77. Številka.
Trst, v torek 17. maja 1 SOS.
(Večerno l/danjc)
Ttfaj XXIII,
„Edinost"
izhaja (tTak rut na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje iidanje izhaja ob lt. uri, vererno pa oh 7. uri. t) ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop.
Naročnina znaSa :
Obe tedanji na leto . . . gld. 21/— Za samo veeerno izdanje . ,, 12-— Za pol leta, eetrt leta in na meaeo razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naroenine we uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvc11. Izven Truta po 1 nvč. več.
EDINOST
GLASILO
POLITIČNEM DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Stane 4 nvč.
Telefon Itv. 870.
V edinosti Je moč!
Offlail
xe računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo h primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi i. t. d. se računajo po pogoditi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi s«- ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase "prejema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Trednistvo in tiskarna se nahajata v ulici Oarintia stv. 12. tpravnlStv«, otl-pravništvo In sprejemanje hist-rntitr
v ulici Molin piccolo Stv. .1, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu.
Novejše vesti.
Madrid 16. Brzojavka generala Blaneo po-ti'jm<v<lu sta se včeraj križar »Conte do Vena-dit^^gjjd^ffa »Nueva Espunu« borila h o ame-rikanskimi ladijami. Amerikanske ludi je bo se morale umakniti. Brzojavka zaključuje: Dosegel sem namen, namreč to, da nem zvabil semkaj kolikor več sovražnih ladij. In resniea je, da je sedaj tli 11 sovražnih ladij, dočim so bile včeraj le tri.
Mii«Irl«l 11». Mnogo se govori o izjavi oficijogne »( 'orrespondenzia«, ki pravi: Položen je na Kubi dovoljuje najbolje mule, katerih ne smemo prikrivati. Pričakuje se, da se udajo mnogi ustaši. Koraki, ki so se storili od španske strani pri naj-odličnejih vodjih ustašev, obetajo vspeha.
AVilsIl lllirtoil Ki. Dosedaj je uvrščenih 126.000 mož, poklicanih v službo in 66.000 dobrovoljeev. Nabor utegne biti dovršen v tem tednu.
WilMhlllgtoil 10. Poveljnikom brigade, ki ima oditi v Manilo je določen general Otis. Poslednji je <\obil nalog, da zasede ono točko na suhem, ki mu jo označi admiral I)e\vey ter se ima postaviti pod vrlino poveljstvo generala De\veya, dokler ne prevzame general Morrit vrhnega poveljstva na Filipinih.
lVasliIngtoii Ki. Oddelek mornarice jo dobil kasno sinoči vest, da admiral Sampson hiti — v zmislu dobljenih ukazov — proti zapadni obali otoka Haiti.
Keywest 16. Letečo amerikansko brodovjo je sinoči ob 6l/a uri dospelo na višino Carleston. Premikalo so je tri dni na morju, no da bi bilo videlo sovražnika.
XlMV-York Ki. »New-York-Heraldu« poročajo, da so so španske vojne sile spopadle z ustaši pri Lamina, v pokrajini Santa Clura na Kubi. Ustaši so živahno streljali iz pušk. Španei so odbili ustaše.
Tririeiit Ki. Cesnričinu-udovn Štefanija je došla danes sem. Spremlja jo princesa Klementina.
Itihlinipestil 16. Danes sta prišla sem mini-sterski predsednik grof Thun in finančni minister
P O D L I S T E K.	f4
PREDNJA STRAŽA.
ROMAN.
Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski.
Tretjega dnd je zupregel Ovčar konje k vozu in položivši nanj rakvieo s Stankom, polagoma odrinil proti župljanski vasi. Za vozom sta šla oče in mati ter Magdalena, a najbližje Andrejček, kateri, drž6 krstieo, da se no bi gugalu, Je» poslušal, če se mar ljubljeni brat no zdrami ter 110 spregovori? Parkrat je celo potrkal na krsto.
Toda Stanko jo molčal. Molčal je, ko so dospeli pred cerkev in ga je gospini župnik poškropil z blagoslovljeno vodo. Molčal je, ko so ga odpeljali na pokopališče in tam položili na tla. Molčal je, ko mu je lastni oče, pomagajo staremu grobo-kopu, kopal grob ter sta se mati in Aiulrejček ihte p<»slednjikrat poslovila od njega. Molčal jo tudi takrat, ko so jeli težke grudo prsti valiti mu na krsto....
Celo Ovčarja so oblilo solze. Polž se jo samo obrnil na stran ter si znkril liee s suknjo, kakor
dr. Kaizl. Posvetovala sta se večkrat z ogerskimi ministri. Ker pe ni nade, da bi se obnovljenje pogodbe rešilo ustavno do konca tega leta, misliti bode na začasne odredbe. Glede davkov na sladkor in žgane pijače ukrene avstrijska vlada potrebno na podlagi 4}. 14 nafte ustave.
Rllll 16. Po vsej Italiji vlada pnpolen mir. Duhovi so se pomirili popolnoma.
Zaprli so več soeijalistiških poslancev. Posl. Peseeti so drži vedno v parlamentu, kajti tam je varen.
MIlan 16. Tu se nadaljujejo aretovanja. Mnogi zasledovanih so zbežali v Švico. Včeraj so zaprli 70 oseb.
Carigrad 16. Ladija dobrovoljnoga brodovja ruskega »Vladimirov« pojde jutri preko Dardanel s 1(100 mož na brodu, namenjenih v Tort Artur.
„Kaj nam pravijo floioflki zadnjih dni?"
(Dopis iz duhovskih krogov.)
»T/ Amioo« je prijavil v svoji 122 številki članč i<•, v katerem toži, da so socijalističko gibanje ni cenilo dovolj. Mej tem, ko smo spali mi — tako pravi — je imel socijalizam časa, tla se or-ganizuje ter jo tako postal velika nevarnost za cerkev, monflo in človeško družbo. Kakor sredstvo proti temu gibanju priporoča »Amioo« dvojno: podpirajte krščansko-sooijnlno zvezo! Snujte posojilna društva po deželi !
Ko sem prečital ta Članek, zasrbolo me je po prstih tako, da ne morem molčati tom — hinavcem.
Neslani pisatelji okolo psovdokatoliftkega »Ami-eu« velč, da so socijalisti krivi vseh slabih dogodkov iz zadnjih časov.
Socijalisti so protestirali zoper obtožbo, kakor da bi l.ili oni provzročili omenjene izgrede. No, vendar jo gotovo, da brez njih ni bilo. Toda vsakdo moj nami ve, da so onega punta proti veri, škofu in katolikom bili največ krivi Žid je in liberalci, ki so bili najglasneji povsod i. Kako nam
rimski senator, no hote, da bi videli drugi, da so joče.
V	tem hipu mu je nekaj šepetalo v srcu: »Oče, oče! Ko bi Itil ti grič ogradil s plotom, ne bilo hi utonilo dete.«
Toda Polžje odgovoril sam sebi: »Jaz nisem kriv. Bilo mu je usojeno umreti, pa je umrl, ker je prišla njegova ura....«
IX.
Napočila je jesen. Namesto setve na polju, videl si otožno strnišče; grmičje v jarkih jo ru-dolo; štorkljo so odletele proč proti jugu.
V	gozdu, kolikor ga je še ostalo, si le s težavo še zagledal tiča in na polju človeka ; lo tu pa tam, zlasti na nemški strani, je nekoliko bab v granatnih spodnjicah, kopalo še poslednji krompir. Celo na železnici jo bilo najnujnejše tlelo že dovršeno. Nasipi so bili že gotovi, kopači in zidarji so se razpršili po svetu in namesto njih so so prikazali hlaponi, dovažajoči šine in pragove. Iz početka si videl na zahodnem koncu nasipa samo črn dim, kakor v žganjarnici; nekoliko dni pozneje se je med žoltiuii griči prikazal dimnik in nekaj časa pozneje — dimnik, nasajen na velikanski kotel. Kotel sam, brez konj, se je pomikal z vozom vred
je sedaj umeti dejstvo, da se mladi reformatorji, govoreči v »Amicu« o tem puntu, niti z jedno samo besedo ne spominjajo Zidov in liberalcev?!
Nisem rad zloben. Toda nehotč se mi usi-ljujo misel, da so storili le-to zato, ker kakor so jim že odkrito povedale to katoliške novine obstoji neka tajna zveza med njim in žido-lihoralci, kateri, dosledno, je pripisovati krivdo na zvrftivših se dogodkih. In kako naj hi ne bilo to res, ako pomislimo, da so mladi reformatorji okoli zloglasnega »Ainicu« malo poprej osorno napadali svojega škofa, krivili istega in ga poniževali, ščuvnjc ljudstvo, češ, da tako no moremo naprej, tla se naj torej ljudstvo enkrat odloči, tla zatoži svojega škofa ustmeno ali pismeno bodi si pred nuncijem na Dunaju, ali pa tudi pred samim papežem v Rimu. Kako čudo je torej, da so zlobni voditelji žido-liberalno stranko — naslanjajoči se 11a toli slab izgled italijanskih duhovnikov — jeli hujskuti ljudstvo do toli velikih škandalov in izgredov ?! Tu se je pokazala resnica starega pregovora: kdor seje veter, žanje vihar!
Ako pa sedaj peče vest »Amieovce«, naj ti mladi, neizkušeni in vrtoglavi reformatorji ne tožijo lo soeijalistov, kakor da bi bili le-ti krivi vsemu zlu, ampak naj tožijo rajo sami sebe, kajti v sebi morejo najti glavnih krivcev. Naj bi jih odslej vodili prava pamet in resnica, katero oni nočejo pripoznati — zaslepljeni svojim krivičnim italijanskim naeijonalizinom. Ali niso Zidje in liberalci več nego 10 sto let zakleti neprijatelji križa in Jezusove cerkve?! Kakega posla imate torej — o gospoda Amicovci — vi žnjimi ?! Zakaj se bratite žnjimi in pihate žnjimi v isti meh?! Vi povišujete često svoje spise, veleči, tla so isti »la huona štampu« — »to, Bog nas obvaruj pred tako dobro vašo štampo, katera ne priznava krščanske ljubezni ter soje krivico in razdor med krščane! Alije dobro to novinstvo vaše, ki ruši ugled in spoštovanje do najodličnejih poglavarjev svojih?! Ali je dobro to
ter še vlekel za seboj nekoliko drugih voz, obloženih z lesom, železom in ljudmi. Kjer je obstal, tam so ljudje poskakali na tla, polagali na nasip lesene tramove, pribijali na nje šine in Itlapon je znovič šel naprej.
Ovčar je vsaki dan ogledoval to delo ter rekal Polžu :
»Vidite, kako je to bistroumno!.... Ko pojde navzdol, spuščali bodo naložene vozove same brez konj. D it, čemu tudi truditi živino v takem slučaju?«
Toda nekega dnč je hlapon z vrsto voz obstal prod jarkom. Ljudje so odkladali šine in pragove, on pa je stal, kadil se in sopel. Stal je za dobro uro. Ovčar ga je gledal ter si mislil, kako ga oni sedaj zopet spravijo z mestu?
Nakrat pa je hlapon, na največ« začudenje hlap-čevo, zažvižgal presunljivo ter se pomaknil nazaj, brez vsake tuje pomoči. Se le sedaj se jo, kakor skozi meglo, vspomnil Matija, da so trni nekdaj gališki dninarji pripovedovali o stroju, ki sum hodi. Zapili so pri tem celo njegov denar, za kateri si jo hotel kupiti škornje,
(Pride še.)
novinstvo vaš«', ki *e toliko protivi blagemu narodu slovenskemu samo itato, ker ta na rt h 1 ni vaše narodnosti?! Ali je <lol>ro to vaše novinstvo, ki noče, da Iti se Slovencem v Trstu pro|*ivodovalo slovenski, ki ne dopušča, da lti Slovenei smeli I Joga moliti v slovenskem jeziku?!
1 glejte se v l>ivše, nekdanje duhovnike tržaške, kakoršni >o luli blagega spomina Debelak, Skala, Rcniic itd. itd., kateri v svojem delovanju niso gledali nikomur v obraz, da-li je Italijan ali Slovence, ampak videli so v vsakem človeku dušo, odrešeno po (Mrešcnikovi smrti, ter so, kakor pravi apostoli, delali dobro in pomagali vsakomur, kakor so bolje mogli in znali. Tudi če niso nosili širokega klobuka na glavi in nizkih šolnov na nogi, vendar so cenili duhovniško oblast nad vse, in nikdar bi se ne bili dali ujeti od sovražnikov cerkvenih in Kristusovih, naj se že isti zovejo Zidje, liberalci ali framasoni, niti bi se ne bili prodali za skledieo leče, ali se dali oplašiti od praznega strahovanja. In uprav zato je bilo takrat med verniki veliko spoštovanja do duhovnikov, cveli so: vera, mir, pobratimstvo in sloga ! A sedaj, kam smo prišli po vaših slabih izgledih in vsled otročjega ponašanja vašega?! Ako boste nadaljevali po tej poti, gotovo ne spreobrnete sveta, pač pa ga — pokvarite.
Vprašujete: Cona ei dieono i fatti di rpient' ul-timi giorni! Kaj nam pravijo ?! Pripovedujejo nam o sadovih, ki nam jih je donesla vaša zveza z Židi in liberalci. Punctum.
Politični pregled.
Državni zbor. Včeraj je imela svojo sejo gosposka zbornica. Zbornica je odobrila zakonske načrte, ki so bili na dnevnem redu ter je podelila ustavno potrdilo cesarski naredili o podeljevanju podpor iz državnih sredstev povodom bede vsled elementarnih nezgod. Po predlogu člena Pumbe je bila vsprejeta tudi resolucija zbornice poslancev, poživljajoča vlado, naj zahteva nadaljnjih kreditov za blaženje bede.
Ogerska delegacija. Vojni odsek te delegacije je razpravljal včeraj o izrednem kreditu za leto 1H1,IU. in o naknadnem kreditu ;>() milijonov. Glede tega kredita je podal vojni minister zaupnih pojasnil. O teh javnosti nepoznanih pojasnilih seje vnela daljša razprava. Zlasti je menil delegat Ho-ranskv, da ni nikakega vzroka, da bi morali ostati tajni izdatki, ki bi se bili morali že v novembru minolega leta predložiti delegacijam. Govornik je grajal postopanje vlade, katerega postopanja ni možno hraniti pred kritiko in ustavnim pravom.
Ministerski predsednik ogerski, baron RanftV, je sicer pripoznal, da bi bilo bolje odgovarjalo kon-stitueijonalizmu, ako bi se bile sklicale delegacije, da l»i se hili prepričali o nujnem značaju te potrebščine, toda — tako so se glasile usodne besede barona BantVvja — potem bi bile komplikacije neizogibne in njih učinek!
To so res usodne besede, ki jih je izgovoril g. IJantVv, da opraviči postopanje vlado ozirom na zahtevani naknadni kredit 30 milijonov za oboroževanja. Te besede silijo do vprašanja: kaj se je godilo za kulisami? Kakih komplikacij se je bilo bati. Iz prestolnega govora do delegacij in iz eks-pozeja ministra za vuanje stvari smo izvedeli, da so naši odnosa j i do vseh držav, sosehno pa do sosednjih, zadovoljivi ; grof G>luelio\vski je zatrdil še posebno, <la mala divergenca o krečanskem vprašanju ni nimalo uplivala na splošne »razmerje naše do Kusije ter da obstoji nadalje populim sporazumljeuje z Rusijo glede stvari na Balkanu; izvedeli smo tudi, da trozveza stoji trdno in nepremično in tej zvezi je baje jedini namen ta, da se ohrani mir vse to smo čuli, in vendar je morala vojna uprava hiteti z oboroževanjem tako, da je porabila 30 milijonov, ni' da bi bila imela ustavno dovoljenje za to! Tako bode ugibal sleherni državljanin se bode povpraševal skrbno: kaj je neki to, o čemer j a v n o s t n e s m e v e deti ?! K je je nevarnost, katero javnost ne sme videti?! In mi ugibljemo, da-li ni morda res kaj na tem, kar pripoveduje Linzer Volksblatt o skaljenih odnošajih med A v-stro-<)gersko in Nemčijo?! Koli širno polje je tu za konjukturc in kombinacijo?! Toda javnost je rekel gospod BanffV — ne sme vedeti o tem. Zaprta nam je torej pot od ugibanja do česa konkretnega.
Povrnimo se k razpravi v vojnem odseku delegacije Ogerskc. Naslednji govornik, Hegediis, je hotel prati kožuh, ne da bi ga zmočil. Prijtoročal je namreč, naj se »prejme v poročilo odstavek, ki na j povdari, da postopanje vlade sicer ne odgovarja ustavi, <la se pa izredno — z ozirom na posebni značaj dobljenih pojasnil — dovoljuje dodatni kredit ob odgovornosti vlade.
In zopet bi morali vpraševati, kakov da je ta značaj zadobljenih pojasnil?! In ako je že ta opazka v predlogu Ilogediisa vznemirljiva, mora pa naravnost alarmirati našo javnost ter jo nadahniti naj-resnejimi skrbmi nadaljnja opazka del. grofa Ke-glevicha, ki je rekel, da bi bilo na svetovnem tržišču provzročilo pravo katastrofo, ako hi bila vlada v kritičnem trenutku zahtevala kredit.
Tudi nadnljni govorniki so zagovarjali postopanje vlade. In zopet: kaj se je godilo za diplomatskimi kulisami? Kdaj je bil oni kritični trenutek? Od kod je pretila nevarnost? Toliko vprašanj in nič odgovora, ker podana pojasnila so strogo zaupna in — niso za javnost. A tudi javnost bi trebala pomirjen ja, ali vsaj uverjenja, da res ne more biti drugače in da se morajo trositi milijoni za oboroževanja.
K položaju. Pozornost je sedaj obrnena delegacijam, kjer ni pravega polja za obstrukeijsko eksperimente. Imena \Volfovega, ki je bilo na jeziku vsem, dokler je sedela skup zbornica poslancev, »koro ni čuti nikjer. V naših parlamentarnih bojih imamo sedaj nekako premirje, toda le premirje, ki hode trajalo ravno tako dolgo, dokler delegacije izvrše svojo nalogo, dovolivši vse, česar si želi gospod vojni minister. Morda bode tudi kaj prigovorov, ali v delegacijah je že tako, da tudi morebitni »ne« konečno izzvenč v »da«.
Ko torej delegacije store svojo dolžnost, pride zopet na vrsto državni zbor in žnjim stare skrbi in morda tudi — stari škandali! Na vse to je baje pripravljen grof Thun, ako jo osnovana vest, ki jo brzojavljajo »Slovencu« z Dunaja:
»Splošno je menenjc, da bo prihodnja seja državnega zbora 2. junija ter da bo državni zbor nadaljeval svoje zasedanje ves mesec junij. Poglavitna točka teh razprav bo veljala predlogom o jezikovnih naretlbah. Vlada je sklenila mirno čakati izida teh razgovorov v parlamentu kakor vzlasti v odseku za jezikovno naredhe. Ako se vlada prepriča po teh razpravah, da vsled postopanja opozicije sedanja zbornica ni sposobna za nobeno delo, tedaj bo k o n c e m meseca j u n i j a državnega zbora zasedanje preloženo i n p o d o vršene m j ubil ej nem let u h o d r-ž a vni zbor razpuščen. Vlada upa, da se novi snide v vsaj nekoliko spremenjeni obliki.«
Po takem jo tudi grof Thun že obupal na sedanji zbornici poslancev in torej bi bilo zasedanje v prihodnjem mesecu le še zadnji termin za — poboljšanje. Veliko vprašanje pa je, da-li se no moti temeljito grof Thun, ako meni, da bodo novi državni zbor »boljši« od sedanjega?! Mi bi rekli, da se moti.
Nemške mase volilcev so prerazburjene, da bi bilo pričakovati od njih treznejih in spravolju-bivejih poslancev.
Vsakako pa kaže vse na to, da ministerstvo Thunovo ne hode ni parlamentarno, ni strankarsko, ni koalicijsko, ampak — vsaj za to leto — »le ju-hilejsko«, kakor je bilo nedavno temu označeno v Osterr. Correspondenz«. Namesto parlamenta bodo posloval S 14. naše ustave, ob zaprtih vratih parlamenta ne hudo mogli \Volf in družba izdatno kaliti jubilejskega slavja. To bode za letos. Plamena ne bode, ali tlelo bode pod pepelom. Pa k letu?!
Alejanca med Avstrijo in Rusijo ?! List Frankfurter Zeitung« je vrgel v svet scnzaeijo-nelno vest, da se je v htu 1*07., ko je bil cesar Fran Josip v Petrogradu, sklenila zveza med Av-stro-Ogersko in Rusijo. Po tej pogodbi naj bi se interesi na Balkanu razdelili v dve območji. Srbija in veliki del Albanije naj bi pripadali obsežjn avstrijskih interesov, Bolgarska pa ruskih. V posestnem stanju ne smo priti do nobene spremembe in obe državi sti se obvezali, da bosti skrbeli za mir. Ta vest je provzočila veliko razburjenje na dunajski borzi. Intercsovani krogi so se hitro obrnili do ministra za vnanje stvari, grofa Golucho\vskega, in leta je izjavil, da take pogodbe ni, da je vse
skupaj gola izmišljotina. Tudi drugi, navadno dobro poučeni krogi da zatrjajo, da taka pogodba se ni sklenila nikdar ui ustmeno ni pismeno.
Grika in Turčija. Predvčeraj je Grška plačala prvi obrok vojne odškodnine. Do predvčerajšnjem je ostavilo Tesalijo lil hatalijonov z 10.IMHI mož. —
Izjavo državnega tajnika angležkega,
<'hainberlaina, se bavi vse evropsko časopisje.
Kuski list »Novoje Vromja« povdarja, da je rečeni državnik Anglije sam pripoznal, da je po-loženje te države jako neugodno vsled nje osamljenosti. Rečeni list pa ne verjame, da bi Zjcdinjene države hotele vsprejeti ponuđeno jim zvezo, kajti težko da bi mogle biti zadovoljne s tem, da bi Filipine, ako jih odtržejo od Španije, morale prodati Angležem. Že taka nakana sama bi zadoščala, da bi se vse velevlasti, ki imajo svoje koristi na Vztoku, jele baviti vprašanjem, da-li morejo še ostati nevtralne v sedanji špansko-amerikanski vojni ?!
Menda bodo umeli ta dovolj jasni migljej, toliko v Londonu, kolikor v NVashingtonu!
Chamberlainov govor je provzročil v Madridu precej živahno gibanje. To je umevno z ozirom na vojno. Španski minister se je takoj sestal z zastopniki več držav, sosebno pa še s poslanikom Rusije. V Madridu se nadejajo, da hi evontuvalna zveza med Anglijo in Zjedinjenimi državami dovela do koalicije vse h d r ž a v n a k o n t i -n e n t u evropsko m.
Amerikanski list pozdravljajo seveda velikim veseljem govor angleškega državnika, no, pot do alejanco je vendar posuta mnogimi, mnogimi težkimi pomisleki.
Špansko-Amerikanaka vojna. — Amerikam so postali nekoliko pohlovneji v svojih poročilih. Iz teli poročil ne zveni več tista zmago-svestnost, katero so kazali takoj začetkom vojne, zlasti pa po ceni zmagi pri Manili. Hahali so se, da bode okupacija Krete v par tednih dovršena stvar, a ti tedni so minoli in z vsemi dosedanjimi poskusi za izkrcanje vojakov na kopno otoka Kube so napravili Amerikani finsko. — Človek bi kar ne verjel, kako slepo so Amerikani zidali na — slabost Španije in na svoje dolarje. Poglejmo današnjo brzojavko, ki pravi, da bode v tem tednu dovršen še le nabor. In s takimi neizvežbanimi in od vseh strani v naglici skupaj stepenimi vojaki so hoteli Amerikani kar čez noč izvršiti okupacijo ter zlomiti špansko silo kakor palico na kolenu, silo, ki šteje na Kubi bržkone blizo 200.000 izborno izšolanih, klima-tičnim odnošajem priučenih in v vodnih bojih z ustaši utrjenih mož. No, ne pojde tako lahko. To pričajo vso zadnje praske okolo Kube iu Portorieo, katerih izid je ugodno uplival na moralno kakovost naroda v domovini Spancev.
Domače vesti.
Kiiezonudškof goriški dr. Jakob Misala
je ostavi 1 včeraj Ljubljano.
Isti se je pripeljal sinoči v Trst. Obiskal je gospoda namestnika grof Goessa. Njeg. Prevzviše-nost odpotuje jutri v Gorico.
Kcdor ne napreduje, nazaduje. Pišejo nam: Pokojni prof. Erjavec dal nam jo bil za šolsko nalogo, naj dokažemo, da je resničen pregovor, ki pravi, da kedor ne napreduje, nazaduje.
Tega pregovora sem se spomnil, ko sem čital zadnji pastirski list našega škofa. V tem pastirskem listu je povedano, da je bilo v letu 1 Sf>7. rednih slovenskih propovedi ob praznikih in nedeljah (5, v letu 1897. tudi (5. Izrednih je bilo v letu 1857. S, v letu 1807. tudi H. Ivedor ne napreduje, nazaduje! Od leta 1-Sf)7. nismo napredovali pravnic. Leta lHf»7. je bilo slišati božjo besedo v slovenskem jeziku pri sv. Justu, a sedaj je ni več; zapodili so naš jezik iz stolne cerkve, češ: ne potrebujemo te več. Število slovenskih propovedij jo ostalo tisto, kakor 1. 1857. Zraslo ni niti za edno slovensko propoved. Sam škof pravi, da so bile vse novosti uvedene le 1111 korist Italijanov. V Rojanu so uveli laške propovedi, v Skednju in pri sv. Jarneju so jim tudi obljubljene; pri Lovcu so nastavili duhovnika, kateri ne samo da ne zna slovensko, ampak je po vrhu še italijanski podanik. In še celo tam, kjer hi ne smeli poznati narodnih strastij, še celo tam, kjer se človek bojuje z življenjem in
smrtjo, tam v liolnižnici hoče imeti magistrat duhovnike ]n> svoji volji. In kaj dajejo Lahi našemu škotu za vse dobrote, ki jim jih deli? Križaj ga! Križaj ga! vpijejo nad njim. In zakaj delajo tako žnjim? Ker noče, ne more m ne sme poitalijančiti nadih eerkva.
Ura je že 11. Preganjajo naspovsodi. Kamor se ozreš, ne vidiš druzega, nego hoj proti našemu pobožnemu in cesarju in državi zvestemu ljudstvu. Narod je ogorčen, narod ne bo mogel več mirno prenašati vsakdanjega izzivanja. Mi vidimo, da smo celo v cerkvi nazadovali, da: celo cerkev je uvela novosti jedino le Italijanom na korist. I)a-li so bile te novosti na škodo pobožnemu ljudstvu, in da-li ni trpelo slovensko ljudstvo na tem nobene škode
—	to prepuščamo v sodbo onim, ki nas uče, da smo pred I logom vsi enaki!
Zopet k poiila v j u o 11 radovanju političkih oblasti v Istri. Iz Gročane nam pišejo: Ozirom na dopis c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru in na odgovor tukajšnjega župnega urada, kakor sta bila objavljena v Vašem cenjenem listu od dne 1.'». maja 1HS>H., Vam javljamo, da je e. kr. okrajno glavarstvo na ravnokar omenjeni odgovor župnega urada odgovorilo — slovenski, in sicer dopisom od dne 13. maja 1898. št. 7259.
Odgovor c. kr. okrajnega glavarstva se glasi: N. 7259
Naj prejme prečastiti župni urad
na Gročani.
Z ozirom na dopis II. t. m. št. (34naročujem prečastitemu župnijskemu uradu, da v ogib škodljivih nasledkov gotovo v treh dneh semkaj predloži imenik otrok, ki se ima (?!) letos cepiti*), t.j. otrok roj. od 1. aprila 1897. do 31. marca t. 1. V imenik mora se zapisati ime in priimek, bivališče, hišna štev,, ime strarišcv in rojstni »lan in leto cepljeneev.
C. kr. okr. glavarstvo v Kopru, dne 13. maja 189H.
C, kr. nam. svetnik : 8c h affenha uer, m. p.
Pripomniti bi bilo še, da se je druga leta izkaz cepljeneev izročal zdravniku na licu mesta.
Uarlhalriiju ni več! Pišejo nam: Nekdaj, v starih časih sem Vam pisal, da kdor želi videti lepo Gnribnldijevo sliko, da naj se potrudi v sprejemno sobo gosp. Bidoli-ja, oskrbnika delavskih hišic na Pončani ter zajedno u r a d n i k a v »Z a v a -rova 1 niči za slučaj nezgode«. Mimogrede seni Vam bil omenil tudi, da jo ta zavod nekako tudi državni (seveda avstrijski) zavod itd. Sedaj Vam pa poročam, da Garibaldijevo slike ni več tam I Kako je prišlo do tega, da so sliko odstranili, ne vem; vsakako pa mislim, da je niso zavrgli, nego le premestili, da hi je no protanirali morebitni
—	vohuni!
Ona dva lahona, ki krulita pozno v noč gori in doli mej hišicami se svojim »mandolinom«, pa opozarjani, naj nehata, da jima ne pade na glavo kaka — »mandola«.	Isti.
Iz Dekani nam pišejo: Vsem onim posestnikom po naši okolici, ki se zanimajo za ustanovitev zavarovalnice za govejo živino, naznanjamo, da se bode pripravljavni shod vršil ali zadnje dni tega sili pa tekom prihodnjega mesecu. Dan in kraj se naznanita pravočasno.
Kaj je s tisočakom i Pišejo nam: Mostni zbor tržaški je daroval tisoč goldinarjev za zaprte o priliki zadnjih izgredov in za njih družine. Prod demonstracijami bili so se dogovorili socijalisti in liberalci (baje v socialističnem društvu) za skupno akcijo, kar se je potrdilo pozneje. Mestni župan jo baje pozval gosp. Geriaa na magistrat ter ga vprašal, kateri soeijalistov so v zaporu in so potrebni podpore, kar mu je rečeni gospod tudi prijavil radovoljno. Deset soeijalistov je baje prejelo po 70 gld., ker so se liberalni junaki odrekli vsake j »odpore. Tako vsaj govore oni, ki so bili v zaporu in njih stariši, ki so prejeli novce. Zal mi je, da ne vem tudi za ostalih 300 gld., toda sčasoma utegnem zvedeti tudi to.	Pohajač.
(Gosp. poročevalec rabi v tej notici dva »baje«, kar znači, da ni gotov povsem. Ako pa pomislimo na to, kar je rekel gosji. Gerin, ni baš neverjetno, da jo bila stvar talca, kakor popisana tu. Gosp. Gerin je rekel namreč: Liberalci so mislili kupiti
*) Kdo hp ima cepiti? Pa vendar ne imenik!! Op. uredništvu.
socijaliste za tisoč goldinarjev, toda zmotili so se. Socijalisti se ne prodajajo za take cene !! <
Onim pa, ki so prejeli tudi slovenske krvave žulje od slavnega magistrata, kličem: dober tek ! ( >jH>mba stavčeva.)
Dohodki Avstrijskega Llovda v mesecu 111 aren |S9H znašajo: Marec lst»H: jrld. Kxr,.7(.>.s za milj 1H3.3H4; marec 1H<>7: gld. 703.884 za milj 1<V).404; torej v mesecu marcu 18«»8 več gld. 182.914 več milj 17.980.
Dohodnine Llovda do konce marca IS'lS: gld. 2,:w<)..'$:tf> /a milj 495.082; marca 1897: gld. 1,932. i »4:5 za milj 451.444: torej do konec marca 1 H«>8 več gld. 433.692 več milj 43.038.
Izid sodnijske obravnave proti obtozeu-eem zaradi demonstracij v Ljubl jani. Iz Ljubljane se nam piše dne Ki. t. m.: Danes okolu 1. ure popoludne je sodni dvor izrekel sodbo. Obtožba drž. pravilnika glede prirojenja demonstracij 305) je pri vseh obtožencih pala v nič in je poraz drž. pravdnika Jožefa Pajka popoln. Ivan Štefe je obsojen samo na 10 gold. globe radi nekaterih konfliktov s policijo o priliki demonstracije. Ivan Miki a ve je oproščen popolnoma ; istotako Kosec, .Torina, Lulcner in Mittcrmaver. Oproščeni so t u <1 i vseh pet dijakov. Obtoženec I noče 111«' (pobijanje kazinskih šip) je bil že v soboto zvečer oproščen, ker je drž. pravdnik moral umakniti obtožbe proti njemu. Obtoženec Erbežnik je dobil »5 tednov, Žargi 14 dnij, Ar-digal 3 dnij, Jerič 3 dnij, Mavc 14 dnij zapora, Milavo jo dobil 5 gld. globe. V nedeljo so zagovorniki plaidirali toli sijajno, da so popoloma udušili državnega pravdnika.
Za moško podružnico družbe sv. Cirila ili Metoda v Sežani je darovni g. Simon Kulcec, naš rojak, pivarnnr v Zalci na Štajerskem, 5 gld. Iskrena hvala!
V isti namen se je nabral tamkaj dne 15. t. m. v družbi občinskih starešin, povodom izvolitve novega župana, g. Ivan Renčelja, znesek 5 gld.
Odbor Kmetijske in vrtnarske družbe za Trst iti okolico44 bodo imel svojo redno sejo v petek dno 20. t. m. popoludne ob 2'/s v svoji pisarni ulica Geppa štv. 14, L nastropje.
X. glavna skupseiua „Zaveze slovenskih ui'iteljskill društev44 vršila se bodo letos v Ljubljani v 3. in 4. dan meseca avgusta.
Družiti sv. Cirila in Metoda so poslali nadalje: Slavna posojilnica v Zagorju ob Savi 10 gld. — Slavna posojilnica v Trebnjem na Dol. 10 10 gld. — G. Seb. CenČur v Trstu 05 kr. — Slovenski visokošolei na Dunaju v veseli družbi zložili 3 gld. — Gospa Antonija Gogola, c. kr. notarja soproga v Ljubljani, volilo svojo pokojne matere gospe A110 Knez v znesku 100 gld. — Med agitatorji združenih slovenskih strank po sijajni zmagi o priliki volitev v občinski svet ljubljanski za 31. razred sta nabrala gg. Trost in Steffe 9 gld. 04 kr. in po zmagi v I. razredu sta nabrala gg. Kregar in Štefk med slovenskimi volilci 25 gld. 17 kr. — G. Jožef Turlc je nabral v »Narodnem Domu«, mod volilci 31 gld. 2l> kr. — Živela prerojena slovenska Ljubljana! Živeli rodoljubni darovalci in darovalke!
Pdagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Vožnja s paruikoin po Ljubljanici. Gosp. Karol Kotnik iz Mirlc pri Vrhniki je dobil dovoljenje, da sme napraviti poskus s parnikom, vozečim po Ljubljanici od Vrhnike do Ljubljane in sicer do tam, kjer se Gradaščica izliva v Ljubljanico.
Nesreča v Sv. Križu. 40-letnomu Josipu Kralju iz Gabrovice in 32-letnemu Josipu Kozlovec iz sv. Križa, se je pripetila včeraj velika nesreča v nekem kamenolomu. Ko sta vlekla na vinču veliko težo kamenja, jima je zbežal veliki roč iz rok, ki je potem, vrteči se grozno naglo, olm poškodoval jako hudo. Prevedena sta bila že sinoči v tržaško bolnišnico. Kralj ima na desni nogi veliko nevarno rano, Kozlovec pa je hudo ranjen na obrazu in po glavi ter še na drugih krajih života.
Padec biciklistu. 22-letncga Josipa Gor-gassija so našli sinoči ob rojanski cesti ležečega na tleh in poleg njega tudi bicilcol. Ob padcu se jo mladenič precej pobil. Sproveden je bil na zdravniško postajo, kjer je ležal v postelji nekaj časa. Od tam so ga sproveli na njega dom.
Koledar:
Dane« v torek 17. maja: 1*1 mM. škof; PaAkal, »poz. Jutri v sredo IS. maja: Srečko (Feliknl sp.; Venancij.
Sijln' Ht:	Lunin :
Izhod ob t, uri min.	Izhod oh •>. uri lo niin.
Zahod ,7. „ 50 „	Zahod „ 4. „ 66 „
Ta je -JI. teden. Danes je l.Ui. dan tega leta, imamo torej ie dni.
Protiburševske demonstracije pred sodiščem v Ljubljani.
(Izvirno poročilo.)
< > h t. Mittcrmaver zanika vso obtožbo in pravi, da je iz gole radovednosti šel v Zvezdo .
O h t. Ardignl pravi, da je šel po Dunajski cesti proti Zvezdi«, odkoder seje slišalo kričanje. 1'rišedši k demonstraciji je tudi on z drugimi upil živijo . Redarjem ni grozil, marveč jim rekel samo, da se 011 ne bo umikal v sneg.
O b t. Cankar ni vedel o demonstraciji ničesar. Prišel je iz radovednosti k tolpi ljudij, katera je imela v sredi dva redarja in jednoga are-tovanca. Hotel je vedeti, kaj se godi tu. Sel je v prvo vrsto in takrat je jeden redarjev mahoma vzdignil golo sabljo ravno nad njegovo glavo. Ker 11111 ni vse jedno, ga li redar poseka ali ne, vprašal je ves začuden redarja, s kako pravico si upa potegniti nad njim sabljo, ko vendar ui zakrivil ničesar ?!
Tudi ostali obtoženci zanikujejo na zaslišanji vso obtožbo.
Koncem dopoludanske razprave je povedal še drž. pravdnik dr. Pajk, da hoče dokazati, da so obtoženi visokošolei v tesni zvezi z demonstracijami, ker jo jurist Hinko Logar naročil v Celji f>00(l listkov. Zaradi tega je predlagal, naj se brzojavno iz Celja pozoveta dve priči, kateri potrditi to. Zagovorniki so sicer z vso odločnostjo protestirali proti temu predlogu, češ, da to ni v nobeni kavzalni zvezi s to razpravo, ker je popolnoma irrele-vantno, kdo je listke naročil.
Kljub temu je sklonil senat ugoditi predlogu drž. pravdnika.
S tem so je zvršilo zaslišanje obtožencev.
Na popoludanslci seji se je pričelo z zasliša-vanjem prič.
Kakor prva priča jo bil zaslišan e. kr. policijski nadkomisar Oskar V račko. Kljub temu, da je mož slovenščine ravno tako zmožen kakor nemščine, protivil se je razpravljati v slovenskem jeziku, češ, da 011 ne more slediti razpravi v slovenskem jeziku. Zaslišan jo bil torej nemški.
(i. Vračko je izpovedal, da se je demonstracija pričela okolu 10 ure, da je bila vsa demonstracija v začetku popolnoma : harmlos in da je bil namen demonstracijo manifestirati slovenski značaj Ljubljano.
Predsednik je vprašal na to pričo, ali bi vedela, kaj se je pred demonstracijo godilo na različnih shodih, tako na Viču i. t. d.
G. nadkomisar jo izpovedal na-to da jo neki
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
ZALOGA POHIŠTVA
tvrd lcc
Ataaniro Levi Miiizi v Trstu.
Via ltihorgo '21 in Pia/.za vecchla 2.
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. JJogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, zimnic in pogrinjal. Na
zahtevanje ilustrovan cenile zastonj in Iranko. Naročeno blago se stavlja 11a parnilc, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške.
•Iran v Katoliškem »lomu rek«-! ljudem, naj s<* ne • l:ido tako neenveno im>v<K*irati <«l nemških hnršev in je haje šeuval proti h' tem. Ihilje je izpoved«In ta priča, da je bila velika nevarnost, da ljudstvo naskoči kazino.
Dr. SušterSie je potem z raznimi vprašanji dovedel lunlkoinisarja Vniekota do tega, da je še jeden krat pri|M>/nal, da so ]>il«> demonstracije v zaeetku popolnoma nedol/nc in da so se nasilstva razvila sama po sebi.
Dalje je g. mulkomisar N'raeko pripoznal pod prisego, da st je ljudstvo rado pokorilo žandarmeriji in koneeno je konstatiral, da v Zvezdi ni videl nohtnega >lovenskega visokošolea.
Se t<"> je povedal g. nadkomisar, da prej ni bilo sovraštva mej slovenskimi in nemškimi akademiki, in da so nemški hurši popolnoma mirno nosili svoje eepiee in prusaške trakove po Ljubljani.
Se le od tedaj, ko so povodom zadnjih demonstracij na Dunaju in v Uraden ljubljanski hurši denuncirali Slovenec in jih prepuščali surovim napadom od strani drugih hnršev, še-le od tedaj datira sovraštvo mej njimi.	(Dalje pride).
Narodno gospodarstvo.
Itunka „Slavlja" nam je poslala svoje letno poročilo za poslovno leto 1*1>7. Iz taistega posnemamo, da se je lanskega leta na tem zavodu ponudilo za zavarovanje svojega življenja 42;17 oseb z zavarovalnim kapitalom 11,8i»t>.i>27*40 kron od katerih jih je bilo sprejetih ;$f);lH oseb za S,U< 14.242-40 kron kapitala. S tem se je skupna vsota zavarovane glavnice v življenskih oddelkih koncem leta 1H<»7. zvišala na (»2,.'112.072-40 kron. Zavarovalnina ali premija v teh oddelkih je lani znašala 171.040-1)8 kron ter s tem dosegla znesek 2,1 OH. 172-50 kron.
Izplačala je banka ..Slavija" lani zavarovanega kapitala in sicer: po umrlih zavarovancih r>2l'».*.l27-SS kron, zavarovancem iz podedovan jskega društva l.:i«)li.004 K., zavarovancem na doživetje D19.040-H4 K, zavarovancem na dohodkih in penziji 21.240-22 K. Dividenda iz čistega dobička, katere se je lani izplačalo 74.10;V;J4 kron, določilo se zavarovancem iz let 180«». do 1M{»2. zopet po 10%. — V požarnem oddelku je banka Slavija" lani zavarovala f>7lI,">*!>.;{'.IS kron, kapitala, za kar je inkasovala zavarovalnine 2,2?J4.4.;»1 -">15 kron. — < Mškodnin vsled požarov je banka ..Slavija" leta lHi>7. izplačala 1,;>1;U4(.K1<) kron. Pokojninski zaklad za uradnike znaša 77").S7l-74 kron, a pokojninski zaklad za ..Slavijine zastopnike .!»")S.712.28 kron. Rezerve in zakladi banke „Slavijo" koncem leta 181)7. znašajo vkup 1 ii,;iol>.f>l S-158 kron. — Kakor je razvidno iz teli podatkov, napreduje banka „Slavija" od leta • lo leta jako uspešno, na čemer se ima zahvaliti velcsprotnemu osrednjemu vodstvu in neumorno delujočim svojini pokrajinskim zastopnikom ter vzgledni češki štedljivosti! Banka „Slavija" je vredna torej vsega zaupanja!
Zadnje vesti.
Madrid 17. Španska vlada hoče privoliti Filipinom najrazsežnejo reforme, ker se nadeja, da si na ta način ohrani te važno ototoke na skrajnem Vztoku.
London 17. V Ameriki rase ogorčenost proti Franciji. 2000 gospej jo sklenilo, da skozi dve leti ničesar ne naroče iz Parizu.
Iti Tli 17. Vodji italijanskih soeijalistov, Vcr-gagni in Perussi, so zaprli tu na povelje švicarskih oblasti. Tudi italijanskega poslanca Kondonija so zaprli, (iotovo je, da bodo vsi izgnani iz Švico. Policija v Belinconi je prepovedala nainerovane shode italijanskih soeijalistov.
IVtroirranl 17. Novosti« javljajo, da se vršo pogajanja med turško vlado in ruskim poslanikom v Carigradu za povrnitev 35.000 Armenov, ki so bili zbežali iz svoje domovine, ko so je tam vršilo poznano grozno klanje.
Zuurch 17. »Srhobran« jo dobil iz Cetinja vest, da potovanje knezu Nikole črnogorskega v London je v zvezi z predstoječo poroko prestolonaslednika Danila z jedno angleško princeso.
Kini 17. Socijalistiški poslanec 1'eseetti je še vedno v parlamentu. Predsedništvo ni šo dobilo nikako prijave radi njega.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-York d;. (Izvirni brzojav A Patnica 1.*»«;, koruza 41'/i. mast 7o<> <*t.
Trgovinske vesti.
Itudimpešta. 1'Aenieaza niaj-juni 14~K1 - 14(»U. PSenica za septemlier 1(>7H ilo M-77. < >y»-s za spomlad —•—*—. K/, za september H-JO do	Koruza za niaj-juni 1NW.
f> i»4 <lo ")•:»<;.
P&eniea: ponudbe in povpraševanja sluha — Prodaja :V»hm) ineternkih stotov. Vreme: lepo.
Hm rr. Kava Santo« good, average za maj .'Hi- - za september .'»liTjO frankov za nO klg.
Ilainliiirir. Santo« £<>od average za meneč maj 211.7") za juli 21t-7f) za nepteml>er ii<)*2i"> za december .'ti.—.
Dunajska borza 17.	maja 1898.
ilnnoii	vfi-rni
.	. . 1(11*95	101*90
.	. . 101*85	101*75
.	. . 121*10	121*05
.	. . 101-70	101*65
.	. . 35H I50	353*80
.	. . 120-90	120-90
.	. . 9-5«	9-5«
.	. . 11-78	11-78
.	. . 441.1	44-5<»
Državni dolg v papirju .
.. „ v »rebrn . Avstrijska renta v zlatu .
„ v kronali Kreditne akcije . . . . London 14 > I,sr . . . .
Napoleoni......
20 mark......
100 i tal. lir ... .
TRŽNE CENE.
<<'ene ho razumejo mi debelo in s carino vred).
Domaći pridelki.
Oil for.	ilo fur.
Fižol: Koks.........K KI K. 15-50	Hi —
Mandoloni......... „ —•—	—•—
svetlorudeči......... „ 11*—	11*50
temnorurleči......... „ —•— _•_
kanarček.......... „ —>—	—•—
bohinjski............ 18*25	18*50
beli veliki......... „ —*—	—•—
„ mali.......... ., <)-7f)	lo-_
zeleni dolgi......... „ —•—	—>—
„ okrogli........ M —■—	—>—
mešani hrvatski....... „ 7-fiO	7'75
Maslo lino štajersko........ —*—	—•—
Ječmen, Stv. 10......... 1*J'75	18-—
n 9......... 18*50	18*75
•, 8......... 15*50	15*75
Zelje, kranjsko........ „ 5*75	6*25
Repa, ..............._•_
Krompir, štajerski........ 8*75	4*—
Proso, kranjsko......... !()•—	10*25
Lee«, kranjska................_•_ _•_
Speli............................(i2*—
Mast.............. (»4*—	C,A -
Kav«, Mocca........... l.rHI*—	1521—
Ceylon Plant. lina...... „ 154*—	15({*—
Portoriceo......... ,, 152*—	154*—
(»uateniala......... n K)iV__107*_
San Domingo........ „ 104*—	MiV—
Santos najliueji....... ,, «18*— 94*_
„ srednjelini. ...... „ 90*—	<»|*—
srednji.......... 84'—	8f>*—
Santos navadni .......100 K. 78*—	HO*—
Sladkor, Centrlfugal I. vrste ... ,. 87*—	37*2fi
„ Centrifugal il. vrste . . „ 8(»*—	811*25
Conrassu.......... .. 88*50 _•_
v glavah............ 88*25	88*7i"i
razkosani............ 88*75	89*2"i
1'iž, italijanski lini....... „ 22*50	28*—
italijanski srednji....... „ 21*25	21*75
Japan, fini......... n 20-_ _•_
Hangoon, extra......... 15*75 Hi*_
I........... 14*75	15*—
II........... 11*50	12-—
Petrolej ruski, v sodih..........lii*— _
v zabojih od 29 klg......
Olje, italijansko najtineje .... „ 78*—	74*—
italijansko srednjefino....... U5*—	(Hi*—
bombažno amerik....... „ 29*_ 80*_
Malaga.......... .. jj^._ _«_
Limoni mesinski.......zaboj 8*_ 4*_
Pomaranee tnesinske........' m*_ 10*_
Mandeljni dalmatinski.....]oo K. —•—	—•—
Bari........ „ «()•_	82*—
............. 80*—	82*—
Kožlei dalmatinski....... n —
puljefiki........ „ 18-50	14*—
Smokve pulješke....... „ _•_ _•_
grške v vencih..... '„ 18*25	10*50
Siiltanine............ 54*—	,r)7*—
Vampcrli.......... ^ 86*—	80-—
C i bebe............. 4q._ 42-_
Polenorke, srednjo velikosti ... !* 87-—	88-—
velike....... „ 84*—	85*—
male....... „ 89*—	40-—
Sianiki v velikih sodih..... —•—	_•—
v 1........... " _._
Žveplo najtineje....... ! I (;•(;(»	8*70
Slodra sraliea........... 22-50	28-—
Tržna poročila.
Na naseni tigu je bilo ta teden le za slanino	(speli) ili za 111 asi i živahno zanimanje, ker so cene v Ameriki po-dražale naglomu za l()°/0 in utegnejo še poskočiti.
Fižol. Za mešanega je dobro povpraševanje. Cena se je podražila na Ogerskem za pol goldinarja.
Kava. Cene vedno stalne, celo dražje 1 gld., ali brez prometa.
Sladkor jako stalen, cene nespremenjene. Concassć primanjkuje.
ItIŽ. Indijski vrsti so podražile za */« — l/a gld.
Zahvala.
Podpisani odbor se čuti dolžnega zahvaliti vse one, ki so na katerisibodi način pripomogli do lepega izida našega koncerta.
Posebno se pa zahvaljujemo vsem gosp, darovateljem, gospodu pevovodju V o g r i ž u, gospodu Kraglju kakor tudi gospieain solistinjam. Trst, Hi. maja lSilS.
Odbor pevskega društva „Kolo".
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloira |iuliištv» za jedilnice, spalnice in »prejemnice, ilmnic in peresnic, oiriediii in Železnih blairahi. po cenah, da se ni bati konkurence.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu!
Kdor želi omisliti si v resniei
W kolo najboljše vrste
od slovele originalne znamke
»
Styria"
Gradcu,
— naj se obrne do —
I«. Colobig- v Trstu,
ulica Commerciale it. 1, telefon št. 341.
Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko in Dalmacijo.
Hotel Volpich
„PRI ČRNEM ORLU" (AQDILA NERA)
trst — Via s. spiriilionn, corso, Via s. Nicoli — trst
Najbolj v Hi-edisen mesta ter na novo opravljen. KOPELJI, VOZ K VSEM VLAKOM.
V pritličju
„Restavracija Pilsen" od F. Volpicha.
9 9
Viktorija" moderci
	
\	<5»
	_ T
	/
	c
— t»
Velik izbor
vseli predmetov n pmlafi in leto,
volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, iawn-tennis, satinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov.
Velik izbor perila doliva se vmannfaktiirnej zalogi
JAKOBA KLEMENCA
V TRSTU, — ulica sv. Antona Stv. 1. - V TRSTU.
Na zahtevanjo
dopoAljejo ne uzorci z dotienimi cenami poštnine prosto.
rs
ica^
Zavod za noiforuiiranje in civilna krojacnica
Frana Jiras
ulica Caserina !» — v Trstu — ulica Caserma 5> Priporoča se
/a napravo uniform In civilnih oblek.
1* o strežba po S te u a. ajV Zaloga vseh vrst za uuilorms po tovarniških cenah.