnižjoj ceni: zlatnino in srebrnino, jedilno orodje, razno opravo za stol, vüre, veriiice, drágocenosti, križece, cecva, škapulere, amanete stoječe vüre z raspetjom, in podobna darila, štera se posebno na svetke rabijo. Pošta. Sajnovič Ferenca žena. Razkriž, Dobo sem 1 K. Spisao sem jo k podpora Bog plati. Če bi jo v drügi namen poslali, naznanite. — T. Št. Veliko selo. Dobo sem 4 K podpore. Hvala. Feher Štefana žena. Törnišče. Mož je aug. 8-ga pri občini Biáloglowy premino. Alt Anton. Gibina. Golenko jo zgrabljen jul. 29-ga pri Arzenovic občini v Voliniji. Cipot Viirna. Seboborci. Roudi Ferenc je junija 16-ga premino, pri občini Milsk. Ki preminéjo, so včasi mrtvi, štere sovražnik zakopa, ali kam zavdanji, največkrat so pa zgrabljeni. Schadl Katá Gerlinci. Vaš vojak je v dnévah od 5 do 22 junija letos premino, če je zgrabljen, dobite glas. Najnovejše Zavzeli smo Predthl, Cscrnavoda, Med-gidijo in Jfžnáovo, VlovUvili smo 75 častnikov, 7000 moštva, zaplenili 12 topovr 52 strojnih pušk — Sovražnika smo pri Somne-i hűdo zbili, Nyomatott sz Egyházmegye könyynypmda gyorssajtóján Szombathelyen, Nedosegljivo visoko nad konkurenčnim blagom stojijo Suttnerove vüre,po kakovosti, zanesljivosti, lepoti in ceni, Svetovna razpošilj&lnica vür H. Suttner zato ka ima lastne tovarno vür v Švici in zato iz prve roke brez dobička® preküptivalcov pošilja svojim odjemalcom. Mnogi hvalijo in prosijo vüre: Št. f600. Badium žepna vüra vnoči sveti 8.40 K 410. Nikel anker Roskopf vüra . . 4.10 719. Srebrna remontoar vüra . . . 7.80 70b. Roskopf vüra, kolesje v kamenjL 5.90 449. Roskopf vüra, dva pokrova . . 7.20 518. Tenka kavalariska vüra, nikel 7.50 720. Srebrna remontoar vüra .... 9.70 758. Srebrna remontoar vüra 6 rub. 14.— 748. Srebrna remontoar vüra dvoje pokrivala...............13.50 513. Nikel tula vüra dva pokrova . 9.80 712. Nikel „IKO" vüra 15 rubisov 14.— 519. Srebrna tenka kavalirska vüra 17.50 776. Srebra. ,,IKO“ vüra dva pokrova 33.— 1528. Srebrna ,,Zenith" vüro, dva pokr. 64.— 804. Srebrna vüra za gospé 6 rub. 9.50 709. Srebrna vüra za gospé dva pokr. 15.— 1644. Kožnata narokvica z vürov . . 10.60 1545. Kožnata narokvica s< srebrnov vürov.....................32.— 89. Double zlati lancek........5.90 2318. Masivni srebrni lancek .... 5.50 1450. Pakfongova verižica K 2 80 nikel 1.— 916. Srebrni lancek masiven ... 3.20 907. Srebrna športna verižica . . . 12.60 422. Niklna športna verižica . . . 1.75 845. 14 kar. zlata verižica .... 32.— 919. Srebrni privesek, .kraljevska podoba" ............., . 2.— 257. Srebrni privesek Vojna ladja" 3.80 284. Srebrni privesek.......... 1.10 264. Srebrni privesek »bojna11 . . 3.80 213. Sfebrni prstan z kamnom . , 1.40 182. 14 karatni zlatvi prstan . . . 12.60 1203. Dobra büdilka..............3.50 Vsaka vüra je točno repasirana. Razposiljatev po povzetji ali če se penezi naprej pošljejo. Velika i zbira nakita, daril v kras namenili šteroga dobi'vsakši zastnoj in franko, če ga zahteva, ka se ne vidi, se za menja, ali pa poeJJeme^peneso nasaj I H. SUTTNER samo v Ljubljani št. 945 Tvrdka nema podrüžnice. Lastna tovarna vür v Švici. — Z nam k a ,,IK0" svetovnaziiana!