URN_NBN_SI_DOC-E9ZDSCPG

SKUPNOST KNJIŽNIC SLOVENIJE Iv a n P in terič, L ju b lja n a U D K 02:061.23(497.12) PIN TERIČ Iv an : S ku p n ost kn jižn ic Slovenije. K njižnica, L ju b ­ ljan a, 25(1981)1-4, str. 22—29. P isec n a jp re j p od aja h isto riat sku p n o sti k n jižn ic S lovenije. Mi­ sel o tem , da bi ustanovili sk u p n o st knjižnic, se je rodila na biblio­ tek arsk em p o svetovanju v R adovljici leta 1968. N a p o svetovanju v L ju b ljan i le ta 1974 je b ila sk u p n o st že u stan o v ljena, v en d ar je delo v zvezi z n jo k m alu zastalo, oživelo pa je sp et po b lejsk em posv eto van ju leta 1979. A vtor v n a d aljn jem izv ajan ju podrobno razp rav lja o značilnosti zadevnih ak to v iz 1974 in 1980. U D K 02:061.23(497.12) PIN TERIČ Iv an : C om m unity of L ib raries in S lovenia. K njižnica, L ju b ljan a, 25(1981)1-4, str. 22—29. F irst p u rpo se an d h isto ry of th e C om m unity of L ib raries in Slovenia are p resen ted . T he id ea to found th e com m unity w as in itiated at th e conference of S lovene lib ra rian s held in R adovljica in 1968, b u t it w as n o t founded e a rlie r th a n in 1975. A fter a period of in ertia, th e C om m unity h as b een m ore activ e since 1979 w hen an o th er con feren ce took place at B led. A lso given is a su rv ey of legal acts concerning activ ity of th e C om m unity from 1974 to 1980. 1. K ronisti bibliotekarskih dogajanj v Sloveniji bodo prav gotovo strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev oktobra 1968 v Radovljici označili ne samo kot pom em ben dogodek, am pak tudi kot m ejnik v naših naporih p ri iskanju skupnih združevalnih poti strokovnega in organizacijskega delovanja in povezovanja slovenskega knjižničarstva oziroma knjižničnih delovnih organi­ zacij. Na tem posvetovanju je nam reč Avgust Vižintin zelo preprič­ ljivo in dokum entirano govoril o n ujni povezavi različnih tipov knjižnic v poslovne skupnosti in o vseh naštetih prednostih, ki bi jih knjižnicam prineslo skupno nastopanje v okviru takšnega zdru­ ženja. Na njegov referat pa je navezal svoje m isli in predloge tudi Bruno H artm an, ki je govoril predvsem o povezovanju tak ratn ih študijskih knjižnic in o njihovem sodelovanju pri reševanju skupnih