Leto XL1V. - ■ ■ Inserati: ^ Enostolpna [>otiivrsta (72 mm široka iu 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . , . . po 31 v za dva- iu večkrat . . 25 „ pri več ib naročilih primeren popust po dorovoiu. Poslano: ~:~=s Enostolpna p tttvrstipo 61) vin. Izhaja vsak dan izv emšl nedeljo in praznike, ob b. ari pop. Redna letna priloga vozni red Pcsairezna številka 10 vinarjev. štev. 136. v nujam v teiriet, 15. junija \m =~ Velja po pošti: == Za celo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za estalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za oa meseo „ . . „ 2'— V upravi prejemali mesečno „ 1-83 == Sobotna izdaja: — za oelo leto......K 7-— za Nemčijo oeloletno . ,, S'— za ostalo inozemstvo . „ 12-— Uredništvo je v Kopitarjevi alioi štev. 6,111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ce = sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. = Upravništvo |e v Kopitarjevi ulioi št. 0. — Račun [GŠtne UraullniOB avstrijske št. 24.737, ogrske 26.511, bosn.-hare. st. 7563. — Upravniškoga teletona št. 188. Avstrijski prerojene Istre. Gotovo ni dežele v Avstriji, kjer bi iridentizem tako drzno dvigal svojo glavo kakor v Istri. Mesta ob morju kakor Koper, Piran, Poreč, Rovinj so bila najhujša gnezda iridentašev, ki so izrabili vsako priliko, da so demonstrirali javno za Italijo, peli ob Leginih prireditvah Garibaldijeve in druge anti-avstrijske pesmi in bili pripravljeni biti vsak čas v obraz s pestjo avstrijskemu mišljenju in čustvovanju. Znano je, kako so lezli ob času, ko je imela spremljati laška bojna ladja princa Wieda v Italijo, iredentaši na zvonike in zrli s pričakovanjem na morje, da pozdravijo »znanilko odrešenja«, križarko »Quar-to«, ali kakor se jc žc pravilo oni vojni ladji. Iz teh krajev ven sc jc tudi delalo s polnim parom, z vsemi sredstvi, da sc zaduši avstrijski slovensko - hrvatski značaj dežele in se ji da laško lice, da bo Istra bolj godna za združitev z Italijo, ki je cd pamtiveka stezaila svoje roke po naši obali. Uraclovanje laško, laške šole, še v cerkvi so nastopali proti domačemu jeziku prebivalstva, gospodarski boj od strani iriden-ierske »signorie« proti domačemu avstrijsko čutečemu prebivalstvu. Kakor poroča Angelo Vivante v znani svoji knjigi »Irredentismo Adriatico« (Firen-ze 1912), so se obrestovala v Istri popolno varna hipotekama posojila, ki so bila vknjižena na zemljišča mladoletnih, še pred par leti s 16 odstotki. Lega jc imela posejane šole po čisto sloven-sko-hrvatskih šolah in jc skušala prepojiti srca otrok s protiavstrijskimi in protinarodnimi tendencami. Deželna uprava v laških rokah. Slovencem in Hrvatom, stebru avstrijske misli ob Adriji, niso hoteli dati šol. Kdor pregleduje kulturno zgodovino Istre, se mora čuditi, kako se je slovenski in hrvatski narod tako razvil. In sedaj j c prišla vest, d a dobi 40 s 1 o v e n s k o - h r v a t -s k i h k i' a j e v, ki so leta in leta prosili pri laških mogotcih zastonj pravice, od la ilalijansKei Hojlo. (Pismo slovenskega vojaka.) Poslednji žarki zahajajočega soln-ca so poljubovali pusta kraška tla, ko smo dali slovo mali gorski vasi. Pot nas pelje čez hrib, poraščen z nizkim grmičevjem, približno kakor Sv. Jošt nad Kranjem. Naša četa, obstoječa iz 6 konj in 20 mož, se počasi pomika naprej. Vedno bolj in bolj se inrači in kmalu zavlada grobna tišina nad celo pokrajino. Vsa narava sc zazibljc v sladko spanje. Lc udarci konjskih kopit udarjajo v tiho noč. Zdi se mi, da tudi narava sanja lepe' čase nekdanjih drti, ko jc ubog Kraševec pasel živino po tem hribovju. In danes? Samotno sameva narava, le tu pa tam se zdrami in zaječi ob udarcu težke granate. Zaradi slabe poti se počasi premikamo naprej. Tu se eden izpodtajuie in pade v jamo, narejeno od granate. Zakolne, vstane in zopot nadaljuje svojo pot. Tam sc zopet siiši globok vzdih. Končno vendar pridemo na vrh. Pred nami se razgrne krasna dolina malo vasjo, in če nižje teče Soča, ob vladnih organov svojo 1 j u d - j s k o šolo v domačem jeziku. P r o t i a v s t r i j s k e legaš ke iredentisti č n e tendence zgubljajo tudi v Istri svoja tla, Istra gre avstrijskemu prebujenju nasproti! Po zadnjem ljudskem štetju so našteli v Istri 147.000 Italijanov in 223.000 Slovencev in Hrvatov. Deželni zbor istrski je štel — vsled kurijalnega sistema — ob svojem prvem zasedanju 1. 1861. poleg 28 laških poslancev samo dva Slo-venca-Hrvata. Tedaj st anastopila viri-lista-škofa buditelja avstrijskega duha Istre, Dobrila in Vitezie, in zahtevala enakopravnosti. Deželni zbor istrski sklene z vsemi glasovi proti trem, da je izključni jezik zbornice laški. Tega sklepa ni avstrijska vlada sankcionirala. Počasi so si Slovenci-Hrvati v Istri priborili devet mandatov. Po novem volilnem redu iz leta 1908. so dobili Slovenci - Hrvati od 44 sedežev v zbornici 19, Italijani so si jih pridržali 25. Vkljub veliki numerični premoči Slovencev-Hrvatov imajo Lahi večino. Po vojni upamo na novo pravičnejšo deželnozborsko volilno reformo. V državni zbor so imeli na podlagi volilne reforme leta 1907. odposlali Slovenci iu Hrvati v Istri tri poslance, Italijani tudi tri. Toda zadnje volitve so pokazale, kako zelo se maje Italijanom zagotovljena posest. Vivante navaja v prej omenjenem delu zgled, ki jasno osvetluje istrske razmere. V Materadi blizu Umaga so našteli leta 1900. 13 Ilr-vato - Slovencev in 908 Italijanov. Ob volitvah leta 1907. je dobil hrvatsko-slo-venski kandidat 1 glas — — leta 1911. pa pri volitvah Slovenci-Hrvati 245 glasov. Zakaj to? Zato, ker jc Ciril-Meto-dova družba za Istro tam o tvorila šolo. Veli Jože v Istri vstaja! Avstrijski duh Istre gre. na dan. Aspiracije laških iredentistov so vsled sijajnih zmag našega orožja padle v vodo. Povdarjamo in tega ne smemo pozabiti, da je bila slovenskorhvvatska duhovščina, ki jc vzbudila v Istri avstrijski slovensko-hrvatski element in rešila Istro iz laških protiavstrijskih krempljev. Slo- kateri se bijejo že toliko časa hudi hoji. Danes jc mirno in bojni grom jc utihnil. Po kratkem času pridemo y vas. A to ni nič več podobno vasi. Razen par hiš so vsa poslopja podrta. Podrti zidovi žalostno štrlijo proti no-. bu in čakajo nadaljno usode. Konje pustimo tukaj, sami sc pa z največjo pozornostjo podamo na prej. Molče stopamo eden za drugim, pri srcu pa nam jo tesno, posebno onim, ki stopamo prvikrat v strelni jarek. Z hude se mi spomini na krasna dijaška leta in srce mi hrepeni nazaj v lepo ^ Gorenjsko, v prijazno, tiho Vrbo. Kje so moji sošolci? Nekaj jih že krije črna zemlja. »Na svidenje,« vam kličem, »nad zvezdami«. Še par korakov in že ležimo v strelnem jarku, ki je narejen nalašč v.a strojnico. Vso je lepo in lice o urejeno: mizo. stoli ter svete podobe na stenah. Sedaj se oddahnemo, ker smo tako neopaženo dospeli na cilj. Mirno je potekla noč in nastalo jo krasno pomladansko jutro. Vso zeleno, vse v najlepšem cvetju. Od desno i in leve drhti prijeten vonj dehtečih j breskev, c reč en j in drugega sadnega i drevja. V zelenem smrečevju pa pre-| peva črni kos m sc veseli pomladi. Pri-j J c lilo so razlega njegova melodija v : rano i utro. vensko - hrvatska duhovščina, cesarju in Avstriji vedno tradicionclno globoko vdana, bo vedela svoje delo nadaljevati. Resnično avstrijska naša sloven-sko-hrvatska Istra, avstrijska misel ob Adriji na plan! liiižLju. Budimpešta, 14. junija. (K, u.) V ogrskem državnem zboru je govoril ministrski predsednik g r o t Tisza o položaju: Tik pred sklicanjem ogrskega državnega zbora smo začeli ofenzivo proti Italiji s takimi vojnimi čini, o katerih pa se danes že nočem izjaviti, ker nočem prehitevati dogodkov, ki so po moji sodbi že sedaj vpleli nevenljive lavorike v venec slavo naše armade. (Živahno odobravanje). Nato spominja na nemško zmago na morju, katere se ogrska javnost veseli z vsem žarom svoje duše. Z začetkom državnega zbora pa jc enia-ka v času v velikem obsegu započeta ruska olensiva; boji. še niso zaključeni, ampak butajo s svojimi valovi r.a celo našo rusko fronto. Javna poročila naznanjajo, da so Rusi s to ofenzivo dosegli znaten uspeh na dveh točkah. Levo krilo naše bu-kovinske armade smo morali vzeti nazaj, v Volinju stoječe armade pa so bile na ce'i fronti potisnjene nazaj. Sploh ne mislim teh dogodkov niti tajiti niti zmanjševati. Maslim, da ccm ogrskemu narodu dolžan popolno odkritosrčnost in mislim, da bi žalii ogrski narod, če bi vsled zgrešene irt sploh, neumestne obzirnosti skušal te dogodke prikrili. (Zbornici pritrjuje). Pa ravno tako odkrito in pri popolni zavesti z mejo besedo združene odgovornosti lahko izjavim, c-.a. boj nadaljujemo s prav istim junaškim pogumom, trdovratnostjo in nerazrušljivo voljo za zmago. Večji del naše fronte jc tudi ie-danes neizpremenjeno v naših rok?h in potrebne odredbe so že storjene, tako da utemeljeno lahko upam, da jc to samo začasen dogodek, ki ne bo trajno vplival na potek dogodkov, (Živahno pritrjevanje :;i ploskanje.) Nato grof Tis7.a primerja sedanji položaj z raznimi prejšnjirai dogodki in pravi: Deset korakov za postojanko :-o nahaja vaško pokopališče, G? obovi so razkopani in razbiti, spomeniki leže daleč na okoli. Tu in tam stoji palma s povešf-no glavo. Pod menoj sc vije bistra Soča, toliko opevana od Gregor lica. Takrat som te videl samo v duhu, a dano.-- : j prod menoj. Srdito se zaganjaš ob i , ■; o\" in z voiikim šumom hitiš naprej, k r k Hibi sc ti kdo ve kako mudilo. K ) bi znala govoriti ; i povedala lmvsikaj, kako si hodila in kaj si med pni jo doživela. A ii molči--. Le vrlovi udarjajo ob skalo in govorijo vi ."no pa-.---m, ki sc izgubi mod šumom. Koliko boš še videla in doživela, preden prideš v sinje morje, kjer -o boš šole odpočila! Za r-iovo tj ki^-ua: »Uniči in utopi sovražnika, ki hoče •podjarmili in zasužnlti tobo fn •<> !•: no dolino! m v Goric?. (Pricbčil —ar.) Misli so mi venomer blodilo, srce mi ni dalo miru, dokler sc nisem odloči!, da pojdem v Gorico. Na v i ozgodaj som so odpcijal od. doma s kole -mi. Aii komaj dospeni do S t i a pri Črničaii, zašli šim v zraku brneni«? mvtoria I\>rde- če pomislimo, da jc ob drugem zasedanju ogrskega državnega zbora sovražnik še vedno stal v Karpatih in je grozila že vojna z Italijo, da se je takrat začelo zmagovito prodiranje, ki nam ni priborilo samo izgubljenega, ampak tudi široko rusko ozemlje, na drugi strani pa da je prav tedaj prišla vojna napoved od strani Italije, vprašam tedaj, ali je bil takrat pred nami samo en človek, ki bi mogel verjeti, da nam zavratni napad Italije prinese današnje vojaške posledice? Če tedaj tekom cele vejne nobena stvar pri ogrskem narodu ni mogla omajati upravičenega samoza-upanja in nezrušljive volje za zmago, tedaj moramo biti danes globoko hvaležni za dosedanje uspehe in z upravičenim zaupanjem gledati na menjajoče se dogodke tega velikanskega boja. Izjava zunanjega ministra. Iver so sc cntc-ilini in nemški državniki v zadnjih svojih govorih dotaknili našega zunanjega urada, zato grof Tisza prosi, da sme z milostnim dovoljenjem ogrskega državnega zbora prebrati izjavo zunanjega ministra barona Burian a. Ta piše: - Cilj naše vojne je čimprej ko mogoče priboriti si zmagovit mi-". Monarhija jo morala v svetovno vojno, ker je bil ogrožen njen obstoj. Grozno sarajevsko hudo-dcVvo ni biki slučajna iskra, ki bi mogla z jastr.o silo celi dei naše zemlje zagnati v požar. Posvetilo jc samo s blestečitni barvami v temo, v kateri so Rusija in njene zaveznice Sistematično pripravljale napad na Avstroogrsko, Politika, kakor jo je v prfcj;injsh leti'.-, vodih Srbija. ; i bila lastna politika tega malega kraljestva. V Srbiji propagirana rusr.a polita'.a je bila pravzaprav olenz: va, kajti za po:acciico je mogla imeti samo aii na;ie por-ižanje ali oborožen odpor. /.a nas 'e i*, zaključeno vpraša-nje, kdo nosi krivdo za dejanju izbruh vojne. Grey je večkrat poudarjal, da fci se iapfinili vojni, če bi se bil po ilašem ultimatu sprejel predlog za konferenco, loda naš zunanji mini-clcr opozarja na poročila hsi-ega petro-grajsiccga poslanika, ki ravno tako kakor nemška poročila pričajo o postopanju Angleške in Nicolsona začas?. bosanske kri-2c. i a naročila kaaejo, da Anglija. ni ostala dani kvišku tek* zagledani la*ki zrakoplov. Kdo bi ai bil mislil, da bode ta sraaoper ravno la dan, 1. j. 16. januarja 1&16 dospel tako nepoklicano' in tako !'-'■'" • •• -u; v miš o i'.uii,■.;? In vendar jo ' '' ■ - i ako. Ni mi Hio mnogo mar zanj, da bi ga šo daljo opazovali ampak som so hitro odpeljal iiaproi, ker sc mi jc mudilo dalje. V Crničali som rc malo okrepčal, a nato sem nadaljeval r vo.io potovanje« Brzo kakor veter tile jo neslo kolo, a kakor nalašč mi ni hotelo raprej, ko som enkrat dospel a o Ajšicviec Ne vem ali je prejfiriji gospodar kol:-.«a bil doma iz AjSevIco ttli nc. rošhica jo, da mi ni hotelo ai- a kor z ,ne 'a. Po kraškem popravilu sem so vendar kmalu nate odpf-ljal proti ljubljeni Gorici. Kako tesno mi je nosialo pri srcu ko som zagledal Gorico kav naoiikr.it -O &to;-ili i red-1 no vsi •••• .:aiji d a. - od!, i in rotil sem so nad izdajalskim Lahom, ki nam je napravil toliko Komaj dospem do ulice Dreossi zagledam Skp-10v ::-'• Od, i i .<• imol od s pro 'jen od laških izstrelkov, tako da bi vsakdo lahko skozi videl; cc.:o posloplo j.-- > JU ada »'!» ' ,5 mil1 > ;.):' no pečeno, drugače omenjena Ulica ni imela poškodb, in Kdor jo med obstreljevanjem tu bival) jo lahko preneseil colo stvar. Po ti : - -_-v. Antona sem ko- na strani onih, ki so hoteli poravnavo, ampak da je podžigala nasprotje med Rusijo, nami in Nemčijo. Burian opozarja tudi aa veliko razliko med vprašanji londonske po-slaniške konference, ki ni imela sklepati obveznih dogovorov, in med vprašanjem, ki je nastalo po sarajevskem atentatu vsled našega ultimata Srbiji. L. 1914. je bilo treba rešiti tako vprašanje, za čegar rešitev je bila nasproti Srbiji, izzivajoči do krvi, poklicana samo nonarhija. Zunanji minister nato šc obširno razpravlja o krivdi Rusije in pravi, da je danes bolj praktične važnosti vprašanje, kdo je odgovoren za nadaljevanje vojne. Sir Grey je rekel, da vojske zato ni koncc, ker se csredpii sili smatrata za zmagovalki, entento pa za premagano, ko pa ententa še vendar ni in tudi ne bo premagana. Mi našim sovražnikom ne moremo ukazati, da naj priznajo, da so premagani ali da se odpovejo upanju na zboljšanje položaja. Na drugi strani pa tudi ni mogoče prevrniti, jasnih dejstev in če pravi Grey, da ententfi š£ ni premagana, tedaj osrednji sili čistoč sso skromnostjo lahko opozorita, da starci dve še manj premagani. ni u En sam pogled na vasjni položaj odgovori na vprašanje, katevaigtranka da stoji na stališču, ki je v dejanskem nasprotju s položajem. Dejstvo je, d^use tehtnica na vseh bojšičih nagiba v korist naše četvero-zveze in da si tega usjiohq ne bomo dali nikdar več iztrgati. Potrčfbi. samoobrambe nas je gnala v vojno. Tega tudi po naših sijajnih zmagah nočemo pozabiti. . - ■ r r- Naš vojni cilj je ta, da trdno in trajno svojo varnost obvarujemo za bodočnost pred obnovitvijo takih zavratnih napadov. Mi ne stavimo nobenih previsokih zahtev, pa to svojo varnost si hočemo skovati pri ognju našega svetega navdušenja za vojno. Božji previdnosti je znano, koliko težkih udarcev še pride, predno po tej novi ustanovitvi domovine lahko počijemo, toda Avstrija v zvezi s svojimi zaveznicami ne bo prej stopila iz tega težkega pota junaških naporov, dokler si ne pribori končne zmage. Znano je, da si naši sovražniki obetajo preobrat v vojni sreči od onega velikega skupnega napora, na katerega se že davno pripravljajo in pa od naše utrujenosti, Neustrašeno smo storili in storimo vse, s čimer. moremo preprečiti to nakano in v zaupanju v Boga upamo, da bodo tudi te najde 'Saše sovražnike razočarale. Lahko sicer. nadaljnim bojem nagrmadijo še več gorja nad človeštvo, toda železnega koraka Usode ne morejo več ustaviti. Miroljubnost monarhije je vzvišena nad vsak dvom, 'pa' ce Greyeve besede z dne 10. maja po-ra&jno v našem slučaju, lahko tudi mi re-čerilb: Avstrija in njene zaveznice ne dopuste takega miru, ki ne bi prinesel pokore za številne zločine vojne «. ■ Hlkoliolno vprašal® v novi loči. V novi luči? Da! Ta nova luč je knjižica,, ki jo je spisal graški vseučiliščni pro-fesOf dr. Karel WeiB: Die Alkoholfrage. Ein Vademecum fiir katholisehe MaBig-Leitsbestrebungen. Izšla je pred kratkim. Nekaterim se zdi, kakor da bi ta knjižica pomenila poraz abstinenčnega gibanja med maj vozil po od granat razriti cesti, tako da sem se lc s težavo komaj preril skozi to kamenje. Na sredi trga jc bila velika jama, imela je kake 3 m širine in kak 1*5 rn globočine, ki jo je menda naredila 28 cm granata. Nekaj dni preje, menda 9. januarja, je pa neki sovražni letalec vrgel bombo na hišo groia Lan-t.hieri, a ni bilo hujše nesreče, kakor da je zmetal nekaj drv, ki so bila spravljena v podstrešju omenjene hiše, na ulico, v veliko veselje nekaterim ženicam izpod Grada, da so si pri tej priliki nabrale vsaj nekaj drv, ki jih takrat sploh ni bilo mogoče dobiti. Na- j prej idoč zagledam dve novi luknji, ki so jih naredile granate malega kalibra mesarju Kufarinu. Nato zagledam zopet nanovo narejeno luknjo na stolni cerkvi. Gredoč naprej sem bil jako vesel, da sem lc srečno dospel do našega prejšnjega bivališča. Jako čudno se mi jo pa vseeno zdelo, da so bila vrata, ki sem jih bil pred odhodom zaklenil, le zasilno zaprta. Ali se je morda zgodila kakšna zmešnjava od 30. novembra 1915 do 16. januarja 1916? In nisem se varal? Pogledam skozi ključavnico in kaj zagledam: cela naša dvonadstropna hiša popolnoma podrta! Celo dvorišče jo bilo pokrito s kamenjem, tako da bi človeška noga težko hodila po tej strašni groblji. Odprem duri, pogledam plašno notri, zaslišim neki ropot, poslušam dalje... kar naenkrat pridrvi ccla tolpa podgan skozi odprta vrata in naravnost proti meni. Zgrabim za kamen, ga vržem v sredo te tolpe iti zadenem eno celo podgano. iDalie.i našim narodom. Nekdo je v tej knjižici celo našel, da je abstinenca — greh! Knjižic^ ima ta-le poglavja: beseda in pojem alkohol, vino v luči sv pisma, dolžnost zmernosti, prostovoljna popolna zdrž-uost, vino v luči splošne izkušnje, alkoholne pijače pred sodnim stolom znanosti, ali so vse alkoholne pijače res strup, vodilne misli (Grundsatzliches) o abstinenč-nem gibanju. Ne moremo reči, da. bi ne bilo kaj res, kar je v teh poglavjih povedano. - Alkoholno vprašanje je nravno (moralno) vprašanje. Zato jc treba odgovora na to vprašanje iskati v sv. pismu. Nauk sv. pisma je odločilen. Sv. pismo pa našteva vino med posebnimi darovi božje dobrotljivo-sti. Zmerno uživanje vina naj po nauku sv. pisma človeka razveseljuje, tolaži in zdravi, Kakor pa sv. pismo dovoljuje zmerno uživanje vina, tako prepoveduje nezmernost pri tem uživanju. Jezus sam je pil vino. Toda napačno bi bilo, ko bi kdo iz tega izvajal pravilo: Kdor pije vino, je popolnejši, kakor tisti, ki ga ne pije«, kakor bi bilo tudi nasprotno napačno: »V abstinenci je večja popolnost kakor v zmernosti.« Kakor uči sv, pismo, to potrjuje i z -k u š n j a narodov in stoletij. Znanost uči soglasno, da je ne-zmernost v uživanju opojnih pijač človeku škodljiva. Posameznim osebam ško-i duje tudi zmerno uživanje takih pijač. Nekaterim bolehnim osebam je zmerno pitje vina zdravilo. Zdravim ljudem vino, zmerno uživano, ne škoduje, ampak je v e r -jetno, da pospešuje prebavo in vpliva blagodejno na razne organe človeškega telesa in po njih na dušno delovanje. Tudi ima po mnenju raznih zdravnikov v sebi redilne snovi. Alkohol sam na sebi je strup. Žgane pijače, užite v mali množini kot zdravilo, niso strup. Redno pitje žganih pijač pa prinese nesrečo in smrt. Ne morejo se imenovati strup pijače, ki so bolj produkt narave kakor človeškega uma, to je vino in mošt. Tudi je krivično, če se tem pijačam daje ime alkohol. To so poglavitne misli pisateljeve. Ko človek knjižico prebira, se ne more ubraniti misli, da je hotel pisatelj z nio nekoliko udariti po zmernostnih in abstinenč-nih društvih, kakršna so sedaj v Avstri i. To je res, da se je v boju proti opojnim pijačam marsikaj pretiravalo. O vinu se je govorilo in pisalo, kakor da bi bila prava ljudska nesreča in ne božji dar, Trdilo se je, da je, tudi zmerno uživano, strup. Dokazovalo se ie z izreki razriih zdravnikov, da uživanje vina človeku samo škoduje in nič ne koristi, med tem, ko so se nasprotne trditve učenih zdravnikov popolnoma ignorirale. Pa temu se ne smemo čuditi. V boju se vedno dogaja, da bojevniki v svojih trditvah pretiravajo in da radi segajo po orožiu, ki jim obeta, največ uspeha. Pa danes je to že \se drugače, kakor ie bilo pred leti, in zdi se mi, da se protialkoholno gibanje pri nas v bistvenih točkah popolnoma ujema z načeli, ki jih povdarja dr. Weissova knjižica. Ta načela so: Boj žga-njepitju! Boj nezmernemu uživanju vina in piva! Popolna abstinenca za tiste, ki jim zaradi raznih živčnih in drugih bolezni škoduje vsako — tudi zmerno — uživanje vina. Komur je vino potrebno kot zdravilo, ga uživaj. (Sv. Pavel Timoteju.) Če si zdrav in se ti ni treba bati, da bi li malo vina škodilo, si ga lahko privoščiš nekoliko, da se pri njem malo razvedriš, ali da se znebiš skrbi in žalosti, ali da se po naporu pokrep-čaš ali za naporno delo okrepiš, ali tudi zato, ker se ravno v družbi pije vino, da ne delaš izjeme ali nc motiš veselja. Pa nikdar ne pozabi zmernosti! Je pa mnogo vzrokov, da se lutii vina, piva in sadnega mošta popolnoma z d r ž i 5. Če nimaš veliko denarja, zdrži se! Morda bi ti bilo vir.o koristno, pa imaš denarja komaj za to, kar jc potrebno tebi in tvoji družini, in potrebno ima prednost pred koristnim. Če se zdržiš vina za pokoro za svoje grehe in iz ljubezni do Boga, je to vse hvale vredna abstinenca. Če se zdržiš pijače zato, da bi s tem pomagal za tre ti pijančevanje med narodom, je ta tvoia abstinenca zelo imenitno narodno delo. Ali bi ne podpisoval teh stavkov vsak pameten voditelj abstinenčnega in zmer-noslnega gibanja? Te nazore brani tudi dr. Weiss. In ko bi vsi listi, ki ob vsaki priliki zabavljajo zeper abslinenčno gibanje, ve- i deli, kaj pravzaprav hoče to gibanje, bi gotovo obmolknili. Sicer se pa drevo najbolj spozna po sadu, ki na njem dozori. In če preudarkno, koliko manj se pije danes ob raznih prilikah, kakor se je pilo ob podobnih prilikah pred dvajsetimi leti, moramo reči, cla je abstinenčno gibanje prav koristno drevo. Zato pa kličemo: Le naprej! Pa previdne in trezno in brez pretiravanja. Kdor zahteva preveč, malo ali nič ne doseže. Glavna reč naj bo, da odvadimo ljudi žga-njepitja. Zato hi pa morda bolje bilo, če bi lam, kjer se p.je veliko žganja, ljudem priporočali, naj rajši piio vino ali pivo. Na to limanico bi se jih več vscdlo kakor na tisto. ki se ii pravi popolna abstinenca. In pri popolni abstinenci bi se morda postavilo nekaj izjem, da bi se ljudem ne zdela tako strašna. Če se kdo posti, je to hvale vredno; čc se posti na Veliko nedeljo, nihče tega ne bo odobraval. Tako bi bilo primerno, da se tudi abstinentom dovoli vino ob družinskih godovih, velikih praznikih in slovesnostih, n. pr, ob svatovščini ali novi maši. Pospeševanje abstinence in zdržnosti je velikega pomena za naš narod. Saj je že znana ona pesem o vitezu, ki ie v vsakem kraju najlcrej pogledal, če visi kje smrečica pred hišo. Če j je našel, je veselo zaklicali »Est, est (t. j, je, je)!« Ko jc umrl, mu je služabnik na grobni kamen uklesal tele besede: »Propter nimium est, est, est, dominuš meus mortuus est,« to se pravi: »Zaradi preobilnega je, je, je, gospod moj umrl je.« Temu in onemu Slovencu bi se mogle podobne besede zapisati na grob, in ko bi ne bilo nikogar, ki bi kot tromba povzdigoval med narodom svoj svarilni glas, bi morda prišel čas, ko bi se tudi našemu narodu moral postaviti nagrobni spominek z napisom: »Propter nimium est, est, est, populus (narod) meus mortuus est.» —aa— Vojska Z Miisi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. junija. Uradno: Odbili smo ruske napade južno od Bojana in severno od Črnovic. Sicer južno od Pripiatega ob neizpremenjenem položaju nobenih posebnih dogodkov. Severno od Baranovičov so se nahajale včeraj dopoldne nemške in avstrijske čete v najtežjem ognju ruskih topov. Zvečer je napadel sovražnik posioianke, a so ga povsod popolnoma odbili. Končno je streljalo sovražno topništvo v ruske množice, ko so se umikale. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. junija. Veliki glavni stan: Poizvedovalni cdiTelki so porušili južno'cd Maroškega jezera naprej potisnjene utrdbo, pripeljalo so s seboj 68 ujetih Rusov. Na bojni črli severno od Barnrao-viiii je pričel sovražnik napadati. Po ljuti pripravi s topovi so naskočile goste množice sedemkrat naše črta, Ruse smo popolnoma odbili s težkimi izgubami zanje. Nemški letalci so izvedli v zadnjih dneh dolekosežna podjetja proti železnicam sa rusko bojno črto. Večkrat so ustavili vojaške vlake in so rušili kolodvorske naprave. Vrhovno vojno vodstvo. ' . X . X X Ko so "sO prod tremi dnevi naše bojne sile v severni Bukovini med ljutimi boji zadnjih čet ločile od sovražnika, so se naše črte umaknile za Sadagoro, Sniatvn in Horodenko, v katere kraje je prijezdila sovražna poizvedovalna konjenica. Južno od Bojana so napadli Rusi naše postojanko ob PrutU, pa so bili odbiti. Med Dnjestrom in Prutom so se sicer vršili boji lc manjšega obsega. Ob Stripi so Rusi zahodno od Trem-bovle v prostoru pri Burkanovu večkrat zaporedoma napadli, pa so bili vedno odbili. Na bojni črti Wojbijpwka—Čebrov, severozahodno od Tarnopola, trajajo trdovratni boji daljo, ne da bi se znatno spremenilo postojanke. Po najnovejših poročilih je nastal v bojih v Voliniji in Bukovini odmor, kot naravna posledica ločitve od sovražnika. Sovražnik nam je tu. potem ko so se njegovi poskusi, da bi motil našo umikanje, krvavo izjalovili, neposredno sledil ie s konjenico, da bi vzdržal stik z nami. Gotovo so težko izgube Rusov, ogromna poraba municije in drugega vojnega materiala vplivale, da sovražno armade niso mogle našim četam tako hitro slediti, kot bi rade. PRETIRANO RUSKO ZMAGOSLAVJE. Dunaj, 14. junija. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Med tem ko so so glasila prejšnja poročila ruskega generalnega štaba čudovito skromno, jc razglasilo 11. t. m. rusko vojne vodstvo sledeče zmagoslavje: ■Hermann« v zalivu Morrkoeping in so jo po hrabri obrambi zažgali. Posadka je razstrelila ladjo. Poveljnik in večji del posadke sc je rešil. Husija in Hranili No Meni Do odločil general Sarrail. Berlin, li. junija. »Tagliche Rundschau^ prinaša po »Daily Telegraphu« atensko poročilo dr. Dillona, da bo sedanja vprašanja na Grškem rešil general Sarrail, in sicer z vsemi sredstvi, ki mu bodo na razpolago. Izvedel da je iz najboljšega vira, da mislijo sedaj končati sedanjo negotovost. Na Grškem raste nemški vpliv. Dejansko vlada general Dusmanis, grški Bismarck. Grki izven Grške so nezadovoljni s sedanjo grško vlado in ustanavljajo mogočno organizacijo s sedežem v Parizu, in ta organizacija .se bo kmalu pokazala pri mednarodnem položaju. Dvorna in vojaška stranka pa sta še vedno za opozicijo proti ententi. Vsekakor razmere silijo k odločitvi. Grška demobilizirala tudi svojo vojno mornarico. Genf. (Kor. ur.) Iz Aten: Kralj je podpisal drugi odlok, ki odreja splošno demobilizacijo vojnega brodovja Grške. Turčijo v voiski. Turki prodirajo proti Erzerumu. Basel, 14. junija. >Baseler Anzeiger^ poroča: Turki počasi prodirajo v smeri proti Erzerumu, Petrograjski listi poročajo, da so Rusi iz vojaških ozirov spravili iz Erzeruma vse zaloge. Volni ciii japonske. Berlin, 13. junija. »Vossische Ztg.;< poroča iz Berna: Prejšnji japonski finančni minister Sakatani, ki je prišel na pariško konferenco, je izjavil, da hoče Japonska kakor njene zaveznice streti nemški militarizem, da enkrat za vselej uniči nemške sanje o svetovnem gospodstvu. Tudi pri sklepanju miru Japonska ne bo posebno stopala v ospredje, marveč naj usodo Nemčije in njenih afričanskih kolonij določijo zavezniki. Japonska se bo oglasila šele pri nemških kolonijah v Aziji in Tihem oceanu in upa, da kakor sama zaveznikom prepušča ureditev karte v Evropi in Afriki, da ji bodo zavezniki dali svobodno roko, da Japonska sama na vzhodu za večno izbriše vsako sled nemške posesti. W\\m zopel oovorl za mir. New York, 13. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča: V nagovoru na gojence vojaške akademije v Westpointu je rekel \Vilson, da bodo Združene države, ko pride čas za sklep miru, igrale nesebično vlogo. Skrbeti morajo v prvi vrsti, da kak drug narod ne spravi v nevarnost njihovih življenjskih interesov. Z ozirom na oboroževanje je rekel, da se bo svet naučil spoznavati, da Amerika res misli io, kar pravi Wilson. Zadnje čase da ga je posebno vznemirjalo, ker ameriški državljani ne sprejmejo vase duha Amerike, ampak dajejo drugim deželam prednost pred ono deželo^ če-gar državljani so postali. — WiIson je končal: Mi smo pripravljeni za združitev z drugimi narodi sveta in poskrbeti, da povsod zavlada pravičnost, v katero verujemo. Dozdevni rusko-rumunski dogovor. Budimpešta, 14. junija. Filipescu-jev list »Epoca« trdi, da Rumunija proti Rusiji ne more biti strogo nevtralna, ker 'ima ž njo sklenjeno pogodbo. »Az Estov« poročevalec pravi, da jc to gola izmišljotina, ki hoče ublažiti neugodni vtis ruskega navala na rumunsko ozemlje. Na. Rumunskem sleherni zaupa Bratianujcvi bistroumnosti, ki gotovo pozna pravi vojni položaj in zato zavlačuje tudi sedanje dogodke. Rnsko-rumunski obmejni spor poravnan. Petrograd, 11. junija. (Kor. ur.) Pe-trograjska brzojavna agentura poroča: Nedavno sc jc pripetilo slučajno prekoračenje rumunske meje pri Marmornici po neznatnih ruskih oddelkih približno euc stotnijc. Tu slučajni dogodek, katerega pojasnila jc najbrže iskati v dejstvu, da je meja na tem kraju zelo nejasno označena, je bil predmet preiskave na licu mesta. Ruski general je izrazil rumunskemu generalu, ki jo bil prišel k preiskavi, svoje obžalovanje in dal zagotovilo, da so bile prišle naše čete pomotoma v Marmornico in da so bodo nemudoma odooklicalc. politične okraje Murau, Judenburg, Voits* berg, Deutschlandsberg, Lipnica, Radgona, Ljutomer, Slovenjgradec, Maribor, Ptuj, Celje, Konjice in Brežice. Jugoza-paclno ožje vojno ozemlje obsega pokneže-no grofijo Tirolsko izvzemši sodna okraja Landeck in Ried in politične okraje Reut-te, Imst, Inomost, Schwaz, Kufstein in Kitzbiichel, vojvodino Kranjsko, mejno grofijo Istro, pOkneženo grofijo Goriško in Gradiščansko, mesto Trst z okolico. Poljska spomenica o poljskem vpra-| šanju. Dunaj, li. junija. Tajništvo »Polj-! skega, kluba« poroča, da se jc politična komisija temeljito bavila s političnimi razmerami v poljskih zemljah. Dne 10. junija je načelnik vitez Bilinski zunanjemu ministru baronu Burianu in ministrskemu predsedniku grofu Stvir-gkhu izročil spomenico, v kateri ^Poljski klub« opozarja na tesno zvezo poljskega, vprašanja z interesi avstrijske monarhije in na sredstva, ki bi znala voditi do zaželjene rešitve poljskega vprašanja. iZjireMUe v ingjiii Mm volnesa ozemlje. Dunaj, 15. junija. (K. u,) Wiener Ztg.* priobčitie razglas notranjega ministra z dne 14. junija 1916 o izpremembi meja širših vojnih ozemelj, s čimer ne Grobming, Lie-tzen, Leoben, Bruck o. M., Miirzzuschiag, Gradec, Wciz, Hartberg in Feldbach v voj-vodini Štajerski izločujejo iz širčega vojnega ozemlja. Jugozapadno širše voino ozemlje obsega potemtakem v pokneženi grofiji Tirolski sodna okraja Landeck in i Ried. potem politične okraje Keuite. Imst, ! Inomost, Schwaz, Kntstein in Kitzbiichel, j deželo Vorarlberško, v vojvodini Solno-I graški politične okraje Zeli ara Sce, St. Jo-> hann in Tamsv/eti, v vojvodini Štajerski Hrib sv. Mlliaela. Uro hoda južnovzhodno Gorici dere Ipavica po okolici, ki je gotovo najljubke-ja, kar je ima starodavno grofovsko mesto. Idilični gradovi spominjajo boljših dni, romantični stolpi in razvaline pa so priče vojnih strahot, ki so žalibog že cesto divjale po tej lepi mejni deželi. Iz Gorice drži ravna cesta v Miren. Nedaleč od tod se dviga pičlo porasel grič s pradavno božjo potjo Matere božje Gra-denske. Vijugasta pot z običajnimi postajami vede na vrh griča. Poleg stare prvotne kapelice milosti so sezidali veliko cerkev, ki je sicer ostala nedovršena. Svete stopnjice mirenske imajo 28 stopenj, v katere sta vdelani po dve svetinji, zakriti s kovinastimi ploščicami. Najvišja stopnja ima tri čudežne Svetinje, med njimi trščico Kristovega križa. Z Gradenskega vrha se vidi na vzhodu ob Ipavici grad Strasšoido-Renški, ki ga obdajajo krasni stari topoli, javori in bukve. V osamelem vrtu, po katerem teče potoček, stoji okrogel stolp. Renče so zelo stara vas, kakor sploh sela okrog Gorice, in so bile v 13. stoletji rodni grad nemške obitelji Renčahov, od katerih je baje nastalo ime Renče (ako ni bilo narobe; op. uredn.). Kaže se, da je gospodarila ta obi-telj na tem posestvu komaj dve stoletji, zakaj h koncu 15. stoletja se nahaja v goriških kronikah obitelj Hoferjev pl. Renskih. Ko je ostavil zadnji grof Lenart Goriški sredi 15. veka rodni grad, so se Nemci poizgubili in naselili po krajih k domačinom (Slovencem) še Furlani, in Nemce so poznali tu le še komaj po imenu. Dalje doli ob Ipavici so Rubje z mlinom in graščino baronice Bianchi. Vso graščino zarašča bršljin in s štirih baročnih vogelnih stolpov vejejo v mirnem času zastave v vetru. Ta graščina me spominja mladosti in milih sanj, lepih uric, ki sem jih prebil na gričku graščini nasproti. Otročje težnje so našle izpolnitve, ki so se kazali ob večerih tem bajneji in polnili domišljijo s strahovitimi prikaznimi. Po tihih nasadili je žuborel vodnjak, ki je metal kvišku vodo, po gostih bukovih mladikah jc šumel večerni veter otožno večerno pesem, da mi je segalo v srce. Dolgo je že tega! In tedaj se spominjam prav dobro starega, četverooglatega beneškega stolpa, ki je stal zunaj na širokem polju. Izgledal je kakor normanski stolp, ki jih je videti še pogostoma ob Severnem morju. Da, nam k pustolovstvu pripravljenim mladičem je bil to znamenit pajdaš, ki se je prilegal prav dobro našim bajkam. Morda bi nam bil lahko povedal marsikaj, kar je videl tam zunaj in slišal na osameli široki planoti. Ta kubični stvor, se mi zdi, je imel dve nadstropji. Okna in trhle duri so bile vedno zapahnjene. Po špranjah smo škilili v mračno prostorno vežo, ki je bila vedno prazna. Temu smo se čudili najbolj. Nekoč so nam pravili, da gospodari notri zmaj; drugič, da stanuje v stolpu vrag, ki ponoči odpira okna in se ogleduje po okolici. Streha je imela že takrat velike luknje in se je podirala leto za letom bolj. In nam otrokom je bilo žal, da se prav nihče ni zavzel zanjo. Rubje so zgodovinsko velevažne. V vojni proti Benečanom, ki so večkrat v deželo udrli, je padel tu leta 1617. cesarski general Trauttmannsdorff. Zadela ga je jovra; a topova krogla in padel jc poleg Španca Marada, ki je znan iz Schiller-jevega NVallensteina. Spominska plošča ie postavljena v spomin. Mnoge utrdbe, katere so zgradili v 17. stoletju, so pač izginile vse. Pod vodstvom Trauttmannsdorffovim so zgradili : ženski nasipa z imenom - Pazise!« Zgradile so ga povečini ženske. Bogate Gradiščanke grofica Thumova, grofica Rabatia in grofica Strassoldo — te obitelji so imele v deželi bogatih posestev -- so se odlično udeležile domoljubnega dela. Opustošile so cclo lepe svoje vrtove, da so preskrbele utrdbi gradiva. Goričani se niso sploh nikoli vne-mali za Benečane. Izročilo jih smatra druge Hune; saj so posekali Kras, razdejali gradove in opustošili vse, kar jim je prišlo pod roke. Na boljšem glasu so Francozi, ki so zgradili mnogo lepih cest. Blizu Rubij še sedaj imenujejo pot > francosko cesto«. Po revoluciji se je sploh zateklo v Gorico mnogo francoskih plemiških obitelji. Za Rubjami se dviga košato porasli 175 metrov visoki, robati hrib Sv. Mihaela, ka mor so radi poletevali Goričani. Koli-krat smo se spenjali nanj otroci, tedaj komaj sluteči, da jc doživel ta hrib že mno- go viher, in gotovo nc pričakujoči, da bode v malo desetletjih zopet hrib krvi. Gori pod starimi akacijami, bukvami in kostanji smo počivali ln zrli željni življenja po široki, brezkončni furlanski planjavi z njenimi mnogimi stolpi, ki so se dvigali iz tal kakor obeliski. In ako je bil dan izredno jasen, so sc videle Benetke in lagune, v daljavi pa Jadransko morje. Kakor prav-Ijiške prikazni smo potem skočili k razvalinam. Na južni strani hriba so stali takrat ostanki zidov, razpočen stolp in poznali $o se sledovi okopa pri starem gradu Sv, Mihaela, ki ga goriška zgodovina imenuje večkrat. To gričevje, ki se naslanja na Do-brdobsko planoto in ki ga ločita znana Hudi log in nižina Nad logom od Opatjega-sela, je bogato spominov na dogodke iz burne preteklosti grofije, in marsikatera zgodba še živi med ljudstvom. Ponoči so videli ob Sv. Mihelski razvalini pogostoma strahove, ki so nemi in v vrstah korakali in zdajci izginili — duše padlih junakov. V Hudem logu je — seveda baje •— v gotovih časih naravnost ne-\arno. Tam se tudi že začenjajo kraške jame, po katerih biva škratelj in se mirno naslaja ob ajdovih žgancih, a se razhudi, ako ga nadlegujejo ljudje. Ako se vrže v jamo kamen, se dostikrat ne sliši, kdaj prileti na dno. Ujame gp namreč škratelj, ali pa vrag uduši šum. Primorske novice. Birma v Trstu, Tržaški škof msgr. dr. Karlin je birmal letos 222 dečkov in 288 deklic. Sv. birma se je vršila v katedrali sv. Justa. Izdajice. Vojakom AdoMu Klippcr, Tomažu Chuchla in Romanu Grion, slednji iz Koprive v Furlaniji, je c. kr. deželna sodnija v Trstu-Voloska zaplenila vse njihovo imetje, ker se je dognalo, da so pobegnili k sovražniku. Črn kruh v Trstu, Jed ni slaba, leda gospodje pekovski pomočniki bi prebivalcem lahko prihranili dcio, katero imajo z odstranjevanjem kosov krompirja iz^ kruha, ki so včasih debeli kot lešniki. Krompir naj se zmečka tako, da ga ne bo videti v kruhu. Človek bi misiil, da je kruh posut z mandeljni, pa je le krompir. Lovor padlim Tržačanom. Tudi tržaška mestna občina je dala napraviti lovor j ev venec s trakovi, ki bo visel med drugimi ob vhodu v Burgthor na Dunaju. Na trakovih je napis: »Terge-ste urbi ustjue fidelissima civibus qui patrii.o viturh saerarunt« — Trst, mesto vsikdar najzvestejše, someščanom, ki so žrtvovali življenje za domovino. Huda kazen. Na Borznem trgu v Trstu, v Dreherjevi palači je znana restavracija »K stari borzi«. Vodil jo je Dunaj-čan Wicninger, a jo majnika lani zaprl. Letos 1. majnika pa jo je zopet otvoril ter prodajal pivo Pilsen po 1 K 40 vin. liter. Bil je kaznovan na 2000 K globe, zaplenite v 5 hI piva Pilsen in eno leto mora ustaviti izvrševanje gostilničarske obrti. Mož pa je rekuriral in ker vsled tega sodba ni pravomočna, ima lokal še odprt. Goriško vino. Iž Krepelj. Dne 7. t. m. je obiskal našo vaš gospod vinarski nadzornik c. kr. namestništva v Trstu. Ogledal si j« s perocidom Skropljene trte ter je izjavil, da perocid, ako je škropljenje pravilno prirejeno, nadomešča galico in da tudi c. kr. namestništvo daje letos prirejati po Istri poizkuse s tem sredstvom. Kakor že večkrat, trdim ponovno, da ima perocid prednost pred galico in da zato ni treba, da bi vinogradništvo trpelo radi pomanjkanja galice. To naj bi slednjič izprevideli tudi tisti, ki trdijo, da perocid ni dober. Kakor nam je povedal gospod vinarski nadzornik, so "bili v minulem letu ponekod slabi uspehi s perocidom, drugod pa dobri. Kjer so bili slabi, je bil gotovo vzrok v tem, da je bi! perocid v trgovini pokvarjen, ali pa ga tisti, ki so ga rabili, niso pravilno napravljali. Kdor se hoče prepričati o rabi pcrocida in videti uspehe, naj pride sem. Pokažemo mu vse natančno. Tudi z novim sredstvom, ki nadomestuje žveplo, se delajo poizkusi. Iz ruskega ujetništva nam piše Karol Pavletič (pekar) iz Št. Andreža pri Gorici, Pravi, da je že 14 mesecev vojni ujetnik na Ruskem, da je pisal domov že nešteto kart, e ni dobil nobenega odgovora. Nič tedaj nc ve, kje in kako je z njegovo družino. Prosi, da oglasimo to v >-Slovencu«, ker bo tako morda zvedela zanj njegova družina, Njegov naslov je: Karol Pavletič, vojennoplenij pekar, Olhovatka, Volčanski ujezd, Harkovska gubernija, Rusija. — Iz ruskega ujetništva so poslali pozdrave: Kristjan Čermclj, Dobrovlje; Zimov in Si-monič, Ploče; Leopold Novak, Male Zabije; Čuk, Velike Žabljei Jožef Sotej, Vrtovin; Franc Volič. Kozepare (?) — vsi s Primori skega. Lahi streljajo na naše vasi. Poleg Vrtojbe, Bukovice in Volčjeclragc je zadnje dni trpelo od laških krogel Vo-gersko. Mirnu Lahi že delj časa prizanašajo. Tudi Gorica je neprestano pod laškim ognjem. — V binkoštnih praznikih je bilo drugače z malimi izjemami na fronti precej mirno. Le laški letalci prihajajo vsak dan nekaj časa sem rpdno k nam v goste. Javna ljudska morska kopališča v Trstu, ki so se otvorila te dni, so letošnje leto naslednja: Za svetilnikom, v Barkov-Ijah in pri Sv. Soboti. — Zahvala. Slovenski begunci v Zalšu na Češkem se iz srca zahvaljujejo preč. g. tolminskemu dekanu Ivanu Rojcu za njegov obisk in trud, ki je bil tako tolažljiv za nas. Podprl nas je v dušnem in telesnem oziru. Bog mu stotero plačaj z zdravjem in dolgim življenjem! Iz ruskega ujetništva se je oglasil po desetih mesecih Josip Kolarič iz Mlinskega pri Kobaridu, Primorsko. Ročno granato je našel na binkošt-ni pondeljek doma za hišo v Dornbergu, 171etni posestnikov sin Jožef Žorz. Prijel jo je v levo roko, z desno pa je dr6gal vanjo z žico toliko časa, da je eksplodirala. Učinek eksplozije je imel za fanta težke posledice, kajti odtrgalo mu je na desni roki palec in kanček sredinca, na levi roki pa vse prve tri prste. Poškodovan je tudi na obrazu in levem očesu. Z vojaškim transportom so ga prepeljali v ljubljansko dež. bolnico. Ta teden že drugi preža-losten slučaj otroške lahkomišljenosti in neprevidnosti! Od laško puškine krogle je bila zadeta dne 11. t. m. Ivana Makarovič, 21 let stara hči posestnika Andreja iz Avč st. 63 pri Gorici. Ko je tega dne ob 7 uri zvečer hodila z nekaterimi tovarišica-mi doma po polju, jo je Lah ustrelil v levo nogo nad kolenom. Prepeljali so jo v ljubljansko dež. bolnico v zdravljenje. Zahvala. Begunci iz Opatjega sela v Bilovu na Češkem se prisrčno zahvaljujejo preč. dekanu in poslancu Rojcu, da jih je obiskal, jim dal priložnost opraviti sv. spoved in prejeti sv. obhajilo ter jih potolažil v časnih in večnih stvareh. Bog mu bodi obili plačnik! Dnevne novice. -r Hrvatski sabor se je sešel 14. t. m. dopoldne k tretjemu vojnemu zasedanju. Med došlimi vlogami jc med drugim zakonski načrt o budgetni in-demniteti do konca 1. 1916. ter nujni predlog za razveljavljenje izključen.ja poslancev dr. Ivana Franka, dr. Aleksandra Horvata in Ivana Zatluke, vsi od čiste stranke prava. Po daljši debati je bila nujnost odklonjena s 35 proti 15 glasovom. — Velika vojna pobožnost na Trški gori se je vršila na binkoštni ponedeljek. Udeležba je bila velikanska, ne samo iz sosednjih fara, temveč tudi Belokranjci so prihiteli Marijo, Kraljico miru, prosit da nam izprosi končno zmago in častni mir. Sveta maša je bila . v in izven cerkve, popoldne se je molila ura in pele litanije. Vsem udeležencem bode slovesnost ostala v trajnem spominu. — Smrtna kosa. Umrl je v Zadru 12. junija dalmatinski deželni šolski nadzornik, dvorni svetnik kraški rojak iz komenskega okraja g. M i h a e 1 Ž a -v a d I a 1, oče vojnega kura ta č. g. Za-vadlala. Velespoštovani rodbini naše najiskrenejše sožalje. -- Umrla je v Postojni pospa Rozalija Ambrožič, soproga pr. Miroslava Ambrožiča. Pogreb je bil danes. — Umrl je pri Poljčanah industrij ec Albert Kanclolin, star 39 let. — Nadučitelju Maksu Tomitschu v Št. Lenartu je umrla soproga Ivana To-mitseh. — Na Dunaju je umrl urednik Rudolf Stahli, ki je pred leti urejeval celovški »Karntner Tagblatt«. — Nagla smrt. Na binkoštno nedeljo je odšel Ignacij Primožič, Žagar k osmi sv. maši v Tržič. Prišedši v trg se nezavesten zgrudi na tla in umrje. Rajni jc bil oče posestnika in pogrebnega podjetnika g. Avgusta Primožič. Naj počiva v miru! — Tatovi v novomeški okolici postajajo čedalje bolj predrzni, ker se jim nikjer na sled nc pride. Dosedaj so svoje posete delali po noči, a na binkoštno nedeljo so se oglasili popoldne ob 1/1;4. uri, to je pri belem dnevu, pri Kavšcku v Gotnivasi obč. Šmihel-Sto-piče. Vdrli so šipo in so skozi okno prišli v sobo kjer so pobrali vso boljšo obleko gospodarjevo, ki je pri vojakih in gospodinje. Ljudje so nekaj časa pozneje videli nekaj ciganov ki so imeli precej natrpane »maže«, ter so izginili v gozd. Umrl je v Kotoru kanonik don Cezar Gjurovič. Razpuščena društva v Dalmaciji. Svojevoljno so sc razšla sledeča društva: Ar- monia« v Sinju, »Banda cittadina Faren-še«' v Hvaru, »Cyldist klub« v Splitu, »Fe-derazione fra lavoratori« v Splitu, »Biblio-teca popolare« v Splitu in »Hrvatska So-kolska Zajednica« v Splitu. Izbrisan odvetnik iz odvetniške liste, Vrhovni sodni dvor na Dunaju je sklenil, da se izbriše iz odvetniške liste v Zadru tudi dr. Ljudevit Milcovich, kateri se nahaja že dalj časa v inozemstvu. Uradna lista dalmatinske vlade »Ob-javitelj« in »Smotra«, katera sedaj izhajata v Šibeniku, se preselita prihodnji teden zopet nazaj v Zader. Sprejem vojaških Veterinarskih akademikov. Uradno se poroča; V svrho izobrazbe vojaško-živinozdravniških poklicnih uradnikov se sprejme začetkom Študijskega leta 1916—1917 dvajset aspirantov v e.,in. kr. živinozdravniško visoko šolo na Dunaju in deset aspirantov na kr. ogrsko živinozdravniško visoko šolo v Budimpešti kot vojaške vetprinarne akademike. ' Prosilci se morajo zavezati, cla bodo sedem let opravljali vojaško živinozdravniško službo v c. in kr. armadi. Za čas študij bodo na stroške armadnega proračuna skupaj nastanjeni, oskrbovani, opremljeni, oboroženi in jim ni treba ne šolnine, ne pristojbin za polaganje izpitov ali za.izdajo, diploma, Dana jim je tedaj možnost, da brez lastnih stroškov .ali njihovih .domačih dokončajo svoje študije in dospejo v. svojem, vojaškem službovanju do čina štabnega (višjega štabnega) živinozdravnika (VIII., oziroma VIL činovni razred). — Žrebanje 6. avstrijske razredne loterije. 1. razred. 1. dan. 10.000 kron je zadela št. 109.023. 60.000 K št. 60,605. — »Slovenski Straži« je darovala Marija Irlih iz Virmas pri Skolji Loki 5 K, katere ji je bilo dalo Cirilovo društvo za napravo venca umr!e-"u vre sedniku bogoslovcu Jožefu Porenta iz Pevna pri Stari Loki. E HOViCS. Ij^Gescraini polkovnik Boroevič ljubljanskim šolskim, učenkam. Učenke mestne S razredne dekliške ljudske šole pri Sv, Jakobu so ekscelenco pl. Boroeviča povabile na otvoriiev razstave ženskih ročnih del, ki se vrsi v nedeljo 18. t. m, Ekscelenca Boroevič je na vabilo poslal učenkam naslednje ljubeznivo pismo: »Ljube moje mlade gospodične! Zelo in odkritosrčno me je razveselilo, da sle me povabile k slavnostni otvoritvi razstave ženskih ročnih del, ki jo priredi vaš zavod. Srčno rad bi sledil vaši želji ter prisostvuje otvoritvi te lepe razstave občudoval vašo marljivost in vaša dela, ko bi mi ie bilo mogoče; tocla žalibog mi razmere ne dopuščajo, odstraniti se od armadnega poveljstva. Najboljše moje želje spremljajo vaše podjetje. Želim iz celega srca, da b| bila dela vaše neutrudljive' pridnosti in vašega priznanja vrednega prizadevanja deležna najlepšega uspeha. Dne 12. junija 1916. Boroevič Gp.« lj Sprejem v prvi gimnazijski razred. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani bode vpisovanje za prvi razred šolskega leta 1916/17. v četrtek, dne 29. junija 1916 dopoldne ocl 9. do 12. ure v poslopju prve državne gimnazije (To-manova ulica), pritličje na levo. Učenci naj. pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov in prineso s seboj krstni list, obiskovalno izpričevalo zadnje ljudske šolo in izpričevalo o cepljenju koz. Sprejemni izpiti bodo v petek, dne 30. junija, ocl 9. ure dopoldne dalje. Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu, zglasiti se pa morajo vsaj pred izpitom "osebno pri ravnateljstvu. lj Nepoboljšljiva tatova aretirana. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru so te dni ponoči opazili dva železniška uslužbenca, ki sta vzela s poštnega voza večji zavoj in ga odnesla v stranišče. Zasledovali so ju, nakar sta zbežala v temi, a so ju končno le dobili v roke. Bila sta to evakuirani skladiščni dela-vcc Anton Pipan iz Trsta, ki je bil radi tatvine že opetovano zaprt ter ga je čakala te dni nova kazenska razprava radi tatvine, — in 30 letni skladiščni delavec Jožef Doplicher. Z obema se je policija že dalj časa pečala. Oba sta osumljena, da sta ukradla lani poštno vrečo z 8400 kronami in nedavno gostilničarju Zofčiču v Kolodvorski ulici skrinjico z denarjem, dragocenostmi in hranilničrumi knjižicami v skupni vrednosti nad 10.000 K. Dalje sta pred nekaj meseci ukradla iz neke gostilne na Rimski cesti kolo. Pipan, ki spada med družbo tržaških vlomilcev, se je po gostilnah večkrat hvalil s tatvinami, katere je bil v Trstu izvršil s pomočjo svojih tovarišev. Policija jc oba tatova izročila deželnemu sodišču. U Hrzm Druga zbirka volne in kavčuka, Voj-noskrbstveni urad na Dunaju naznanja dne 30. maja 1916: Zopet se obrača vojnoskrb-stveni urad vojnega ministrstva na široko javnost, da vzbudi živahno zanimanje vseh krogov za zbirko volne in kovčuka, ki se priredi tekom meseca junija. Kakor leta 1915, bodo šolski otroci tudi topot ob glavnih zbiralnih dneh hodili po hišah iskat pripravljene tvarine in jih oddali zbiralnicam. Velike množine volnenih tvarin, ki so se bile nabrale o priliki lanske zbirke, so se predelale in se polom industrije do-vedle zopet prebivalstvu in armadi. Vzorne zgradbe vojnoskrbstvenega urada v In-zersdorfu in Vosendorfu so si šele pred kratkim ogledali merodajni faktorji in izrekli svoje priznanje. Velika nevarnost, ki je grozila domovini v tem, da nas je hotel sovražnik, ki z orožjem ničesar doseči ne more, spraviti na tla s pomočjo pomanjkanja surovin in z odrezanjem dovoza, je srečno odstranjena. Pa se enkrat je treba napeti vse sile, da se odpomore pomanjkanju surovin v notranjosti tudi za bodoče in se preskrbi' armada na bojišču. Vojno-skrbstveni urad se obrača tedaj zopet na vse patriotično misleče prebivalce naše dežele z nujno prošnjo, da z vsemi močmi podpirajo drugo zbirko volne in kavčuka. Potrebujejo se predmeti iz volne in bombaža, kakor tudi odpadki gumija vseh vrst. Tudi neporabni predmeti iz volne, bombaža, platna, kakor blago, obleka, perilo, nogovice, rute in gumijevi predmeti vseh vrsi se nujno žele. Vsak pripravi svoj dar, nihče naj ne misli, da bo njegov donesek preneznaten. novice. Jajca na karte bodo sedaj dobivali v Berlinu. Na eno karto se na teden dobi samo dve jajci. Dunajski tržni komisar Alojzij Marz se je pri izvrševanju svoje službe zastrupil ter je umrl šele 36 let star. —■ Velikanski vihar v Line«. Iz Lin.ca se nam poroča, da je v soboto 10. t. m. divjal orkan kojega najstarši ljudje ne pomnijo. Meter debela drevesa je izruvalo kot malo zelišče in jih položilo po tleh. Po lepili mestnih vrtovih je škoda občutna že radi tega ker je padlo drevje poškodovalo poslopja, vrtne ograje in kar je doseglo. Tudi polje je vsled nalivov in orkana mnogo trpelo. — Srbski Rdeči križ brez sredstev. Srbski Rdeči križ je izdal v francoskih listih oklic, da se naj ga soominjajo Francozi ter podpro z denarjem, ker je sedaj brez vsakih sredstev. — »Belgrad! Hirek«, mažarski list, je pričel izhajati s 1. junijem v Belgradu. Sierikie%vicz v Pariza. Listi poročajo, da se poljski pisatelj Henrik Sien-kievvicz, ki je začasa vojske živel v Švici, zadnji čas mudi v Parizu. Ustanovitev muzeja Tolstega v P.i-trogradu. Kakor poročajo petrograjski li- Straža ob Adiži. sti, je darovala vdova po avtorju »Vojske in miru« petrograjskemu muzeju Rumjan-ceva dragocen dar, namreč pisateljevo zapuščino in njegovo mnogoštevilno korespondenco s prijatelji, ki šteje do 10.000 pisem, med katerimi so tudi pisma slavnih ruskih avtorjev XIX. stoletja, ki imajo veliko slovstveno zgodovinsko vrednost. To-časno so se obogatile muzejske zbirke z njenim nadaljnim darom t. j. z ustanovitvijo Tolstega dvorane v Jasni Poljani in s pisateljevimi slikami iz raznih dob. Muzej-na uprava je sklenila, ustanoviti poseben Tolstega muzej, čigar posebna zanimivost bodo zgoraj omenjeni darovi. Veleizdajalci v inozemstvu iz avstrijskih pokrajin podpirani. C. in kr. vojaška sodnija na južnem Tirolskem objavlja sledeči razglas: »Po predloženih aktih je dokazano, da večji del onih oseb, ki so v letih 1914 in 1915 iz južne Tirolske v Italijo ali Švico pobegnile, v teh deželah na veleiz-dajalski način posredno ali neposredno proti naši državi deluje in tako tudi na škodo lastnih vojakov vrnitve rednih razmer prepreči. Sredstva za življenje v inozemstvu in za propagando dobijo ti vojni hujskači mnogokrat iz naših pokrajin. Služi naj kot javno svarilo, da vsak čin v prid takim veleizdaje sumljivim osebam, posredovanje denarja ali vrednostnih pošilja-tev, naj si bode to direktno ali s posredovanjem drugih, kakor tudi druga, kazensko delovanje olajšujoča naznanila, se smatrajo in zasledujejo kot zločin sokrivde na veleizdaji ali kot veleizdaja sama.« — Prepovedane srbske knjige. Mažarski trgovski minister je prepovedal širiti sledeče knjige: »Islorija Črne gore« (Belgrad 1896); »Srbija i Rusija« (Belgrad 1870); »Narodno zdravlje« (Chicago 1910); »Historija srpskog naroda« (Mostar 1909) in »Oslobodjenje i Vaskrisenije« (Sara-jevo). Žepni atlanti v novem natisu se doba v Katoliški Bukvami: Hickmanns, Univer-sal Tasehenatlas 1916 z obširno statistiko, vez. 4 K 50 v; Freytags, Welt-Atlas, 58 Haupt- und 25 Nebenkarten nebst einem alphabetischen Verzeichnis von mehr als 17.000 geographischen Namen, 1916, vez, 4 K 50 v. Pesek namesto mila. Največ mila se pri negovanju človeškega trupla uporabi za umivanje rok. Pesek iz potoka nadomesti popolnoma milo pri umivanju rok, zlasti če se pridene pesku nekoliko sode ali praška iz mila. Umivanje rok s peskom, pomešanim s sodo ali s praškom iz mila, ima to prednost, da ne stane veliko, osnaži roke zelo temeljito, se prihrani milo in stori roke mehke in prožne, zlast; če se še namažejo po končanem umivanju s par kapljicami glicerincvega olja. Kavs z letnim časom je nastal na Luk-senburškem. Vlada omenjene državice je opustila izdali naredbo o uvedbi letnega časa, vsled česar je nastalo v deželici dokaj zmešnjav. Železniška in poštna uprava sta uvedli letni čas — vse drugo je pa bilo lepo po starem. Lahko si mislimo, kakšen kavs je moral to biti. Sedaj mora vlada ne-mudoma izdati naredbo o splošni uvedb: letnega časa po nemškem vzgledu. Obsojeni ruski ujetniki. Pred vojaškim sodiščem v Zadru se je vršila razprava proti 8 ruskim ujetnikom, kateri so bili ob-toženi, da so prodajali dele svoje obleke, ki so jo dobili od erarja. Obsojeni so bili od 1 do 4 tednov ječe. .— l'e v Belgradu vpokojeni konjeniški polkovnik Milan Jovanovič-Dečko. Prepovedan časnik. V Haagu v francoskem in angleškem jeziku izhajajoči list »La Gazette de Holande« je na temelju § 26 tisk. zak. v avstrijskih deželah pre-povedan. JU m yln tezo,. Z italijanskega bojišča piše kadet Fredo F e 11 i c h : »Ljute borbo zadnjih dni je hladil izdaten dež, dva dni smo bili do kože mokri. Danes stojimo v svitu toplega solnca na zadnjem grebenu, ki nas še loči od italijanske nižine. Ocl daleč vidimo Vicenzo ... Lahi se nam tropoma vdajajo; v zadnjem boju v našem odseku smo iih en sam popoldan nalovili 2300. Ko gredo za fronto v vojno ujetništvo, kar poskakujejo ... Naša artiljerija je grozovita, sijajna. Celi hribi so razkopani od granat. Tu vidiš prizore, ki se Ti za vodno zarišejo v dušo. Pred nekaj dnevi smo proti večeru zasedli važno italijansko pozicije, posejane s trupli padlih brani-teljev. Bili smo utrujeni iu vlegli smo se, kamor smo le mogli med nje, naše mrtve sovrage, ki jih boelo jutri naši prav tovariško položili v zemljo. Poleg mene je ležal italijanski teneiitc s prestreljeno glavo. Mlad, lep človek, obraz mu je bil miren in v luninem svitu so je zdelo, da le spi... Lahi mnogo trpijo. Naleteli smo na oddelke, 'ki so bili že peti dan brez hrane. Naša artiljerija jim jc bila vsa nota s silnim ognjem zaprla. V nas vseh nori lc ena zelja: Naprej! Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik Ivan Šiška, 1. bos. herc. pp.; nadporočnik Miroslav Fischer, 87. pp.; nadporočnik Emil Tomec, železniške poslaje poveljnik v Kruševcu; poročnik Franc Remic, 27. pp.; nadporoč-nik-avditor dr. Metod Dolenc, pri div. socjišču; stotnik 97. pp. Adolf Perthen. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrosvne svetinje je dobil polkovni zdravnik 20. lov. bat. dr. Oskar Kohl-furst. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 17. pp. Edvard Oblak; narednik 87. pp. Martin Poharc; tit. narednik 17. pp. Alfonz Mevec; tit. narednik 87. pp. Josip Cajhen; rač. podčastnik 17. pp. Miroslav Ambrožič; rač. podčastnika 87. pp. Anton Sorjan in Franc Dvoržak. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetniki Logar Franc, Pernič Rupert, Petrič Ivan in Stres Iv. in predmojster Nanut Franc, vsi pri težki havbični diviziji' št. 3. Odlikovanja pri 7. polj. topniškem polku. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetniki Domanjko Ivan, Kle-menčič Leopold, Konig Josip, Cerar V., Grafilober Ivan, Haring Josip, Jahn-zoh Rudolf, Marke ž Ivan in Stajerk Josip; predmojstri: Kralj Ernest, Tonejec Franc, Balkovec Peter, Primosig Anton, Steiner Henrik, Vlček Josip, Grubar A., Pirnar Ivan, Prosenik Ivan, Sattler Jernej, Tramar Jakob in Vollmann Ivan; topničarji: Hreščak Štefan, Ozmec Ign., Zorn Anton in Tomažin Franc in častniški sluga Mošna Kornelij. Beseda nal mož in lonlov. Pomlad je. Tu na fronti se je oglasil krasen maj. Vse raste in dehti in ptičice pojo. Glava nam je polna misli na dom, in srce polno hrepenenja. Prestali smo zimo, ki ni bila preveč mrzla, izvzemši mesec februar, ko je snežilo več dni skupaj in nam za-metlo vse jarke. Podnevi se zaradi ruskih pušk nismo smeli ganiti, zato smo le ponoči čistili jarke in metali iz njih sneg in blato. Bilo je dosti trpljenja in truda. Kaj pa Rusi? Tega pa vam ne moremo povedati, ker, kdor ne izkuša, ne veruje. Bili smo oni čas na besarab-ski fronti. Toporovc, Raranče, tam, kjer je Rus od božiča do aprila napadal naše postojanke. Pa drugega se mu ni posrečilo, kakor da je enkrat vzel par jarkov in bil nekaj ur v njih, nato je pa moral v begu nazaj. Vreme je toplo, prijetno, noči krajše, tako da se že prestaja. Moramo pa vam povedati, cla smo vsi opravili velikonočno spoved, izvzemši nekaterih. Praznike smo imeli dovolj lepe; imeli smo dve sveti maši z godbo. Pričakujemo pa tistega dne, ko izgine sovraštvo med svetom in se povrne nekdanje veselje. Končno naj omenimo še nekaj, kar nam ni všeč. Mnogo se je že pisalo in še več govorilo o fantih in možeh tu na fronti. Da so pozabili na Boga, na svoje ime in poštenje, cla mnogi ne poznajo več ne svoje ne ženske časti. Odgovarjamo samo to, da kolikor poznamo mi razmere, stoje naši fantje in možje še ravno na tistem stališču, kakor svoj čas doma. Nismo pozabili ne na Boga, ne na vero, ne na vse ono, kar nam je bilo kdaj drago in sveto. Želimo samo to, cla bi se moglo isto trditi o našem ženstvu, ki je ostalo doma, kjer so varne življenja in se jim bolje godi nego nam. Želimo, da spoštujejo same sebe in svojo dekliško in žensko čast. Naj se prečistijo njive, naj se izruje nesramnost in varje in goji majska lilija. Potem šele se bomo mogli z veseljem vrniti na svoj dom. Drugo ponavadi; zdravi smo, hvala Bogu, kadar pa nam preti kaj hudega, pa veselo zapojemo. Pofiijamo srčne pozdrave staršem, ženam, otrokom in dekletom: inf. Naglič; četovodja Poje Peter; desetnik Remec Ciril; poddesetnik Kralj ič Dnnilo; poddesetnik Melon Anton; inf. Kocjančič Ivan; Kraljic Gregor. iz Mm no 16. maja 1916. Dne 1. maja smo zapustili Tirolsko in l vlakom Rdečega križa« odpeljali na Češko. Bili smo skupaj štirje Slovenci, mo';a pili v Prahaticah na Češkem blizu bavarske meje. Nastanili so nas v občinski šoli, , Mesto Prahatica napravlja jako ugoden vtis, ker je zelo snažno. Zanimivo je, da so skoraj vse hiše poslikane. Slike predstavljajo razne dogodke iz češke zgodovine, svetnike, svetopisemske prizore itd. Prebivalci so večinoma Čehi, ki so nasproti nam Slovencem posebno dobri in zgovorni. Slovenci smo pri Čehih na zelo dobrem glasu, ker češki vojaki, ki so nastanjeni po slovenskih krajih, vedno pišejo domačim, kako gostoljubno so povsod spirejeti. — V mestu je tudi nekaj ponemčenih Čehov — »Pemov«, s katerimi ostalo prebivalstvo kaj malo občuje. Ko smo se prvo jutro zbudili, smo slišali čudno ropotanje po ulicah. Coklja-nje! Prahatiški prebivalci in okoličani hodijo večinoma v cokljah. Tudi na Kranjskem bi v sedanji draginji ne bila napačna ta noša. Zemlja je tukaj dobra; po poljih so lepa žita, vsa zemlja skoraj je obdelana. Sadnega drevja imajo tukaj veliko in letos obeta obilo sadu. Lep je pogled na čedne vasi, na snažne bele hišice sredi gostega sadnega drevja — podobno kakor pri nas na Kranjskem, V soboto 13. maja so nas prestavili v H u s i n e c , tričetrt ure od Prahatic. S prijateljem četovodjem sva nastanjena v hotelu Radnice. Tukaj je bil rojen Jan Hus, češki narodni mučenik, Husinec je prav prijazen kraj in okolica izredno krasna. Kdo bi si bil mislil, da si bom tu v cvetočem maju 1916 iskal zdravja! Tone Podgradiški, Mni izkazi izgub. Izgube 27. domobranskega polka. Ujeti: inf. Adam Ivan, 1, nad. s., Dra-gatuš; desetnik Andlovec Josip, 5. s,, Ljubljana; rez. Avguštin Josip, 1. nad. s,, Toplice (umrl v Rusiji); inf. Bajt Franc, 2. nad. s., Sv. Lucija; inf. Beljan Anton, Ba-njaloka; inf. Berčič Josip, 1. nad. s., Ose-lica; inf. Bernard Josip, 1. nad. s., Medvode; inf, Bizjak Franc, 4. nad. s., Gradi-ška; des. Curl Anton, Fara; inf. Derganc Ivan, 2. s., Prečna; des. Dolinar Pete,r 5. s., Medvode; četov. Erjavec Alojzij, 1. odd. stroj, pušk, Črnuče; inf. Eržen Andrej, 4, nad. s., Cerkno; inf. Fabjan Franc, Žužemberk; inf. Ferjan Gabrijel, 3. s., Bled; inf. Finžgar Ivan, 1. nad. s., Breznica; rez. Florjančič Franc, 1, nad. s., Grahovo; inf. Gerlič Blaž, 3. nad. s., Dob; inf. Gregorič Anton, 9. s., Prvačina; inf. Grom Matej,1 3, nad. s., Vrhnika; inf. Hravanja Alojzij, 4. nad. s., Koritnica; inf. Ivanetič Ivan, 8. s., Semič; rez. Jakopič Franc, 1, nad. s., Ljubljana; inf. Jarc Anton, Vogrsko; inf. Jejčič Andrej, 8. s., Šmarje; poddesetnik Kalan Emil, i. odd. stroj, pušk, Kranj; inf. Klavčič Rafael, 3. nad. s., Podgora; inf. Kline Franc, 4. nad. s., Vače; inf. Kljun Ignacij, 3. s., Ribnica; rez. Končina Jakob, 1. nad. s,, Trebelno; inf. Kramžar Josip, 1. s., Dole; inf, Krošl Josip, 5. s., Brežice; četovodja Lampe Ignacij, Idrija; enol. prost, desetnik Legat Edvard, Maribor; desetnik Lenič Al,, 3. nad. s., Želimlje; inf. Lukanc Josip, 1. s., Kranj; inf. Lukman Kari, Kropa: poddes. Mariech Ivan, 4. nad. s., Ljubljana; četov. Marin Rudolf, 3. nad. s., Kočevje; inf. Marolt Anton, 1. nad. s., Trebe-Ijevo; inf. Maurič Anton, 4. nad. s., Koj-sko; inf. Mertelj Andrej, 2. nad. s., Kranjska gora; inf. Mihalič Josip, 5. s., Dolina; inf. Mihelič Josip, 1. nad. s., Sodražica; inf, Moravec Alojzij, 1. nad. s., Idrija; rez. Mrak Ciril, 4. nad. s., Poljane; rez. Nardin Franc, 3. nad. s., Vogrsko; inf. Novak Iv,, 2. nad. s,, Brezovica; inf. Pavli Valentin, 1. odd. stroj, pušk, Domžale; inf. Pečarič Anton, 1. nad. s., Krško; inf. Penca Franc, 3. nad. s,, Šmihel-Stopiče; inf. Peterlin Anton, Sv. Gregor; inf. Pelernel Ciril, 1. s., Radovljica; četovodja Pintcrič Alojzij, Ee-lapeč; inf. Pire Peter, 1. nad. s., Kropa; inf. Plahutal- Josip, 4. nad. s., Jesenice; inf. Podbaršek Ivan, 1. s., Loka; inf. Ražem Ivan, 1. nad. s., Srednja vas; inf. Rožman Josip, 5. s., Novo mesto; inf.Rožman Leopold, 2. nad. s., Novo mesto; poddes, Rozman Andrej, Stara Loka; inf. Skočir >van, 1. s., Tolmin; enol. prost., tit. des. Šmid Josip, 2. s., Podgorje; rez. Stegnar Ivan, 4. nad. s., Podgorje; inf. Stergar Franc, 4. nad. s., Dobrunje; rez. Treo Roman, 4, nad, s., Ljubljana; inf, Trojar Franc, i. nad. s., Grahovo; deset. Valenčič Blaž, Postojna; inf. Verderber Franc, 3. s,, Kočevje; inf. Virt Alojzij, 4. nad. s., Dolsko; inf. Žagar Mihael, 2. s., Novo mesto; poddes. Žefran Anton, 4. s., Šmihel-Stopiče; inf. Zupančič Albin, 2. nad. s., Št. Jernej; inf, Zupančič Mihael, 1, nad. s., Praprovče. Ako naročite ln to nemudoma storite, 1 »račko avstrijskega Rdečega križa 1 srečko ogrskega Rdečega križa 1 srečko DndiinpestunsKo ba/iliica 1 dobitni list 3"■„ zeml). srečk Iz 1.1880 1 dobitni list 4% ogr. hip. srečk Iz 1.1BB4 2569 igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do Mesečni obrok za vseh pot srečk ozir. dobltnlh listov samo 5 kron 12 žrebanj vsako loto, glavni dobitki 630.000 kron — dobite 4000 frankov popolnoma zastonj 1 Pojasnila in igralni načrt pošilja brezplačno: Sreekovno zastopstvo 11, Ljubljana. Kuharica do sedaj samostojna gospodinja, išče mesta h kaki boljši družini, najraje pa h kakemu gosp. duhovniku. Naslov pri upravi lista pod št. 1405. IŠČE takoj poštenega in pridnega vajenega v klanju in sekanju govejega mesa Marija Ponikvar, Kozina, Istra. Deset sodov kislega zelfa in večja množina fine pristne sli¥0¥ke na prodaj. — Vprašanja pod »ceneno štev. 14« na upravništvo tega lista. 1385 3 Kupijo sa vsakovrstno vreče. Obvezne ponudbe z navedbo množine je poslati na Ljubljana, poštni predal 123. Centralna mlekarna v Škofji Loki sprejme takoj izurjenega IU)! O; Knjigovodja srednje starosti, neoženjen, vojaščine trajno prost, išče službe. Sprejme tudi vsako drugo tej enako delo in ob enem sposoben potnik. Naslov: Upravništvo „Slovenca" pod šifro: knjigovodja 1379. 1379 4 (tudi starejše osebe) za izdelovanje sodov iz mehkega lesa za akordno delo proti dobremu plačilu se takoj sprejmejo pri tovarni barv v Dolu. Sprejme se takog s primerno izobrazbo pri tvrdki Franc Zurc, Trebnje, Dolenjsko, 1378 5 Sprejme se $ako| ki bi imel veselje do trgovine ter primerno šolsko izobrazbo, star 15 do 16 let iz Ljubljane ali okolice. — Tvrdka J. Kušlan, Kranj, 1376 Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, cla oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagotlena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka. Poskusite pri i 2472 Fran Szantsier specialist za ortopediena ln anatomična o&uvala LJwM|ana, Selenburgova ul. 4. Spccijaltia trgovina pletenin, {rifiofaž in perila tfflesfni trg 10, malenkost, Fr. Žemljic (Šlajerc), Fr. Rak (Dolenjec) in četovodja mojega voda Rudolf Tomšič, p. d. Strščkov Rudelj iz Velikih Lašč. S tem sva največja prijatelja; še kot poveljnik voda je bile zelo dobe/ do nas Slovencev in sc jc vedno potegnil za nas, ako so nas hoieli Poljaki kai tlačili. Dne 2. majnika že proti večeru smo izslo- g I I Izdaia konzorcii »Slovenca«. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630 000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, Iter dobi j