St. 28.
V Gorici, dno 8. julija 1892.
Tečaj IV.
if O V &
r
,Nova Sofa“
~t
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo . Gospodarski List" vred po pošti prejemaua ali v Gorici na dom i pošiljana:
Vse leto	.... gld.	4‘40,
Pol leta.................. 2'2(J,
Četrt leta ....	„	1-10.
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglase pri upravniitvu.
. Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredili Ut to in	upravniiteo	je v Mar-
zinijevi liiši, Via	del Meroato	št. 12,	II. ^
T
Oznanila
in »poslanice" plačajo se za petit- vrsto:
8 kr., če se tiskajo Ikri. 7
'n n n n - n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici O. Likarja in v tobakarnah v Nunski iu Šolski ulici po 8 kr.
(Izdaja xix Gorico.)
-K
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
Jl
Pomagajmo si sami!
Izv. dopis iz Gorice, 2. jul. 1892.*)
Naši Italijani nam torej napovedujejo boj! Prav. Tako spoznajo njihovo brezobzirnost in zagrizenost morda celo oni, ki na njih vidijo le solnčne strani. Razposajen in bojažejen je samo oni, ki je kruha sit. Kakor pametna mati razposojenega otroka kaznuje in mil ne da kruha, prav tako moramo mi, od kterih se naši ljubeznivi sosedje žive, delati ž njimi. Lačen otrok kmalu pride k materi, prosi jo odpuščanja ter kruha. In tudi k nam pridejo enkrat naši nasprotniki, proseči nas odpuščanja in obljubovajoči nam, da bodo pridni. Da pa do tega pride, moramo jih še le vzgojiti in vzgojimo jih, ako napovedani boj sprejmemo iu ga bijemo z vsemi dovoljenimi sredstvi z neusmiljeno doslednostjo; zmaga mora na vsak način biti naša!
Da pa moremo biti boj z vstrajno doslednostjo, moramo delati po gotovem načrtu. Nasprotniki nas sami uče pota, po kterih nam je hoditi. Ali ste že slišali, da bi Lah kupoval pri slovenskem trgovcu, da bi naročal dela pri slovenskem obrtniku, ako mu njegov rojak le ni preveč od rok? Jaz še ne. Torej: Slovenec ne dajaj nasprotnikom niti najmanjšega zaslužka, bodisi kak or š n ega koli. Ne kupuj pri nasprotnem trgovcu. Ako ti sam gospodar ni naravnost nasproten (prijatelj ti gotovo ni!) ti je njegov pomočnik ali njegov sin; če sedaj še ne, pozneje gotovo. Ti bi ne mogli rovati proti tebi, ako bi jih ne živil s tvojim denarjem njihov gospodar. Ne kupuj pa tudi pri takem Slovencu, ki jemlje svoje blago od Laha, sicer daješ zaslužek onemu, ki ti nasprotuje s tvojim denarjem. Buditi se morajo trgovci in krčmarji po slovenskih trgih in vaseh, da niti najmanjše stvarice ne kupijo od nasprotnega Laha. Kdor ne uboga, zapusti naj se brez usmiljenja! Tak6 se okrepe slovenski trgovci v Gorici, da moiejo tekmovati z laškimi tovariši, pomnožiti svoje zaloge in zakludati vse trgovce po slovenskih delih naše dežele. Tudi novim prodajalnicam se odpr6 vrata! Vsak zaveden narodnjak naj dela tako ter budi tudi druge in vspeh ne izostane.Kar velja trgovcem, velja tudi obrtnikom. Dovolj imamo v Gorici svojih, le njim dajajmo dela — ako bodo imeli preveč dela, nikar se ne bojte, mlade moči odpro nove delalnice.
Kar velja proti zagrizenim laškim trgovcem in obrtnikom, velja tudi proti židom, ki nam nišo nič manj nasprotni. Le prebiraj židovske liste in pokaži mi le eno številko, ki bi ne smešila naše cerkve, ali njenih obredov, ali njenih duhovnikov ali pa vernikov prav radi vere; pokaži mi pa tudi le eno btvilko, ki bi ne bruhala gadjega strupa proti nam Slovanom. — Židje preplavljajo dandanes z malovrednim svojim blagom vse naše kraje, njihovi agentje prihajajo v najskritejša gorska zakotja ter sleparijo nevedno ljudstvo s svojo vsiljivostjo in navidezno izvrstnimi plačilnimi pogoji. Nevednež d& se preslepiti, kmalu za naročenim blagom pa pride menjična tožba od kakega ogrskega sodišča in brani se revež, ako se moreš. Prej ko izveš, kaj si dobil, je plačilno povelje že pravcrveljavno, potem pa plačuj, da boš krvav. Židovski agent ti je Bog v& kaj lagal; mislil si, da podpisuješ naročilo, a podpisal si menjico z vse drugačnimi plačilnimi pogoji. Sveta dolžnost je torej vsakemu omikancu, da nevedno Ijndstvo svari pred židovskimi agenti. Ako si že kdo kaj naroči pri njih, vsaj pddpiši ničesar. In koliko nepotrebnih rečij nakupi naše ljudštvo od njih! Sama potrata! Za-
*) Ne morerito Vam povedati, s kolikim veseljem Vas pozdravljamo ▼ vrsti svojih sotrudnikov 1 Hvala Vam! Prosimo, domislite se nas še kdaj, kajti x duievijo podporo smo silno na slabem; vse, vse ■e pričakuje iz enega samega peresa, a list je ob-»Iren. Zaradi tega muogokaj ne razpravljamo tak6 temeljito, kakor bi radi, ker ena sama oseba se z vsemi uprašanji, ki se pojavljajo na političnem ali tudi na nepolitičnem obnebju, ncinore enako temeljito baviti. Več očij, pa več vidi! Vrhu tega pišete tako lep jezik, da ie kar indimt/i tudi to nam je v veliko olajšavo težavnega posla. Veseli nas, da t,a-ko dobro opazujete in presojujete uaie.... lioma-
tije. Vftrajajte v dobrem!
peljivo je res, ko ti pokaže zlato uro, zlato verižico, prstan itd. češ vsak mesec plačaš goldinar, dva goldinarja, kaj se ti to poznž,? O pozna se, pozna, saj stvar, ki nima za te nikake vrednosti, ki sudbo o tvojem razumu pri pametnih ljudeh le ponižuje, dva ali trikrat preplačaš, ako redno plačuješ ; sicer pa imaš še sodne troske. Dokler nimamo stroge postave zoper obrokovce, morajo naši razumniki varovati nevedno ljudstvo sleparskih židovskih agentov kolikor je v njihovi moči.
Ako podpiramo slovenske trgovce in obrtnike, nastane potem za lije dolžnost, našo podporo ceniti in se po tem ravnati. Njim veljaj pravilo: Prijazno postrezi vsak-teremu, daj mu dobro blago, ako mogoče boljše kot laški tvoj tekmec in ne zahtevaj višje cene od njega. Tako si privabiš ljudstvo, a ravnali moraš tako tudi potem, ko si že utrdil svojo trgovino ali svoj obrt, sicer te ljudstvo zopet zapusti in se obrne k laškemu tvojemu tekmecu. Škodoval bi samemu sebi in narodu.
Svojo narodnost pokaži tudi s slovenskim napisom nad svojo prodajalnico. Ako ti ga oblatijo, nikar ga ne osnnži; blato na napisu kaže naj kmetom, ki brati ne znajo, kje je njihov brat gospodar; blato pa bo tudi pričalo o tistej oliki, s kte-ro se tako bahajo naši nasprotniki.
Toda ne samo kupovati ne smeš pri laškem trgovcu, tudi prodajati mu nikar svojih pridelkov. Koliko jih je že med nami obogatelo, ki so malo več kot nago kožo prinesli sabo iz bližnjega kraljestva, sedaj pa rujejo z našim denarjem proti nam sami ali pa njihovi potomci in pomočniki. Ali ne bi bil mogel obogateti domačin in podpirati sedaj naših potreb? Istrski Lahi so nam v svojej zagrizenosti pokazali pravo pot. Hoteli so uničiti slovanskega kmeta, ker ni hotel voliti njihovega kandidata, svojega sovražnika, sedaj ne kupujejo več od njega njegovih pridelkov. A opek6 se gotovo, saj ne znajo samo Lahi trgovati, saj razumejo trgovino tudi naši ljudje. A podjetnosti nam je treba in te nam še vedno preveč nedostaje! Slovenec raje nese prisluženi denar v hranilnico, mesto da bi razširil ali ustanovil trgovino in tako z večjim uspehom tekmoval s priseljenim tekmecem. Ko bi imeli Slovenec več podjetnosti, ne bilo bi toliko denarja v Kranjski hranilnici, ki nam je tako nasprotna; denar bi moral biti v obrtnih podjetjih, ki so sedaj (tudi s pomočjo hranilnice) v tujih rokah, v ktere vsiplje sedaj slovenski delavec denar s svojimi krvavimi žulji na domačih slovenskih tleh.
In teh tujih velikih obrtnikov ne izpodrinemo tako kmalu! Narodni ta nedo statek je utemeljen v naši zgodovini! Duševno in telesno smo stoletja in stoletja delali tlako tujcem in narod naš se ni še vzdramil iz sužnosti, ne more se privaditi niti oni mali prostosti, ktero so nam nazadnje vendarle morali dovoliti. Pogum velja ! Ako se posamezniki ne upajo, naj jih stopi več v družbo ter naj pošiljajo plodove slovenske zemlje in slovenskih žuljev v druge kraje, v ktere jih pošiljajo sedaj bogateči Italijani. (Tudi na to stran se nekaj snuje, da ne bodo imeli tujci dobička od take kupčije. Uredn)
Ali bi pa ne moglo novo konsumno društvo raztegniti svojega delovanja tudi nato polje? (Da! Kolikor bo le mogoče, bo vršilo, tudi to nalogo ! Uredn.)
Še hujši nasprotniki od trgovcev so nam laški odvetniki, notarji, zemljemerci itd. Strokovnim svojim znanjem in s svojo neodvisnostjo so že tako rekoč poklicani v javne zastope, v kterih nam njihova zagrizena brezobzirnost neizmerno škoduje. Le poglejte jih, dr. Venutija, dr. Verzegnassija in druge, kako se protivijo najpravičnejšim našim zahtevam. Kteri Slovenec, ki se količkaj zaveda svoje narodnosti, jim more dati le še novčič zaslužka? Človek bi mislil, da taki gospodje niti ne marajo ža-služka iz slovenskih rok, kaj še! Po slovenskih krajih imajo svoje agente (ne pravimo, da ravno omenjena), ki jim tirajo ljudi v pisarne. Slovenec dr. Zupančič bil je predsednik dunajski odvetniški zbornici. Ko se nekoč sprehaja po mestu, zagleda veliki napis, ki je svetu oznanjal, da tu stanuje odvetnik X. Dr. Znpaiičič dal je židovskega odvetnika takoj v disciplinarno |)reiska-
! vo radi umazane reklame. Kaj bi dejal dr. Zupančič, ko bi slišal o odvetniških agentih ? Slovenci, kadar potrebujete pomoči odvetnikove, vedite, da imamo tu v Gorici štiri slovenske odvetnike, ki vam prav tako pomagajo, kot njihovi laški tovariši. Tudi nade-poln naraščaj je za njimi. Kadar greste k odvetniku, zahtevajte od njega odločno, da mora napravljati vse spise v našem jeziku, naj si je tudi tožba laška ali nemška. Ako laški odvetniki odgovarjajo slovenskim tožbam laški ali nemški, zakaj bi mi ne po naše ? Naš jezik je enakopraven z drugimi in ena-pravnosti se moramo posluževati. Množenjem slovenskih sodnih spisov rasla bo potreba po slovenščine zmožnih uradnikih. Lahi se ne marajo učiti našemu jeziku ali se ga ne morejo; svobodno jim, zakaj bi jih silili in priganjali k temu. Ker pa smemo in moramo zahtevati, da nam se slovenske uloge rešuje slovenski, imenovati bodo morali naše sinove, Tako dobimo v Goričo nekaj novih narodnih družin, ki okrepe slovenski živelj in slovenske zavode. Isto velja za notarje. V Gorici imamo svojega, k njemu hodite. Tudi zdravnike imamo svoje, zemljemerca svojega Po slovenskih gostilnah, po Čitalnicah naj bi visele deske, na katerih bi bila napisana imena sloven-venskih trgovcev in obrtnikov. .Propatria-ši“ pobirali so (skoro gotovo tudi „legovci“ prav tako delajo) globo za vsako slovensko besedo, ktero je kdo izmed njih izgovoril. Ali bi ne kazalo pobirati globe med Slovenci, ako dajo nasprotnemu nam Lahu kak zaslužek? Bodimo poslušni učenci tudi v tem oziru. Videli bomo, kdo bo imel večjo škodo, mi, ako Lahi ne govore slovenski, ali pa Lahi, ako mi od njih ne kupujemo.
Toda zapustiti moramo tudi tuje denarne zavode ter okleniti se svojih. Koliko denarja gre iz naših krajev v razne zavarovalnice; ktera nam je še kedaj pomagala. Mi imamo svojo banko »Slavijo*1. Da ima banka „Slavijart resno voljo pomagati, pokazala je že o mnogih prilikah.
Kdor reče. daje tu banka »husitska",**) naj pogleda imena in stan onih, ki sedž v njenem vodstvu, potem naj govori.
Prihranjeni denar izročujmo posojilnicam; ako se nam tam ne zdi dovolj varen, dajmo ga v ljubljansko mestno hranilnico, od ktere nam je še mnogo pričakovati, posebno ako nehajo hujskati proti njej ter je ne spravijo ob zaupanje naroda iz strankarskih ozirov.
Italijani se norčujejo iz nas, ako pravimo, da je Gorica „naša“. Oni naj se norčujejo, mi pa delajmo, da jih kdaj resno mine vsa kori n o tako norčevanje !
 	x-y,
**) Res žalostno, da nekaterniki dandanes ne puste ničesa več na miru! Vse, vse,, kar dandanes imamo, treba po nazorih nezmotljivih možakov uničiti, a ne pomislijo, kdo bo potem zidal ? Tudi banka nSlavija* je poptalsv že tarča, v katero so začeli streljati s ^husitskimi11 pušicami, dasi takozvaui „Lusiti“ uiiuajo prav nikake besede pri njej ; njeno načelništvo, zlasti pa načelnik grof Harrach, je pač vse drugo prej nego „husitško“. („Slavija“ je 7 rokah Starocehov; njena pravila so taka, da težko kdaj pride v roke tukozv&nim „husitom“.) Vendar to nekaternikov ne moti v svojem razdirajočem ro-goborstvu ! Pomilujemo! Uredn.
Politični razgled
I*rof<‘sorjtt Tj. Sjtinčiču posvečen je ves ta teden; oči ceh (/a cmlizovanega sveta bile so obrnjene te dni tje gori na Dimni, kjer je stalo na dnevnem redu znano Sp inči-če v o nprašanje. V torek je bila obravnava pred državnim sodiščem in ob enem razprava v poslanski zbornici o predlogu dr. Pacaka, naj se Spinčičeva zadeva izroči imunitetnemu odseku, ki naj preiSče ali s postopanjem vlade ni bila žaljena imuniteta poslanca Spinčiča. — Državno sodišče je še le uČcraj izreklo svojo razsodbo, da namreč: ni kompetentno 8 Oditi v tej zadevi. Zagovornik dr. Pat t a i je izborno zagovarjal Spinčiča, ki je tudi. sam poprijel za besedo ter pojašnjeval skoljščine, ki se mu 'štejejo v tako grozno velilc greli, da so
mn vzeli državno službo. Pred državnim sodiščem je Spinčič sicer le moralno zmagal, a tudi to mu bodi v zadoščenje...............
Prav burna razprava pa je bila v poslanski zbornici. Minister Gauč, vlada cela, naš deželni šolski svet in njegovi člani dobili so vsak po svoji strani, kar komu tiče. Govorili so Herold, Kramar, Pernerstorfer, Gauč, Zucker, Bureuther, Lu e g er, Gauč, Schlinborn, IVeeber in Abrahamovič. Obširneje bomo poročali prihodnjič. Posebno krepko je govoril dr. Lueger. Cast takemu možu! Predlog je bil soglasno izročen odseku v pretresovanje.
JVa (1ešketn se narod čedalje bolje organizuje in pripravlja za vse može slučaje, ki bi utegnili priti. To je edino prava pot v narodni borbi, kajti tak narod, ki se ne pripravlja na vse morebitosti, utegnejo prihiteti dogodki, katerih ni pričakoval. — V takej narodni organizaciji stoje na čelu češki poslanci in dragi prvaki, ki dan za dnevom narod poučujejo in naudušujejo. Vsako nedeljo in vsalc praznik so po deželi volilni shodi, katerih se udeležuje na tisoče volilcev, katerim poslanci pojašnjujejo sočasni politični položaj. V nedeljo je bil tak shod v Libohovicih, kjer sta govorila poslanca dr. Edv. Gregr in Vaclav Janda. Kdor ima priliko čitati njiju govora (kakor sploh vse enake govore čeških poslancev), prepriča .se kmalu, zakaj je narod češki dandanes tako zaveden in odločen, po drugi strani pa : zakaj so češki poslanci tako vstrajni v borbi proti dunajskemu neprijaznemu ozračju, ko imajo za seboj tak narod. Enak shod je bil v Mmbnrku, kjer je govoril dr. Herold. Vo-lilci so nundušeno sledili govorom svojih poslancev, katere so osrčevali, naj vstrajajo v trdem boju, kajti narod je za njimi, narod jih, m zapusti; zatrjevali so, da hočejo žrtovati imetje in kri za domovino,
Aemhki liberalci so silno nevoljni z grofom Taaffejem in njegovo vlado ; posebno jezni so pa na pravosodnega ministra Schiin-borna. Izpred deli so, da so se hudo varali, ko so polni najlepših nad po dvanajstletni trdi opoziciji stopili v vladino senco, kajti nič kaj jim ne gre po sreči; dobili so ministra-krajana brez področja, a to je tudi vse. Da se nemškemu narodu ne godi nikaka krivica, pač pa da uživa še nekaj več nego mu tiče, za to že skrbi vlada sama, nemška levica goni pa\ prav pridno kolo osebne koristolovne politike, a v tem Se je hudo varala. Zato je sklenila delati vladi nekoliko težav, da bi jo bolj omehčala in pridobila za svoje namene. V ta namen je uporabila prvo priliko, ki se je ponudila, in ta je -bila. imenovanje Slovenca A bra m a osebnim poročevalcem r pravosodne:)! ministerstvu za štiri južna višja todišča. Mož je že star ufadnik, vesten in sposoben bolj nego mnogo drugih, ki fo ie tudi potezali zo ono mesto, vrhu tega znd vse jezike, ki se govori v področju omenjenih višjih sodišč, sploh je mož talej da mu je celo naš „ Corriereu napisal najboljše spnčalo, vendar so začeli nemški liberalci in nacijonalci celo vojno proti ministerstvu, ki je prezrlo mnogo mlajšega tekmeca, njihovega ljubljenca Pjiiigkt. Nemški liberalni časopisi začeli so kvasiti o koncesijah, katere je vlada dovolila Slovencem in katere nam baje še namerava dati, ves Izrael se je dvignil po koncu, da obvaruje nemštvo pred bližajočo se nevarnostjo. — Prepričani smo, da nemški liberalci niso resno mislili, kar so govorili, marveč da so v tem našli le povod, da nekoliko pritisnejo na grofa Taaffeja, ki še vedno ne mitra privoliti v mnoge njih želje in željice. In ta pritisk hočejo izvesti povodom glavne razprave o uravnavi vrednote: oni sami so po večini nneti za njo, kakor vlada sama, vendar so izjavili, da bodo glasovali proti njej iz političnih nagibov. Mi ne verujemo, da ostanejo pri dani besedi, ker prvič so oni sami mjvečji zagovorniki nameravane vrednote, drugič bo pa tudi grof Taaffe znal za primerno ceno dohiti njihove glasove. In tako konča ta „kojnedija" brez velikega pomena za notranjo avstrijsko politiko.
Ogevsko. — Med Humani čedalje bolj vri proti Madjarjem ; povsod koder Rumu ni bivajo, vrše se ljudski shodi, na katerih se, narod vzbuja na dožno in vstrajno delo proti madjarskim samosUnikom. Rtmunski narod bo kmalu kot eden mož v trdej opoziciji proti sedanjim mof/otcem na Ogerskem. V onih krajih, kjer bivajo Rttmuni pomešano z Ma-‘ djarji, vrsti se dati za dnevom nemiri, pretepi
in poboji. —• Žalostno je, da v sredi Evrope mora priti do takih odnošajev, toda prav je, Ciis-se nemadjarski narodi začnejo upirati svojim tlačiteljem. Po vzgledu Rumunov pojdejo tudi Srbi, Slovaki in Švabi (priseljeni Nemci) in potem napoči doba lepših dnij za zatirane narode.
liianmrk govori in govori, zdaj tu, zdaj tam, a vsaka beseda je nov udarec na sedanji nemški sistem. V pogovoru z nekim mo-nukovskim urednikom kritikoval je Bismark zopet trgovinske pogodbe in podrobno dokazoval, da so za Nemčijo neugodne in da so bili posredovalci nespretni. Uradni listi odgovarjajo na Bismarkove dennncijacije vedno silneje in strastneje, Bismark pa vrača šilo za ognjilo. Jedva je namreč nemška vlada zagrozila Bis-marku, da spravi v javnost razne neljube mu reči, že je Bismark odgovoril na drug način. List „ IVestdeutsche Allgemeine Zeitungu, ki služi Bismarku, pravi, da je ves narod močno vznemirjen, ker se splošno govori, da Bismark ni podal ostavke, in zato se prosi, naj vlada objavi Bismarkovo ostavko. Resnica je, da Bismark ni podal ostavke, ampak cesarju pismeno razložil zakaj n e č e podati ostavke, Bismark je bil s svojega mesta šiloma odstranjen. — JDa razburjajo takšne novice nemški narod do skrajnosti, je pač umevno.
Cesar na Moravskem. — Dni
29. junija pripetil se je v Brnu naslednji dogodek, ki je zbudil veliko živahnosti med češkim narodom. Onega dni so bile cesarju predstavljene razne deputacije gospodarskih društev. Med temi je cesarjevo ok6 obtičalo na krepkem možu v narodni noši hanaški. Cesar ga je nagovoril in nastal je naslednji pogovor:
„ O d k o d s t e?a — „ Z Bistrice pod Gostinom, Vaše Veličastvo.“ — „Kak6 se i m e n uj e t e ?" — „Cepek.u — „ Kako letino imate in kak6 se vam godl?u uprašal je dalje cesar. Mož pa odgovori z mirnim glasom : „ Vaše Veličestvo, nejjasnejši Pane (Gospod)! Mi na Hani imamo prav dobro letino in dobro se nam godi pod vlado Vašega Veličastva, toda le eno še pogrešamo k popolni sreči in to je, da bi se Vaše Veličastvo dalo kronati za kralja č e šk e g a.u Cesar ni odgovoril, vstopil je v voz in odpeljal se. Fsi poslušalci stali so kakor okameneli v občudovanju tega dogodka. Česar se češki velikaši niso upali izreči- presv, cesarju, povedal je priprost češki kmet od ogerske meje. Čepku na čast so se vršile potem mnoge veselice in cele slavnosti; po vseh zemljah, koder stamije Češki narod, s lavi se njegovo ime. Pri neki taki slavnosti je bil navzoč tudi Čepek, ki je na mnoge napitnice odgovoril tako-le : „ Razmerje podanikov k vladarju je razmerje otrok k očetu. Kakor otrok prosi svojega očeta, da bi ga varoval pred krivico, tak6 je tudi nam prositi svojega vladarja. Jaz pa sem takrat videl najprimernišo priliko, povedati naše želje Nejjasnejšemu vladarju, kajti, kakor vam je znano, ni vedno k Njemu prostega uh oda. “
Papež in francoski škofje. —
Na katoliškem shodu v Grenoblu izjavil je dolgoletni vodja klerikalnih monarhistov, grof de Mun, da se p zmislu papeževe želje odpovi monarhističnim težnjam in priznava republiko. Papež je na to pisal škofu Grenoblskemu pismo, v katerem omenja lojalne izjave grofa d* M u n in obžaluje, da se njegovim željam proti vijo mnogi, češ, da tu gre za politiko. Papež piše: Jaž ne delam politike; če so pa slučajno zvezane politične in verske koristi, tako je treba, da odloči papež. To ni novo načelo, držati se ga je tudi v bodoče. Navzlic tem pogostim opominom ne odnehajo francoski škofje v nasprotovanju republikanski obliki Francije.
Zopet „ Mattino “
V predzadnji številki smo prav krep-ko okrcali po prstih tisto gospodo, ki se skriva za hrbtom, „Mattinovega“ renegata Matkoviča. V sveti svoji jezi postali smo predkritostčni, kar ni bilo po volji našemu gospodu državnemu pravdniku, ki je hotel sam čitati mestno izdajo našega lista. Oni članek smo v izdaji za deželo ostrigli in oskubli tak6, da smo previdno zamolčali ali vsaj zakrili vse ono, kar je — samo po sebi umevno; zat6 članek v »izdaji za de-želo“ ni bil zaplenjen.
Toda še ta oskubljeni članek zdel se je mnogim jako oster, kar spričuje tudi »Edinost11 v dveh svojih številkah. Res je, pisali smo nenavadno rezko in z nekakim svetim gnjevom, kakor sploh more pisati do skrajnosti užaljeno ter z najnesramnejšo drzovitosijo in zlobnostjo izzvano slovensko sreč.
Ti krogi, katerim je bil članek namenjen — za renegate in lahončke v „Mat-tinovem" uredništvu se ne brigamo ! — či-tali so ga v prvi izdaji, torej celega, ne pa oskubljenega po volji našega gospoda državnega pravdnika. To vemo iz prav zanesljivega vira — ia to nam je jako ljubo. Vemo tudi, da se je sklenilo, da „Mattino" mora objaviti nekak odgovor „Novi Soči", v katerem naj se poskušajo popraviti slabi učinke poprejšnjega »Mattinovega11 rovarstva in kovarstva proti prepravičnim zahtevam slovenskega prebivalstva v goriškem mestu.
In ta odgovor čitali smo v „Mattinu“ od 22.p. m.! Pa kak?! Evo'.
Najpoprej omenja, kako smo ga med vsemi tržaškimi listi prišteli k najbolj zagrizenim nasprotnikom Slovanstva. Potem pravi: Kakor je videti, glavna krivda, radi katere smo omadeževani v očeh „Nove Soče“, bila bi naše srdito sovraštvo do Slovanov ter slepa besnost, ki nas naudaja proti onej narodnosti.
Da resnico govorimo, mi prav nič ne čutimo v svojih žilah takih čustev proti avstrijskim Slovanom, s katerimi želimo celo živeti v miru in v prijaznem spora-zumljenju. Nikdar, nikdar nismo pobijali v svojem listu njihovih teženj, kedar n i s o p r e s t a p a 1 e zakonitih mej. Na ustavnem torišču države imajo vse narodnosti enako pravico razvijati se na podlagi narodne jim svojstvenosti; in te meje smo mi vedno spoštovali (?!) Gola resnica je, da vselej podpiramo težnje Slovanov, kedar se opirajo na načelo enakopravnosti. Toda spoštovanje zahteva zopet enako spoštovanje! (Hinavci!) — Zaradi tega smo se vselej, kedarkoli se nam je zdelo, da narodni duh preveč zahteva bodisi s tem, da skuša uresničiti neke bedaste sanjarije ali da namerava preplaviti ozemlje kake druge narodnosti, odločno in z vsemi svojimi močmi postavili po robu. Ne da se tajiti, da en del Slovanov nekaj časa sem nekoliko prezalj ubij eno pomežikuje s »veto Rusijo ter z žugajočo moro panslavizma, kakor to več kot preveč dokazuje cela vrsta najnovejših dogodkov. (Cehi na Francoskem?!) — Proti takej radikalni stranki med Slovanstvom smo se borili in se bomo borili, kedarkoli se nam ponudi prilika, toda ne iz sovraštva do kogarsibodi, marveč v imenu onega načela redu in stroge zakonitosti, ki stoji zapisauo na čelu našega programa."
*
* *
Svojim očem nismo verjeli, ko smo videli toliko hinavstva, laži in zlobe v malo besedah skupaj natlačene! — »Edinost" je izrekla svoje opravičeno prepričanje, da naš rezki odgovor ni spekel sam6 tržaško »konservativno" glasilo, marveč še bolj njega odlične zaščitnike, in dalje, da se gornje »Mattinovo11 opravičenje ni pisalo v uredništvu lista. Verujemo! Toda prav ta okolnost nam sili uprašanje: kak6 je mogoče, da se od takih stranij dajejo taki odgovori ? »Edinost11 je objavila v soboto krepek članek o „Mattinu“ ter obljubila, da v naslednji številki razlušči lepi šopek, kateri je povil Slovanom: „pero za peresom, kakor se razlušči slastna artičoka."
Dobro! »Edinost" naj govori še za nas! Ko pišemo te vrstice, ni še izšla „E-dinost“ od srede v tem tednu, toda njen članek podpisujemo še naprej. Mi pa odgovorimo »Mattinu" — oziroma njegovim zaščitnikom ! — le toliko, v kolikor se posebe dotika goriških Slovencev.
Hinavci, ki so sčečkali oni odgovor-ček v „Mattinu “, hote slepiti na zdolaj in na zgoraj s praznim zatrjevanjem, da želč v miru in prijaznosti živeti s slovanskimi sosedi. Lepe besede, a nič kot besede ! Zakaj pa dejanski nikdar ne kažete takih »želja?!"
In da so one besede le suho sleparstvo, očitno je iz nadaljnega zatrjevanja, da »Mattinovi“ zahrbtni hinavci niso nikdar pobijali slovanskih teženj, kedar niso prestApale zakonitih mej.
Neumevno nam je, kak6 je mogoče zapisati tAko nesramnost! Glejte, dober teden poprej je isti »Mattino11 z najzlobnejšo dr-zovitostjo divjal proti slovenskim starišem, ki so pred c. kr. notarjem podpisali prošnjo za slovenske šole v Gorici. Mi smo omenjali le eden „Mattinov“ članek, a bila sta dva, eden bolj strupen od drugega. Upra-šamo »Mattinove" zaščitnike: v čem je prošnja slovenskih starišev v Gorici prestopila zakonite meje? Ali morebiti v tem, ker je bila podpisana pred notarjem, da je tako izključeno vsakoršno na-silstvo proti veljavnosti prošnje in njenih podpisov? Ali je po „Mattinovi“ državljanski modrosti že to prestopek zakona, ako 7000 Slovencev prosi v zmislu državnih zakonov za ljudske sole? Po običajni statistiki se šteje, da V* prebivalstva spada pod šolsko dolžnost; torej le od tistih 3200 Slovencev, katerih magistratovci vendarle niso mogli utajiti, je po statistiki nad 500 šolskih otrok, a koliko ljudskih šol jim vzdržuje goriško mesto ? V Podgori je 125 z a-č as n o tam naseljenih Italijanov, ki imajo 24 šolskih otrok (torej res okoli V !), med temi jih je 9 iz Italije, a vendar jim je okraj goriške slovenske okolice ustanovil že posebno italijansko šolo. Kje na svetu bi se še zgodilo kaj podobnega P ! Ko pa Slovenci v goriškem mestu prosijo za slovenske ljudske šole, onda se »Mattinovi" poštbnja-koviči čutijo primorane, da začn6 boj proti nezakonitim slovenskim zahtevam! Kaj pa je dandanašnji zakonito pri „Mattinovih“ zaščitnikih?! Povejte nam to, da bomo poznali tudi mi take »zakonitosti!" — Na vse to pa se » Mattino" še predrzne priti nam nasproti s trditvijo, da „vselej podpira vse .naše težnje, kedar se opirajo na načelo enakopravnosti". Kaj, ali zahteve 7000 Slovencev za ljudske šole v svojem jeziku, na svojih tleh in za svoj denar niso utemeljene po zakonih o n&rodni enakopravnosti? Prosimo pojasnila!
Kakor pa „Mattino“ po eni strani nerodno zatrjuje svojo »pravičnost" do slovanskih narodnostij, tak6 zopet po drugi strani neokretno zagovarja svoje napade na avstrijske Slovane. »Mattinovi11 zaščitniki vidijo namreč med nami tudi take živije, ki »prezalju bij eno pomežikujejo s sveto Rusijo ter z žugajočo moro panslavizma", a proti takim radikalnim življem „Mattino" se mora seveda boriti na vse kriplje.
Te izjave so jako pomenljive; one nam pričajo, da v nekih krogih se nadaljuje proti nam Slovanom ono demuicijantstvo, katero je pod Pretisom prebujno puhtelo iz
vseh znanih kotov in krogov...............Toda
vedite, da mi Slovani se ne bojimo takih podlih obrekovanj, le zapomnimo si jih, da bomo znali dobro ločiti svoje prijatelje od nasprotnikov in še posebno od — hinavcev! Mi Slovani prav dobro vemo, kako daleč smemo »pomežikovati11 z velikansko sorodno nam severno sosedo; teh mej si gotovo ne bomo dali stavljati od ljudij, ki skrivoma popevajo znano „Abas.so giallo e nero!", marveč, kakor vselej, tako tudi v bodoče bomo sami vedeli, kaj je naša dolžnost!
Ako pa „Mattino“ čuti svojo nalogo, da se z vsemi svojimi (plačanimi!) močmi bojuje proti panslavističnim življem, ako bi se taki tudi res nahajali v Avstriji, upra-šamo prav odločno in svečano:	kako zvezo
devajo „ Mattinovi “ zaščitniki nedolžno prošnjo slovenskih starišev s panslavizmom in z Rusijo, da je „Mattino" moral nabrusiti vse svoje uma svitle meče proti njej?! — Ker so torej stariši prosili za ono, kar jim tiče po postavi, zatč ,.zaljubljeno pomežikujejo z Rusijo" in „Mattino" mora udrihati po njih?! Ali ima „Mattino“ tudi takih tepcev med svojimi čitatelji, ki bi se na glas ne zakrohotaii takej pisariji ter verjeli kozlom, katere jim hoče natvezati? Pomilujemo, ako je takč! Pomilujemo pa tudi »Mattinove11 zaščitnike, ki se tako nespametno smešijo v imenovanem listu pred celim svetom, ki nima kapusovih glav na vratu! Basta!
*
* *
Ker smo že pri »Mattinu," omenimo naj še drugi njegov uvodni članek, proti slovenskim šolam. Uredništvo je prejelo tudi ta dopis od take strani, pred katero snema ponižno klobuček; zat6 ga je spoštljivo priobčilo kot uvodni članek na prvem mestu Mi smo vsem tem spletkam na sledu; in reči moramo, da se sami že nekaj dnij čudimo nad neverojetnimi čudeži, ki so možni pri nas na Primorskem.
Drugi članek se je čudil, da 439 šolskih otrok so stariši izkazali pred c. kr. notarjem. Tej novici člankar ne veruje, ker ne vidi vseh t«h otrok kot čebel vreti po mestnih ulicah. No, c. kr. profesor in nadzornik C ul o t je izkazal nad 700 šolskih otrok v Gorici, ki šol ne obiskujejo, a vendar se dopisnik še vedno lahko premiče po ulicah, če tudi so taki otroci res nadležni in strupeni kot čebele.
Člankar ne vidi nikake potrebe, da bi se v Gorici otvorile nove slovenske ljudske šole, ker še sedanje so slabo obiskovane in ker mnogi slovenski stariši pošiljajo otroke v italijanske šole. — Koliko zlobe v malo vrsticah! Najpoprej treba o-meniti, da goriško mesto, ki je po postavah vezano skrbeti za šolski pouk, ne vzdržuje še nikakih slo v en s ki h lj u d-skih šol. Naša zahteva torej se ne glasi tak6, da naj ustanovi nove, ampak sploh prve slovenske ljudske šole v Gorici. Za deklice imamo pa le eno res slovensko ljudsko šolo, za dečke nobene; toda še ta šola je zasebna, vzdrževana s požrtovalnostjo slovenskih rodoljubov? Ali naj pa vedno plačujemo po eni strani mestne doklade tudi za šolski pouk, a za svoje šole naj še posebe sami skrbimo ? To je protizakonito in krivično, a tega ne maramo več prenašati! — Toda še iz te šole nam magistrat podi deklice, ker jili je preveč. S prihodnjim šolskim letom niti toliko deklic ne bo mogoče sprejeti, kolikor jih je letos; kaj bo z vsemi ostalimi, ki bi lahko še prišle?! Potem bo pa „Mattino" kvasil, da sedanje slovenske šole so slabo obiskovane! — Še slabše nego z deklicami godi se nam z dečki, za katere nimamo nobene ljudske šole, ker c. kr. vadnica je v prvi vrsti učilnica nemškega jezika. Toda oni dečki, ki morajo iz te šole vsled kateregakoli uzro-ka izostati, iti morajo v italijanske šole ali pa ostati brez pouka, kar je eno žalostneje od drugega! Da se takim zadregam ognemo, zahtevamo slovenske ljudske šole v Gorici!
Dalje besediči »Mattinov" člankar, da stariši so podpisali prošnjo edino zaradi tega, da bi napravili uslugo nekaterim prvakom (unicamente per far piacere a certi capo-rioni.) To je sicer jako laskav poklon za tiste, ki so vodili prirejanje prošnje, v e n-dar nezaslužen: Stariši ali njih namestniki so prišli vsi osebno k notarju podpisat prošnjo, ker se zavedajo svoje narodnosti in ker zahtevajo za svoje otroke slovenske šole. Ako 439 še ni dosti veliko število, poskrbimo v kratkem času lahko še par sto novih za šolo godnih otrok! — Smešna je torej trditev »Mattinovega" član-karja, da z ustanovo slovenskih šol bi se ustreglo le željam par slovenskih kričačev ne pa zahtevam sloveuskega prebivalstva v goriškem mestu.
Prostor nam ne dopušča, da bi se še dalje bavili z »Mattinom". Zaključimo pa naj svoj članek z neko nespametnostjo, s
katero se je sam prav neusmiljeno lopnil po zobeh. — Ščuvajoč proti risarski šoli na Nabrežini, v katero zahaja tudi nekaj Italijanov, upraša : »Kje se j e kdaj videlo, da bi bil kak Slovenec siljen hoditi v laško šolo?“ In čudi se, kakč je mogel deželni zbor goriški dovoliti podporo nabrežinski šoli! — Zdaj pa uprašamo: Ali „Mattino“ ne pripoveduje sam, da premnogi slovenski otroci v Gorici hodijo v laške šole? Enako je tudi v Trstu! in zakaj ? Uz-rok je čisto naraven: ker slovenskih ni! A da se odpravi taka nezakonita pri-moranost, zato zahtevajo stariši za svoje otroke zadostno število slovenskih šol! — • Uprašamo dalje, ali ni v Gorici obrtna nadaljevalna šola, v Trstu obrtna šola, enako v Foljanu in Marijanu, v katere hodi lepo število tudi slovenskih učencev ? In vse te šole dobivajo tudi deželne podpore, dasi je učni jezik le italijanski! Pouk v nabrežinski šoli je pa takč> urejen, da se italijanskim učencem ne godi nikaka krivica, dasi je veliko njih iz Italije, ki torej pri nas nimajo ničesa zahtevati.
Tako, vidite, je piavicoljubje »Mattinovo" in njegovih zaščitnikov, na take načine hote v miru živeti z nami.
Toda mi ne poznamo takega pravico-Ijubja in o takem miru nočemo nič slišati. Proti takim hinavcem bojevali se bomo do najskrajnejše skrajnosti! Kdor seje veter, žel bo vihar! Zaupajoči edino le Bogu in sebi dosežemo o svojem času vse, po če* mer zdaj vroče, dasi zaman bije vsako pošteno slovansko srcfe. V tem znamenju zmagamo !
Domače in razne novice
Osebne vesli. — Začasni učittlj na goriški vadnici g. Odilo Schaftenhauer imenovan je glavnim učiteljem na koperškem učiteljišču.
Gosp. Josip Pucich, c. kr. gozdni nadzornik v Gorici, postal je c. kr. višji gozdni nadzornik na dosedanjem mestu. Ta gospod je znan kot jako vesten uradnik v svojih strokah; posebno veliko zaslug si pridobiva kot duša c. kr. komisije za pogozdovanje Krasa. Čast komur čast!
Drobne novice. — Tombola na praznik sv. Petra in Pavla v Gorici dala je 1006 gld. 26 kr. čistega dobička. Za pogorelce na Ravnem pri Drežnici došlo je tolminskemu glavarstvu 228 gld. 24 kr. — Na goriškem gradu padel je v ponedeljek z drugega nadstropja neki vojak tukajšnjega lovskega ba-talijona ter se ubil. — Na goriškem pokopališču se bo popravljala mrtvašnica; delo je preračunjeno na gld. 911’48 in se oddd potom dražbe 11. t. m. od 10. do 12. ure. — „Corriertu in „ Ecou sta se zadnji čas složno zagnala v zastave, katere naši okoličani razobešajo o posebnih slavnostih na cerkvenih zvonikih. — Vipavska železnica vzbuja neki v visokih merodajnih krogih vedno več pozornosti, ker okrajša daljavo notranjih avstrijskih dežel z italijansko mejo za celih 69 kilometrov. — V Tržaški okolici pri sv. Alojziju so našli umorjeno 2l-letno služkinjo Urško Pipan iz Tomaja; desno stegno je imela prestreljeno, na tilniku pa je bila ubodena z nožem • Tržaško deželno sodišče je obscdi-; lo na 3 tedne ostrega zapora odvetnika dr. Sandina in posestnika And. Mavriča iz Kopra, ker sta podkupila nekega kmeta, da je v Kržanti pod tujim imenom volil laške kandidate. Kmet sam je pa bil obsojen na 14 dnij. Radovedni smo, ali »Corr.“ objavi to novico. — Pod Konto velom pri Trstu utonil je v morju 23-leten vojak Florijan Volk. — Samo nemške pečate imajo županije Trnovo pri Kobaridu, Srpenica ia Log. Tako se nam poroča. Proč ž njimi! —
— Životopis A. P a v š e morali smo odložiti za prihodnjo številko.
— V Bolcu se otvori v nedeljo 10. t. m. novo kopališče, katero je priredil g. Ant. Stravsgitl. — V Tolminu je razpisana služba soduijskega sluge s plačo 350 gld. — Na Kamnem je bila 2. t. m. posvečena cerkev; poleg prevzv. knezonadškofa je bilo 16 duhovnikov. Za petje pri posvečevanju so skrbeli znani pevci čč. gg. Kurinčič, Čargo in Sedej; pri maši so peli tolminski pevci. — Velike vojaške vaje bodo v avgustu pri Postojni. 11. avg. se zber6 domobranci v Gorici, 12. pa odpotujejo; v vsem skupaj pride 11 domobranskih bataljonov s Primorskega, in Štajerskega; 28. avg. pridejo še drugi pešci, v vsem skupaj bo 7000 mož. — „Cor-riere" zopet laže o prošnji slov. starišev. Drzne se cel6 lagati, da je čital v „Novi Soči" o slabem obisku Slogine šole. Odgovor dobi drugod. — V sprejemni izpiti na tukajšnji gimnaziji bodo prihodnji ponedeljek intorek.
»Članek proti Mattinu" je bil stavljen že za zadnjo številko.
Z „Marinovimi” članki in dopisniki bavil se je tudi dr. Lueger v državnem zboru. Dejal je, da one dopise je pisal: »c. kr. policijski komisar, kateri hujska proti Slovencem in jim odreka vsakoršno pravico do ljudskih šol."
Šolsko leto v Slogiui dekliški triraz-rednici konči v četrtek 14. t. m. s sv. mašo ob 7Va *n 8 konecletno skušnjo od 8. do poldne. Prijatelji in dobrotniki naše šolske
mladine se vabijo k tej skušnji, da se o-sebno prepričajo o dobrem sadu, kateri do* naša njih požrtovalno rodoljubje.
Otroški vrtec v Podgori konča svoje šolsko leto v sredo 13. t. m. ob 9. uri pred-polne z malo konecletno skušnjo. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vabljeni so k skušnji stariši in drugi prijatelji naše nježne mladine, da se prepričajo o lepih uspehih, katere dosega že v svoji rosni mladosti. — Klančič, župan.
Otroški vrtec v Pevmi konča šolsko leto v petek 15. t. m. ob 10. uri predpoldne z malo konecletno skušnjo. Vabljeni so vsi prijatelji in dobrotniki. Vodstvo.
Goriška realka končala je danes svoje šolsko leto.
Radodarni doneski. — Za »Slogine" učne zavode prejelo je n a š e uredništvo v juniju 156 gld. 15 kr.; v prvi polovici 1. 1892. pa je prejelo v vsem skupaj 984 gld. 27 kr. To je najlepši dokaz o veliki narodni požrtovalnosti naših čitateljev. Slava jim !
Zadnje dni došli so naslednji darovi : Namesto tombole v Gorici 1 gld. 18 kr. — Eliza Drolle v G. 1 gld., ker se ni udeležila laške ljudske veselice na praznik sv. P. in P. — Franc Kofol, vikarij v Kalu, 2 gld. — Fr. Čargo nabral v Tolminu 2 gld. — Ivan Dugulin, župnik v Ajdovščini, c i r i 1 o m e t o d i j s k i dar 3 gld. — K. Fr. v G. 40 kr. — Ant. Koren, Kavčič Jos., Rožanc Šim. v G. po 1 gld. —Josip Ivančič v G. 5 gld. — J. L. v M. 1 gld.
— Udeleženci krajne učiteljske konfe-rencije na Gorenjempolju pri Kanalu so zložili 10. gld. kot cirilometodijski dar.
Gosp. dr. Lisjak v Gorici podarli je 45 Lebanovih,, Iskric" za konecletni darček pridnim učenkam Slogine šole.
Bog živi prijatelje naše mladine, kateri takč lep6 kažejo svoje prepričanje o resnici, da: č e g a r j e mladina, t e g a j e prihodnost. Rojaki, ne pozabite nas tudi v prihoduje! Bojujmo se nekoliko let vstraj-no in požrtovalno in zmaga bo naša na celej črti!
Zrelostni izpili na c. kr. gimnaziji v Gorici so dovršeni. Gospod ravnatelj H. Gross je bil takč prijazen, da nam je poslal o uspehu naslednje poročilo:
„Podpisano c. kr. gimnazijsko voditeljstvo dovoljuje si sporočiti slavnemu u-redništvu ob izidu letošnje zrelostne pre-skušnje, ki se je vršila dne 1. 2. 3. in 4. julija. Izmej 21 kandidatov dobili so zrelost z odliko trije: Blason Josip, Ču-bej Alojzij in Sulzer L o t ha r, navadno zrelost dvanajst: Bresnig Adolf, Calli-garis Josip, pl. Fornasari Rihard, Maghet Karol, Martinz Henrik, Meizlik Ivan, Seitz Eduard, Silvestri Ivan, Ulm Oskar, Terkuč Ferdinand, Gttntker Gustav in Tušar Fran, trem je dovoljeno ponavljati preskušnjo iz jednega predmeta po dveh mesecih a t r ij e so padli na jedno leto."
»Goriška trgovska in obrtnijska zadruga", — Pripravljalni odbor za novo društvo, kateremu je dalo temelj posvetovanje na dan sv. Petra in Pavla pri Dre-herju, odločil se je po treznem premišljevanju za naslov „Gorilki trgovska in obrtnijska zadruga." Predsednikom začasnemu odboru izvoljen je bil A. Gabršček, tajnikom M, Fabijan, blagajnikom Ivan Drufa, trgovec na Travniku. — Prva seja v nedeljo bila je prav živahna in zanimiva; vsi odborniki in tudi nekateri poslušalci so se pridno udeleževali razprave o tej prevažni nameri, ki je velikanskega pomena za nas Slovence na Goriškem. O tem bomo pezneje kdaj obširneje razpravljali.
Prosimo svoje čitatelje na deželi, da bi širili to misel med našim ljudstvom, ker reč bo velikanskega pomena za naš narodni in gospodarski blagor, ako se je lotimo z združenimi močmi. Naši nasprotniki nam oznanjajo boj na življeujo iu smrt — sprejmimo ga in izbojujmo do konca. Nikogar ue smemo pogrešati v bojnih vrstah naših ! Časi so resni: Na delo torej !
„11 Rinnovamento" izhaja odslej v obliki „Nove Soče" vsak torek opoldne in stane 5 gld. na leto. List je vreden podpore od slovenske strani. Kdor ne zaupa na vstrajnost tega prekoristnega podjetja, naročuje naj se od četrtletja do četrtletja. Kdor čita italijanski, zlasti pa društva, kjer se čitajo tudi italijanski listi, naroče naj si tudi „Rinnovamento", ki izborno zagovarja naše pravične zahteve. Odslej bo ime! tudi poseben večji oddelek za tržaške razmere.
V torek je izšla prva številka v novi obliki z eno prilogo, v kateri je pouatisujena večina važnejših člankov iz prejšnje številke, katera je bila dvakrat zaporedoma zaplenjena. Članek »Gorizia e le scuole popolari slovene Gorica iu slovenske ljudske šole", ki je bil naperjen proti »Mattiuu" in ki je bil predzadnjič zaplenjen, izšel je v tej štev. lepč oskubljen, a vendar še vedno dobro zasoljen.
Dalje nahajamo v tej številki več člankov, ki zagovarjajo naše koristi. Članek „La politica austriaca verso gli Slavi-Av-strijska politika proti Slovanom" je izboren, enako ,„Le pretese coucessioui degli Sloveni* iz puljskega „Diritto Croato." Članek -Židovsko-italijanski irredentizem v Trstu, Istri in Dalmaciji" je vreden, da bi si ga neki krogi dobro zapisali za uho. — V
članku „Per le scuole slovene a Gorizia-Za slovenske šole v G." pa obširno utemeljuje potrebno slov. ljudskih šol v G. in nasvetuje, naj se opuste otroška zabavišča, katera vzdržuje mesto, ako mesto nima denarjev za nove šole, kajti šole mora vzdrževati, zabavišč pa ne. — Že iz tega, kar smo povedali, je razvidno, kako dobro ta list zagovarja naše koristi. Glejmo, da se tak list ohrani!
Dopolnilne mestne volitve v Gorici začele so na dan sv. Cirila in Metoda, končajo pa na dan sv. Mohorja 12. t. m. Ta okolnost je „Corriera“ o svojem času zbodla kot nekako slabo znamenje za svojo stranko. Toda brez uzroka, ker med nami Slovenci je bilo sklenjeno že takrat, da se ne udeležimo letošnjih volitev. Po skušnjah, s katerimi so nas obogateli lani naši „katoliki“ in neki drugi merodajni krogi, prišli smo do prepričanja, da Slovenci smo nekim krogom le za „bav-bav“ proti skrajnim italijanskim življem , da nas radi rabijo le za orodje proti njim, da bi pa nas prav neradi videli pri večji moči in veljavi nego doslej. Zato smo sklenili odslej samostojno postopati ter vezati se, ako bi se ponudila kdaj kaka prilika, le pod takimi pogoji, ki bi bili za nas na vsako stran častni, a ne kar slepo tje v dan na piškavo dobro besedo in obljubo. Patti chiari amici cari/ — Za kako leto bomo Slovenci v 3. razredu popolni gospodarji in takrat bomo govorili vse drugačno besedo nego so neki krogi bili doslej navajeni. Mi se resno pripravljamo na take čase, saj na to meri vsak naš korak v go-riškem mestu. — Za letos smo spoznali kot najumestneje, da se volitev ne udeležimo.
V italijanskem taborju vladala je velika zmedenost. Od ene strani se je pričakovalo, da tudi Slovenci po dosedanjem načinu posežemo v volilno borbo; med radikalnimi življi pa je vladala po eni strani bojazen od strani Slovencev, po drugi pa nezadovoljnost z dosedanjimi starašinami. Zaradi tega sta se ustvarile dve stranki med njimi. Toda v javnost ni prišlo nič izza volilnih kulis; časopisi niso pred volitvami skoro nič pisali. Volitev v 3 razredu pa se je vršila docela mirno, ker prišlo je med onimi, ki so se za reč zanimali, do spora-zumljenja. Udeležilo se je le 226 volilcev, ki so izvolili naslednje gospode: zdravnika di. Ernesta Fratnika, trgovca Antona O r-zana, Ivana Pitteri-ja, Antona Villata in Salvaterra Fioravaute; zadnji je dobil 206 glasov.
Slovenske šole v Gorici in Trstu. —
Kdo bi si bil mogel misliti, da bo prva seja tržaške komisije uspešnejša nego pri nas v Gorici? V Trstu se je seja vršila dostojno in stvar n o, dočim je v Gorici prevladala strast in očitna mržnja do slovenskih someščanov; v Trstu se je spisal in podpisal zapisnik, v katerem je bila ob-ljubljena slovenska ljudska šola na Re-ni pri sv. Jakobu, v Gorici pa se je komisija razšli od prve seje, ne da bi se bilo kaj sklenilo. In vendar so goriške razmere mnogo ugodnejše za Slovence od tržaških! No, to nas ne plaši, ker vemo, da Slovenci v Gorici dosežemo prej ali slej vse, kar nam tiče!
V tržaški komisiji uprašal je predsednik zastopnika slovenskih starišev, ali bi ne bilo prav, ko bi se v šoli poučevala tudi laščina po dve uri na teden. Zastopnik temu sicer ni ugovarjal, le proti temu je bil, da bi se laščina uvela kot obvezen predmet, kateremu bi se morali vsi šolarji učiti. Prav je tako!
V Gorici nam pa niti neobveznega pouka laščine ni potreba, ker pri nas se stokrat lože izhaja brez laščine nego brez slovenščine. V našem mestu ni treba izpre-govoriti ne ene laške besede, ker vsak Goričan, ki prihaja v dotiko z ljudstvom, zn& toliko slovenski, da nas dobro razume in da nam v slovenščini pove svoje misli. Za širšo rabo italijanščina pa tudi ni. — To so uzroki, ki zavračajo tudi neobvezno laš-čino v naših šolah v Gorici; zato se tudi na ljudski šoli v katastralni občini Gajše-vica (katero vzdržuje goriško mesto) italijanščina ne poučuje, pač pa nemščina kot neobvezen predmet, ker nemščina, da-si pri nas ni deželni jezik, im k v Avstriji veliko več veljave in praktične vrednosti za posamične državljane nego italijanščina. To vrednost so spoznali tudi naši mestni očetje, ker so uvedli nemščino v vse mestne ljudske šole. Ako bi se imel torej v prihodnjih slov. šolah učiti kot neobvezen predmet še kak drug jezik, mora to biti nemščina ne pa italijanščina.
Ljubljanske zabavljice. -- V »Narodni Tiskarni" tiska iu izdaja se »šaljiv" list »Pavliha'; ako smo prav poučeni, piše se v uredništvu »Slov. Naroda". Zadnji čas je začel ta listič zadirati svoje zobke tudi v »Novo Sočo" in še posebe v njenega urednika; zakaj ni težko uganiti. Ker verno, da je »Pavliha" pri nas na Goriškem jako redek (in bo vedno bolj redek, ker je res škoda 4 gld. za t&ko duševno blagč, ka-koršno prinaša), ponatisnemo naj kar do-slovno njegovi dosedanji zabavljici.
»Gorica: Pri nas se javno govori, da živi »Nova Soča" zgol in jedi no ob naročnini rodoljubnih Slovencev. Vse druge verzije so zlobne izmišljotine. Gospod Andrej Gabršček najel si je korepititorja, tu-
kajšnjega petošolca, da ponovi zaprašeno svojo modrost. Vlada mu je ponudila odlično mesto v »pressbureau", a vrli narodnjak je to ponudbo odklonil."
Gorica: Gabršček pride vender na katoliški shod in sicer zatč, ker se mu je obljubilo, da bode odslej dobival »Slovenca" v zameno za »Novo Sočo".
\ emo, da bi se naši čitatelji jezili, ako bi se mi toliko ponižali, da bi preiskovali, koliko hudobije se nahaja v Pavlihovih »dovtipih". Gospodom v »Narodni Tiskarni" pa kličemo: Le tako naprej! S tem pokažete, da v zadnjem času se niste ničesa naučili, pa tudi ničesa niste pozabili  Nas to ne moti!
Kakor se pa nialo menimo za slabe dovtipe iz »Narodne Tiskarne", tako malo nas vznemirjajo najnovejše Čeriuijade iz »Katoliške TLkarne". Ti uboga »Nova Soča" v obeh si enako priljubljena! Kako neki je mogoče, da te v obeh tiskarnah enako »radi imajo" toda ob enem in istem času z naravnost nasprotnih stališč ? ! — Vsakemu poveš, kar mu tiče, evo tvoj greh !
»Slovenec" je objavil par neslanih dopisov z Goriškega o tistem gioznem li beralizmu »Nove Soče". Stara pesem, katero pri nas že vrabci čivkajo; zatč pa je ta »bav-bav“ zgubil pri nas na Goriškem že slednjo trohico resnosti in veljati bi mogel k večemu le kot dovtip v kakem šaljivem »Slovenčevem" trabantu. Ako je »Nova Soča" doslej »liberalna", oiula zapomnite si to vsi, katerim tiče: »Nova Soča" ostane do poslednjega svojega diha zvesta takemu »liberalizmu."
Če rinijade v »Slovencu" so torej naše goriške priprave za I. slovenski katoliški shod v Ljubljani!? No, nič novega: one so očiten izraz dosedanjih spletkarstev ljudij, katerim je v politični grob posvetila nova zvezda boljših nad piav v
— nameravanem katoliškem sho du, kateri naj bi jih zopet vrgel na površje, da bi pokazali svojo moč nad onimi, ki jim s t o j č na potu. Take namene goje mnogi naši znanci, ki imajo v rokah priprave za katoliški shod pri nas na Goriškem. Zaradi tega bi radi opozorili osnovalni odbor v Ljubljani, naj pošteva vse te olcoljščine, kajti žalostno in dobrej stvari v lcvar bi bilo, ako bi šel takim nakanam na limanice. Računiti je treba z dejansko resnico, da naše ljudstvo na Goriškem je v svoji veliki večini tako daleč napredovalo, da se ne dajo zbijati ž njim prazne šale, če tudi pod lepo krinko.
Katoliški shod v Ljubljani. — Prejeli smo naslednji dopis: »Gospod urednik! Podpisanih 11 goriških Slovencev, ki tudi nameravamo udeležiti se katoliškega shoda, se popolnoma ujemamo z Vašimi opombami v zadnji številki in prosimo slavni pripravljalni odbor: 1. da do konca t. m. objavi resolucije, katere namerava predlagati shodu v potrjenje, kajti reč je tako važna, da je treba o njej mnogo in trezno premišljevati, ne pa sklepati kar tje v dan po željah ljubljanskih pripravljalcev, katerim vse zadeve in vsa uprašanja vendar ne morejo biti vsestransko popolnoma znana. Resolucije so obširne in neizmerno obsežne, tak6 da so opombe zadnje »Nove Soče" popolnoma opravičene. Prav zato je treba, da o njih premišljujemo še predno gremo v Ljubljano, in da o njih izrekč svoje nazore vsi slovenski časopisi. — 2. Dalje prosimo zagotovila, kakor je dejala zadnja „N. S.“, da bo pri shodu vsakomur beseda prosta, ker nikakor ne maramo iti v Ljubljano, da bi kar kakor na povelje glasovali za vse, kar se nam bo predlagajo. Vabilo na ta shod nam je ugajalo, ker kazalo je resno voljo, da se želi uzajemnost in sloga med Slovenci. Da pa se to doseže, treba je jasnosti, treba prizanesljivosti, treba medsebojnega spoštovanja in ozira."
— Slede podpisi.
»Podružnica sv. Cirila in Metoda za o-kraj Komen" slavila bo v nedeljo 10. julija praznik slovanskih blagovestnikov. A. Ob deseti uri dopoldne slovesna sv. maša v župnijski cerkvi B. Ob 4. uri pop. občni zbor v občinski pisarni, h kateremu se u-ljudno vabijo in prosijo vsi podružnični udje. C. Ob 6. uri zvečer bo veselica na dvorišču gospe Viktorije Bandelj s sledečim sporedom: 1. »Domovini", mešan zbor, vgl. F. S. Vilhar. 2. Pozdrav 3. »Oj z Bogom ti planinski svet", šesterospev, vgl. Volarič. 4. Slavnostni govor. 5. »Sv. Cirilu in Metodu", mešani zbor. 6. Deklamacija. 7. »Slovenca dom", mešani zbor, vgl. Volarič 8. »Večerna", mešani zbor, vgl. F. S. Vilhar 9. Šaljivo srečkanje. Za tem prosta zabava. Vstopnina za ude 10 kr., za neude pa 20 kr. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ranka »Slavija" je izplačala prejšnji mesec — kakor je razvidno iz »javne zahvale" v »Naši Slogi" — dedičem j)ok. Sim. Matejčiča, bivšega župnika v Starem Pazinu, zavarovano svoto 1000 gld. ; pokojnik se je zavaroval začetkom letošnjega leta in je plačal le prvi mesečni obrok . — Iz tega je pač jasno razvidna velika korist zavarovanja. Kdor iinA rodbino, naj se torej zavaruje, kajti zavarovanje življenja je v sedanjih nevarnih in negotovih časih postalo najboljši način varčevanja. Kakor kaže zavarovanjska statistika, se t&ko previdno varčevanje za vse mogoče slučaje čedalje bolj širi v vse sloje člo-
veštva in je dandanes mogočen činitelj narodnega gospodarstva.
Iz Prvačiue nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je vršil na praznik sv. Petra in Pavla na sosednjem Vogerskem. Oni večer šlo je več fantov iz Prvačine na Vo-gersko »vasovat"; v neki hiši naleteli so na več domačih fantov. Uuel se je prepir in naposled pretep, pri katerem so peli svojo žalostno pesem koli in nožiči; več vogerskih fantov je hudo porezanih in pobitih. Tudi gospodar iu gospodinja, ki sta hotela miriti, sta poškodovana. Zdaj ima vso reč državni pravdnik v rokah; ni dvoma, da krivce doleti ostra kazen. — Kdaj vendar bo konec takim in enakim prežalostnim prizorom v naši okolici? Slovenec je navadno miroljuben; zato nam taki dogodki ne delajo časti pred svetom. Vsak razumnik naj deluje z vsemi močmi na to, da se odpravijo taki pretepi med našimi fanti.
Z Nabrežino smo prejeli z dne 5. t. m. naslednji dopis: Ves slovanski svet praznuje danes god sv. Cirila in Metoda. Tudi naša občina ni v tem zaostala. V proslavo gorel je sinoči velikanski kres in bengalični ognji na Brščicah, na obalih jadranskega morja, tako da je lahko oni gospod »Malino" tam doli v Trstu videl in se prepričal, da Nabrežinci smo Slovenci iu da cela občina je slovenska.
Zahvaliti pa moramo vse one Občinarje, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je ta predvečer naših slovanskih a-postolov tako lepo praznoval; posebno pa moramo zahvaliti gosp. I. C, ki se je trudil z nabiranjem darov*), in gosp. pevcem, katerih glasne pesmi so se razlegale daleč tja po suhem in mokrem ter tako oznanjale, da tukaj bivajo zavedni Slovenci.
Iu res, s tem činom pokazali so Nabrežinci javno, da so zavedni Slovenci in ne Italijani, kakor upijeta gospod Matino in gospa Karijola v Gorici.
Zavednost pa je mogoče ohraniti le z dobrim izobraževanjem ljudstva; zato je ne-obhodno potrebno, da se pri nas nemudoma ustanovi dvorazredna šola. Otrok je več ko zadostno število. Že sedaj jih pohaja v e-norazrednico čez 150. Torej oni gospodje, katerim je izročeno naše šolstvo, naj skrbč, da se že s prihodnjim šolskim letom odpre drugi razred in tako pripomaga k večji in temeljitejši izobrazbi naših otrok.
*) Kakor sem pozvedel, nabralo se je čez 15 gl. gotovine za kres in Cirilov dar.
V Kopru so prestali te dni zrelostni izpit naslednji slovenski učiteljski karnli-datje: Burdijau Ivan iz Trsta, Daneu Ivan z Opčin, Kogoj Peter iz Tolmina, Kotnik Fr. iz Dekan, Macarol Ant. iz Tomaja, Orel Fr. iz Kopra, Ravbar Jos. iz Dutovelj, Sattler Andr. iz Cerkna, Starec Ferd. iz Bar-kovelj in Sonc Alojzij iz Tomaja.
O tem učiteljišču prejeli smo že več poročil, katerih nismo priobčili. Posebno ostro bičal seje zgodovinski pouk pod su-plentom H. D.
Smešno nprašanje. — »Corriere" pripoveduje, da okrožni sodišči v Trstu in Rovinju izdajajo razsodbe o zaplembah slovanskih časnikov v ital ijan skem jeziku, v katerem se tudi priobčujejo v u-radnem »Osservatoru," dočim okrožno sodišče dela vse to v slovenščini. Zakaj? — upraša kratko. No, uprašati je lahko, toda oni, katerim uprašanje tiče, se zanj ne zmenijo, ker je res že preabotno. »Corr.“ bi vendar moral vedeti, da živimo v ustavni državi, kjer im d vsakdo pravico zahtevati, da se sodi v njegovem jeziku. Mi smo to odločno zahtevali in ustreglo se nam je. Takč naj stori vsak Slovenec, ki imA kaj opravila s sodišči, pa bo ustreženo načelu o narodni enakopravnosti. Žalostno je sicer, da moramo še le zahtevati, kar nam tiče, a razmere so take in po njih moramo uravnati svoje delovanje. — »Corriere" bi rad dosegel, da bi 150.000 Slovencev na Goriškem ne imelo niti toliko veljave, da bi bili sojeni v domačem, umljivem jeziku. Dokažimo mu, da se take želje nikdar več ne bodo mogle uresničiti!
Gestreifte und karrlrie Sehlenstoffe,
Louisine — Foulard« — Taf letaš — Mer-veilleux etc -v. 45 !n .bisfl. 3.85 per Meter versendet roben- und stttckweise porto- und zoll-frei die Sciden-Fabrik G. Henneberg (K.
n. K. Hoflief.), Ziirich. Muster umgeheud. JJriefe kosten 10 kr. Porto.	(10)
lili
v ulici Formica št. 28 v Gorici »e proda.
Natančneje se poizve pri uredništvu »Nove Soče"
SLUŽBA
potovalnega zastopnika se takoj dobi pri G. Likar ju, trgovcu in vrhovnem zastopniku banke ,Slavijo" v Gorici.
ZOBOZDRAVNIK
E. KOLL
z Dunaja
ustanovil se je v Gorici, posluje, izvršuje operacije in sprejema naročila na vsakoršno delo v umetnem zobovju (amerikanski sistem) vsak dan od 9. do 12. in od 2. do 6. popoldne pri dr. P i 11 a m i t z-u v ulici Dante (na desni strani ljudskega vrta).
Za ubožce: operacije brezplačno.
Kokodelsko podporno društvo
v Lokovcu pri Ajdovščini
naznanja,
da priredi v nedeljo 17. t. m. na dvorišču gosp. Fr. R e b k a
VELIK PLES
v korist društveni blagajnici. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
ODVETNIK
dr. Adolf Gollob
se je preselil in im& svojo pisarnico odslej V Glediški ulici (Via del Teatro) št. 4 v prvem nadstropju.
czxzzzzzzxxa;zxxz3
Službe išče
32-leteu mož, oženjen, najlepšega zadržanja, nco-madeževanega poštenja, slovenščini in nemščini vešč v govoru in pisavi; vešč v računstvu in knjigovodstvu. Zeli primerne službe na Slovenskem, bodisi v pisarni, bodisi kakoršnega koli nadzorništva pri skladiščili ali drugih delih. — Natančneje se izvč pri uredništvu tega lista.
Ker bode po mojem pokojnem soprogu Petru Potočniku njegov brat Feliks nadaljeval v Gorici dosedanjo obrt kot izdelovalec in popravljalec orgelj, harmonijev ter ubiralee glasovirjev, priporočam ga sl. občinstvuprav toplo, ker je priden in dober mojster v svoji stroki.
Eli za Potočnik udova.
Razprodaja
finega in navadnega steklenega in porcelanastega blaga pod toorniikimi cenami v Gorici na Travniku it. 8.	F. Weidlich.
Ausverkauf
in feinem und ordin&rem Glas und Porzellan unterden Fabnhpreiseti am grossen Platze N. 8.
V. Weidlieh
Kopališče in Toiozfailiiica
v Kamniku na Kranjskem
(Postaja lokalne železnice Ljubljana - Kamnik)
Zdravljenje po načinu žnpnika KNEIPPA
pod vodstvom specijalnega zdravnika, ki ima spričevalo sposobnosti od v. č. gosp. župnika Kneippa, pri katerem je dlje časa prakticiral in je potem skozi 2 leti vodil jako obiskano zdravišče po Kneippovem sistemu, kjer je najboljše vspehe dosegel, kar kažejo mnoga zahvalna spričala.
O zavodu in'stanovaujih daje potrebna dotična pojasnila
Vodstvo zdravišča.
Sargovo zdraviliški preiskano
zobno čistilo
KALODONT
Naprodaj pri lekarjih idišavuičarji
To pri/nano posebnoit priporočam t«
hipno izdelovanje izbornega in zdravnega konjaka, katerega ni raalo&evati od pravega francoskega konjaka.
Cena za 1 kilo (ki zadoAfta za 100 litro? konjakarlfi gld. Navod ae prilaga breiplafcno. Za najboljši u*peh in sdrar izdelek jamčim
Špirit se prihrani
z mojo neprekoiljivo pokreplluo taauco za iganjine ; ona daje pijafcam prijeten rozek okus in M dobivale pri	Cena	S gld.
60 Irr. Wlo (*a W0-100(^Xit>eT) *it n«*o dnom rred.
MT	teh	poaebnoatij priporočam
rte esence aa izdelovanje rama* allrorke. zeleujlnaklh grea-hit in Taeh Ubornih lUerUf, iplrltuoz, klaa iu tlnakega klaa
neprokoaljiva izborzofti. Narodi *e prilagaja tirazplažno.
Ceniki poitnin« prosto
— Za zdrave izdelke se jamči. — Karol Filip Pollak
— Essenz-Specialitaten-Fabrik in Prag. — ________________(Dobri	zastopniki	se	iičejo.)
Naravne mineralne vode iz raznih studencev.
Kemični, farmacevtični in drogerijski izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti.
Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okusa in kemično čisto.
Ribje olje z železom ali železnim jodom.
Najčistejče žveplenokislo apno c. kr. kmetijske šole v Gorici za vinarsko rabo.
Zdravila za živino: konjski cvet, konjski prašek, goveji prašek.
Homeopatična zdravila.
prodaja novoustanovljena lekarna
Braiitzer v Ralatln št. 16.
v najemu
Alojzija Gliubicli-a
Uzorci na vse kraje poštnine prosto
F
z>
s
A
S* I M j
S'
N
i
Priznana najboljša moderna
S U K N A\,
pristna, trdna in cene vredna, za obleke in vsak namen, razpošilja proti povzetju zaseb-uikom in krojačem za spomladansko in poletno rabo založnica c. kr. priv. tovarnic snkna in volnenega blaga
Moriz Sckwarz
Zwittau (Mahren).
Vsa »akna za uniforme, vojaška sukna in obšitki, lodni proti dežju in lovska sukna. Črni perviens in doskins za salonska oblačila; telovniki iz piketa in svile. Sukna za livre-je in biljarde. Ostanki prodajajo se po ceni, toda od teh se uzorci ne pošiljajo.
P
Gospodom krojačem pošiljam nefrank.  posodo prav lepe knjige z uzorci.
i
na |
tna diploma W(h1 Zlata svetinja v Zagrebu	A0«J J-♦	v Temešvaru
restitnGni tnii
na v o praldaza konje. Cena steklenici gl. 1.40
Ze 30 let se rabi v dvornih in večjih ko-njarnah vojaških iu civilnih za okrepčeva-nje pred, a k pokrepčenju po težkih delih, pri izpahnjenjih, omrtvenju žil itd. usposobi konje k izvrstnim službam v upregi.
Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrecno:
KWIZD0V RESTITUČNI FLUID.
Dobi še v vseh lekarnah iu drogerijah.
Glavna zaloga
Franz Joh. Kwizda
k. u. k. iisterr. n. kiin. ruman. Hoflieferant, Kreisapotheker Korneuburg b. Wien.
Generalni zastop banke
„ Slavije “
V LJUBLJANI
naznanja, da je od 1. dne julija t. 1. nadalje prevzel
vrhni zastop banke
nttAVUB"
v Gorici,
gospod Gašpar Likar,
trgovec v Semeiiiškej ulici a*- št. io -m
živinski kugi, perečemu ognju pri prešitih, muham v hlevih, mrčesom vseh vrst, gnjilobi in odrevenenju lesti, PrOti hišnim in zidnim gobam, vlažnim zidovom, itd. itd.
daje jedino le priznani najboljši Barthel-ov izvirni
earboliiteum
ob enem najbolšjiin najcenejši orehovo-rjavo mazilo za lesene reči in zgradbe, katerim AA 34 krat vefjo terpežnost.
5 In- po polti ilfl. 150100 ki. eli 16'
na Dunaju.
Strošek majhen — korist lOOOkralna. MIHAEL BABTHEL & Co.
Wien X. Keplerg, 20/30 (ustanov. 1781.) Zaloga v Gorici pri Antonu Atazzoli-ju Ruglti, ki tso B>taačpeje ptve, tmpliim.
»r- Slavnemu »Minstvn
se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi:
Jernej Kopač
na Solkanski cesti
9.
izdeluje
TBHkorrNtne voščene sveče
Vseh vrst niodeno pecivo
V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. -- Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči.
Anton Urbančič
trgovec poleg Organa v Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in nianufaktumo blago, snkno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče.
Ivan Drufa
na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega
USNJA ter raznega orodja in potrebščin
za čevljarje
Prodaja na drobno in na debelo.
Ivan Reja
krčmar „Alla C'olombau
z« veliko toJhhiiIco
na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne
Anton Jerkič
fotograf v Gorici v ulici sr. Klare.
Blaž Bitežnik
KAMNOSEK
v ) rt ni ulici st. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svojih izvirnih načrtih
Ivan Howanski
čevljar
v Gosposki ulici med Organom in Urbančičem.
Ivan Kavčič
veletržec na Komu ima zalogo
miHIILDSU m.
v sodčkih in steklenicah ter
žita, moke in otrobij.
G. Likar
v Gorici Semeniška ulica St. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijauske tiskarne, papir za uradno in za-sebuo rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah.
Staroznano gostilnico
„pri Lizi“
v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imii zdaj v najemu Franc Bizjak,
ki r.oči izborna in naravna rina, iiua dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočiSča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališče Slovencev iz spodnje Vipavske doline.
Ivan Bajt
krojač v Nunski ulici št. 14, v liiši Hilarijanske tiskarne.
Ivan Cijan
krojač
v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi.
Anton Fon
v Semeniški ulici
ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov iu kap ter
gostilnico.
Toči vedno dobra in naravna vina.
Anton Kuštrin
v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima
prodajalnico
za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Franc Jakil
na sredi Rastelja št. 9 ima
ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo.
Jožef Novič
krojač
v ulici sv. Antona št. 1.
Anton Koren
trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in stekleno blago, reže iu vklada šipe v okna, reže in napravlja ok virj e za zrcala in podobe.
Martin Poveraj
civilni in vojaški krojač v	Gorici,	priporoča
svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje :	srajce,	spodnje
hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih cenah.
Ivan Dekleva
veletržec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna
domala Tim bela iu črna istrijanska ter
bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Mngistratui ulici. —
Proda]a na debelo
Peter Draiček
vStolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijaluega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo.
Anton Obidič
čevljar
v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila.
Karol Drašček
PEK
Riva Como št. 4.
Podružnica za razprodajo kruha se naliaia v Semeniški ulici št. 2.
Ivan Veluiček
krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom.
Ivan Čotar
krojač
v Rabatišču (Rabat ta j št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu
Tinkama
Ant. M, Ohi»«i-ja
priporoča se slov. občinstvn za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima v»dno vse tiskoviue za duhovske, županske iu druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
iH
ŠTABA
i>o§r«!>6a društva
počaščujejo se naznaniti slavnemu občinstvu, da kakor doslej tako tudi zanaprej bodo vršila svojo stu&bo po tak6 zmernih cenah, da se ne bojč nikakega tekmo vanja. Zdi. se jim zategndel primerno naznanjati, da imajo svoja bivališča, kjer se izvč vse, kar treba, na naslednjih krajih :
Stari try št. O, Gosposka ulica št. 7, Stolni trg - f o rte Caravaggia št. 4,
Za veliko vojašnico št. 13.
Povsod se dobi na izbiro blago za mrtvaške prilike. Imajo tudi vedno v zalogi veliko rakev ■iz kovine in iz lesu, orehovega
§—a tn jelovega, po nizkih cenah.
LA
Fonciere “
Zavarovalnica v Fešti
x glavnico in zalogoni
za varščino v znesku IO milijonov gld Zavaruje po zmernih premijah in prostih pogojili: proti škodam po požarju, streli m eksplozijam;	'
pi oti škodam pri prevažanju blaga po suhem in mokrem;
v. Pr.oti. sl,lčaJDim nezgodam in na človeško življenje v vseli možnih kombinacijah
IU S Okrajni zastop
v Gorioi — Gosposka vlica it. 16.
Zastopnik :
Ernest Stecker.
K
a
Novosli!
Srajca za hribolazce
tkana, iz najboljše snovi, enobarvna »li črtasta, s širokim privitim ovratnikom in 2 žepi, popol. velikost,, izborno iz • delana po gld. 1.20
Svilen pas
1 meter dolg, 6 cm. širok, s prosrebrnje-no dvokačasto zapo-no 50 kr. kos
Klobuk za hribolazce
iz najb. klobučevine s širokim svilenim trakom 2 gld.
Zimtiiee za hribolazce
3 kosi za I gld.
razpošilja proti povzetju
Emil Slorch
VVien, I. Salzgasse N.o 137
Čudovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
sr" "s.	To priprosto in n&rav-
no zdravilo je prav* do-brodejua pomoč in ni treba mnogih besedi, di se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratutf 3 it-lodčne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim iu proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo sanic omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnioah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C, Zanetti in O. B■ Kovin, v Ljubljani v lekarni U. pl. Trnkoczij G. Piccoli, in Ljud. Grečolna „pri Mariji pomagaj"; v /*>• stojni v lekarni Baccarcich, * Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Guglitlmi,
V Beljakti dr. Kumpf.
I steklenica velja IO kr.
nb. r«, •ovati se je treba marši kakih balzamov, katere sijaju« oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi in nevarni nasledki.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabrfiček. — Tiska A. M. Obizzi v Goriči?
a I «.	— . _ na dan gotovega zaslužka brez-glavnici
VjO ainariftV J-lC J 'u	ponujamo vsakeiuu, kdor se hoče pačati
J	s	postavno	dovoljenimi srečkami in driavnhtii
Ul
papirji — Ponudbe, pod naslovom „Srečke“ je poSiijatj: Annonccn-Eipedition J. Dannel
Wien, I., Kumpfgasse