IZKUŠNJE PRI MATURI Z DIPLOMSKIMI NALOGAMI
Na osnovi poročil, ki so jih podali predsedniki izpitnih odborov, je mogoče ugotoviti tole:
1. Pri uvedbi diplomske domače naloge je šlo v prvi vrsti za to, da bi dijaki iz ograd posameznih predmetov stopili v družbeno iprakso, kjer se pokaže življenjski pomen pridobljenega teoretičnega znanja. V tem smislu je novi zaključni izpit nedvomno uspel. —¦ Jezikovne ocene pri domači nalogi ni bilo in pri ustnem zagovoru tudi ne, vendar velja pripomniti, da so se kandidati tu bolj samostojno in svobodno izražali kakor kdajkoli pri stari maturi.
2. Izbor tém za domače naloge je pokazal, da dijaki že v gimnaziji — bežijo iz gimnazije, to je iz šole, ki naj bi dajala enakomerno odtehtano znanje iz humanističnih in iz realnih ved, bežijo v enostransko, zgolj tehnično izobrazbo.
3. Pri novem izpitu komisija ni imela priložnosti, da bi ocenila kandidatovo splošno zrelost. Eden od poročevalcev je zapisal: »Treba bi bilo izpopolniti današnji sistem tako, da bi kandidat mogel pokazati svojo zrelost, ne da bi zašli nazaj v sistem tako zvane spominske mature. Z drugo besedo, sistem mora biti tak, da bo kandidat lahko pokazal, kako daleč sega njegovo znanje in kako globoko prodira njegov razum; zraven tega pa mora omogočiti komisiji, ki ga presoja, da bo lahko presojala temeljito in vsestransko. Sistem, ki je doživel letos svojo prvo preizkušnjo, je v tem pogledu pomanjkljiv« (Matej Bor).
4. Prav tako daje novi način izpitnemu odboru le prav malo možnositi za oceno kandidatove jezikovne kulture. V poročilih predsednikov se o kandidatovi ipismenosti v materinščini govori seveda le ob šolski klavzurni nalogi, in tu so ocene po večini dokaj negativne; morda deloma tudi zaradi presplošnih in previsokih, pretežkih tém, ki jih navadno dajemo za te šolske naloge. Te téme največkrat zahtevajo izredne pismenositi in razgledanosti ali pa silijo k neizvirnemu, šablonskemu izražanju.
i7roš Kraigher
108