Leto VI.
Ste«. 32
V Ljubljani, sobota 8. februarja 1941
Benghazi, ključ de Libije, padel
Z bliskovitim napadom so Angleži brez boja izsilili udajo cirenajske prestolnice, glavnega pristanišča v Libiji - Ogromen vojni plen - Pomen zasedbe Bengalija
Nekje v Italiji, 8. februarja. 245. italijansko uradno poročilo pravi:
Bojišče v Circnaiki: Na področju jušno °d Benghazija se razvija srdit boj med
*	a š i nri četami in sovražnikovimi oddelki.
Skupine naših letal so bombardirale sovražnikove postojanke in zanetile požare v skladiščih streliva in goriva.
Kairo, 8. februarja, o. Reuter. Razna angleška poročila od snoči in davi pravijo, da se je Benghazi, prestolnica Libije, udal, ker ni italijansko poveljstvo zaradi naglega angleškega pritiska moglo misliti na obrambo. Angleški oklepni oddelki so pridrli do mesta od juga in od vzhoda. Nasprotnikovo presenečenje je bilo toliko, da ni mislil na obrambo in tudi ne na umik. Spopadi pred Benghazijem so trajali samo v četrtek. Ko so Angleži uničili 60 italijanskih tankov, se je mesto z vso posadko udalo.
Po zasedbi Tobruka se je vojska generala Wavella razdelila na dva dela. Avstralske čete so prodirale ob obrežju proti Derni in Cireni, drugi oddelki pa povprek čez puščavo do Kakileja. Od tu so krenili v smeri južno od Benghazija ter udarili na mesto z južne strani, s čimer so prerezali Italijanom umik in prekrižali načrt italijanskega poveljstva za obrambo. V dveh dneh so angleški oddelki prešli 220 km puščave ter s tem dali primer za bliskovito vojno.
Z zavzetjem Benghazija, ki šteje 65.000 prebivalcev, so Angleži dobili v roke vso vzhodno Libijo. Italijanski oddelki, raztreseni po ozemlju med Cireno, Appolonijo in Benghazijem so zajeti, ker so jim Angleži odrezali z zasedbo prestolnice pot proti jugu. Italijanska vojska se po padcu Benghazija v večjih in manjših skupinah udaja.
Plen, ki so ga ob zavzetju Benghazija dobili v roke Angleži, je ogromen, saj je Benghazi bil glavno preskrbovališče za vso Grazianijevo armado v Libiji. Vse vojne potrebščine so ostale v niestu. Ujetnikov dozdaj še zdaleč niso mogli prešteti, zvedelo se je le, da sta med njimi en armadni ter en divizijski generaL
Benghazi, prestolnica Libije ter najvažnejše pristanišče v italijanski severni Afriki, je padel 60 dni po začetku angleške ofenzive od Sidi Ba-ranija. V teh 60 dneh je angleška vojska ob popolnem sodelovanju letalstva in vojne mornarice zavzela najmočnejši italijanski obmejni trdnjavi: Bardio in Tobruk, premagala vse naravne težkoče v puščavi Marmarica ter se v neprestanih napadih pomaknila 650 km daleč od izhodišča ofenzive. Z zavzetjem Benghazija je v angleškim rokah vsa
italijanska Cirenaika, najrodovitnejši del laške Severne Afrike. Z Benghazijem je dobila Anglija v roke veliko^ in izredno pomembno pomorsko in letalsko oporišče, ki_ je zaradi bliskovitega napada ostalo skoraj nepoškodovano in takoj uporabno za velike vojne ladje ter letala vseh vrst.
Zasedba Benghazija je dozdaj največji angleški uspeh v sedanji vojni, odločilnega pomena za nadaljnjo usodo razvoja vojne v Afriki ter za italijanski imperij.
Vesti 8. februarja
Zavjetje Benghazija je prišlo tako nenadoma in hitro, da poročilu o tem uspehu niso včeraj v Lodonu, pa tudi drugod po svetu verjeli ne, radi česar je večina svetovnega tiska prinesla to novico šele danes po večkratnih zatrdilih angleškega vrhovnega poveljstva, pravi angencija Reuter.
Ameriška poslanska zbornica je z ogromno večino zavrnila opozicijski predlog, naj bi novi zakon
o	ameriški vojni pomoči za demokratične države veljal tudi za Sovjetsko Rusijo. Predlog je bil odklonjen z utemeljitvijo, da Sovjetsko Rusijo niti po njenem ustroju, niti po njeni zunanji politiki ni mogoče smatrati za demokratično državo, katere delo bi služilo obrambi
Pravičnega reda na svetu, poroča Associated rese.
Bolgarska vlada je z današnjim dnem zelo omejila potniški promet na vseh glavnih progah, poročajo bolgarski listi. Storila je to najbrž zaradi pomanjkanj a goriva.
Agencija Stefani odločno zavrača vsa tuja poročila
o	tem, da bi bil Mussolinijev politični in gospodarski svetovalec grof Volpi potoval v Vi-chy, da bi od tam 6topil v stik z angleško vlado glede izselitve italijanskih žensk in otrok iz Abesinije.
Leta 1940 je bilo v Nemčiji zaposlenih vsega 670 ti6oč tujih delavcev, od tega blizu polovica iz držav, ki jih je Nemčija v sedanji vojni zasedla, piše nemški list »Reichs ArbedU.
Angleško vrhovno povelstvo je že od začetka letošnjega leta dokazovalo, da je angleško letalstvo prešlo iz obrambe v napad, da ga preveva silovit napadalni duh in ga so angleški letalci tudi po kakovoeti veliko nad nemškimi. Zadnja nemška zmaga nad Rokavskim prelivom pa je na mah razblinila vse te ustvare in dokazala, da je letalska pobuda že vedno v nemških rokah, poroča DNB z nemških pristojnih me6t.
Vsa tuja poročila o tem, da bi bila angleška podmornica v naših obrežnih vodah ustavila jugoslovanski parnik »Kosovo«, so neresnična, pravijo na pristojnih mestih v Belgradu.
Za Nemčijo ni važno, če potopi vsako britansko trgovsko ladjo, zakaj Anglija bo kot pomorska 6ila potolčena tedaj, ko ji bo onemogočen zadosten prevoz potrebščic po morju, ne pa tedaj, ko bo torpedirana njena zadnja ladja. Sedanji boj med nemškimi podmornicami in angleškimi prevozi dokazuje, da je do tega angleškega poraza že prišlo, sodi nemški list »Die Wehrmacht«.
Novi madžarski zunanji minister Bardossy bo po
poročilu italijanskih listov kmalu uradno obiskal Rim ter imel važna posvetovanja a predsednikom italijanske vlade Mussolinijem.
Grška vlada znova najodločneje zavrača poročila Grkom neprijaznega tiska o tem, da bi bil predsednik vlade Korisis privolil, da se v Solunu izkrcajo štiri angleške divizije. Vsa taka poročila 60, po grškem zatrdilu, docela izmišljena, in naj bi samo dala pretvezo za kak nov vojni nastop proti Grčiji na Balkanu
Pokojnine za bolgarske kmete določa novi zakon, ki je bil včeraj sprejet v poslanski ebomici. V6ak bolgarski kmet, ki je član kake kmetijske zadruge, bo po 60 letu starosti prejemal letno pokojnino 3600 levov, kar bi po kupni moči odgovarjalo kakim 5000 din.
Predsednik angleške vlade Churchill bo jutri ob 8 zvečer imel važen govor po radiu, poroča Reuter.
Zakon o nemejeni ameriški pomoči za demokratične države, tako imenovani zakm o posojanju in prodajanju orožja, bo danes v ameriški zbornici sprejet brez kakih posebnih sprememb, ki bi jih rada vanj spravila opozicija, poroča »Newyork Times«,	,
»Nemški vdor v Anglijo je pred nami, toda spremenili ga bomo v	poraz, o	čemer	ni	nobenega
dvoma. Sleherni	sovražni	vojak,	ki	ga bomo
našli na svojih tleh, se bo moral brezpogojno vdati ali pa bo ubit,« je govoril včeraj general Ea6twood, poveljnik angleške domače obrambe.
4000 italijanskih ujetnikov je bilo do sedaj podanih v Južno Afriko, kjer bodo delali ceste, poroča United Press iz Capetowna.
Naloga naših zaveznikov Italijanov je, da odgovore prvi na zasedbo	Benghazija, se glasi	izjava, ki
so jo v nemških	krogih do	sedaj	dali o padcu
Beghazija, poroča United Pres6.
»Zasedba Sidi Baranija ni noben odločilen dogodek, Odločilna točka je Benghazi, ki ga pa morajo Angleži še dobiti v roke,« je o položaju v Severni Afriki sodil ugledni nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung«.
Zasedba Benghazija je po ameriški sodbi najhujši udarec, ki jih je do sedaj dobil italijanski imperij, sodi »Newyork Times«.
Predsednik turške republike Izmet Ineni se je včeraj vrnil v Ankaro z nadzorstvene poti po turških postojankah ob sovjetski meji, poroča anatolska agencija.
Rooseveltov posebni odposianee Currie je včeraj dopotoval k maršalu Čangkajšeku v Cungking ter mu prinesel osebno sporočilo predsednika Roosevelta, poroča United Press. Currie je prišel v Cungking, da bo lahko Rooseveltu iz prvega vira poročal o dejanskem položaju v Cangkajšekovi Kitajski.
Predsednik brazilske republike, Vargas, je prepovedal izhajanje vsem listom ter knjigam v tujih jezikih. Zaradi tega ukrepa bo ustavljenih nekaj angleških listov, med njimi en dnevnik ter več nemških, italijanskih in japonskih dnevnikov. Predsednik republike je ta ukrep izdal zaradi obrambe brazilske nevtralnosti, poroča United Preša
Nova zagotovila bolgarskega zunanjega ministra:
Bolgarija ne bo posegla v sedanjo vojno
Samo branila se bo# če bi io kdorkoli napadel
Sofija, 8. febr. m. Včeraj dopoldne je imel klub poslancev vladne večine znova sejo, na kateri je zunanji minister Popov podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju. Njegovo poročilo je bilo podano v smislu že znanih izjav o bolgarski zunanji politiki. Minister Popov je poudaril, da so odnošaji Bolgarije s sosedi dobri fnda temelje na doseženih sporazumih. Glede Turčije je dejal, da so tudi z njo odnošaji prijateljski ter ^smatra, da vojska, ki jo ima Turčija zbrano na meji, nima napadalnih, temveč samo obrambne namene.^ Tudi bolgarska vojska, ki je na bolgarsko-turški meji, ima isti cilj.
Bolgarija je za ohranitev miru in da v sedanjo vojno ne bo posegla. Bolgarija se bo samo branila, če bi jo kdor koli napadel, je zaključil zunanji minister.
Po seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da so narodni poslanci sprejeli poročilo zunanjega ministra Popova s posebnim zadovoljstvom ter da so se odrekli vsakemu nadaljnjemu razpravljanju, ker povsem odobravajo takšno zunanio politiko Bolgarije.
Danes odhaja državni svet na desetdnevni dopust. Ta čas pa bo vlada izkoristila za izpopolnitev vrzeli, ki je nastala z istopom kmetijskega ministra Bagrjanova iz vlade. Kot njegovega naslednika imenujejo najprej upravnika ravnateljstva za izvoz žita, Momčo Toševa.
Odbit italijanski protinapad v Albaniji
Atene, 8. februarja, o. Uradno poročajo, da so včeraj italijanske čete izvedle hud protinapad na srednjem bojišču. Bitka je trajala nad dve uri. Grške čete so prisilile napadalca k urniku iz svojih prejšnjih postojank. Sovražniku so prizadejale velike izgube ter zaplenile veliko vojnega materiala.
Angleško letalstvo je včeraj zapadno od Tepe-lenija močno bombardiralo zbirališča italijanskih čet ter skladišča, kjer je povzročilo precejšno razdejanje.	*
Pogajanja za novo razmerje med Nemčijo in Petainom:
Francija še vedno odklanja nemške zahteve po brodovju in po oporiščih v Afriki
Berlin, 8. febr. o. DNB poroča: Admiral Darlan se je po dveh posvetovanjih z bivšim podpredsednikom francoske vlade, vrnil iz Pariza v Vichy. Pxi pogajanjih sta razpravljala
O	vseh važnih političnih vprašanjih.
Pariz, 8. febr. m. (DNB) Maršal Darlan je tudi včeraj imel razgovore zaradi odstranitve vseh nesporazumov med Parizom in Vichyjem. Tako je imel tudi tri setanke z Lavalom. Prav tako sta se včeraj sestala tudi francoski poslanik v Parizu de Brinon in nemški poslanik Abetz. Podrobnosti o teh razgovorih še niso znane. Nekateri vztrajno zatrjujejo, da je že dosežen sporazum o ustanovitvj triumvirata Laval-Darlan-Huntziger v francoski
vladi.
Vfchy, 8. febr. m. United Press: Z zanesljivostjo računajo, da je admiral Darlan odpotoval iz Pariza ter prispel v Vichy danes ob osmih zjutraj. Ne mislijo pa, da bi bil z njim prišel v Vichy tudi Pierre Laval. Zatrjujejo, da so Darlanovi razgovori v Parizu imeli samo ta namen, da se najde pot in način, da se Laval po jasno poudarjeni nemški zahtevi spet vrne v vlado. Po obvestilu pariških političnih krogov namerava Laval po vrnitvi v vlado uresničiti svoj prvotni načrt o preselitvi vlade iz Vichyja v Versailles. Pravijo tudi, da bodo skrajne zahteve Pierra Lavala obsegale ustanovitev dveh podpredsedništev vlade, od katerih bi prvo prevzel Laval sam, drugo pa admiral Darlan. Takoj po vrnitvi v Vichy bo Darlan poročal maršalu Petainu, nato pa bo seja vlade, kier bodo sprejeti končni sklepi.
Alžir, 8. febr. o. OFI: General Weygand, vrhovni pooblaščenec maršala Petaina za francosko Afriko, je imel po alžirskem radio govor, v katerem je v imenu maršalove vlade izjavil, da so izmišljene in zlobne govorice o pogajanjih med Nemčijo in Francijo, po katerih naj bi Francija odstopila Nemčiji pristanišče Bizerto v Tunisu ter dovolila, da se nemške čete izkrcavajo v francoski Afriki.
Vichy, 8. febr. o. UP.: V francoskih odločujočih krogih ni mogoče dobiti nobenih pojasnil o vsebini kompromisnih predlogov maršala Petaina, ki jih je v Pariz nesel admiral Darlan. Trdijo le, da se francoska vlada skrajnim nemškim zahtevam resno upira in da je pripravljena tudi odstopiti, če bi Nemčija pri njih vztrajala.
Admiral Darlan je pred odhodom v Pariz odločno zavrnil vse govorice o tem, da bi mislila francoska vlada odstopiti Nemčiji svoje vojne brodovje.
Napovedujejo, da bi končni sklepi glede bodočega stališča Francije do nemških zahtev utegnili biti sprejeti nocoj in da bi že nocoj prišlo do spremembe sedanje vlade po nemških željah, ali pa do njenega odstopa.
Letalska voina med Nemčijo In Anglijo:
Valovi angleških bombnikov vso noč nad zasedenimi francoskimi lukami
Berlin, 8. februarja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka nemška podmornica je potopila dve oboroženi sovražnikovi trgovski ladji s skupno tonažo 12.000 ton. Ob vzhodni angleški obali se je hitremu motornemu čolnu posrečilo potopiti eno obalno britansko ladjo.
Angleška letala so kljub slabemu vremenu izvedla nasilne oglectaiške polete nad zasedenim področjem ob obali. Posameznim letalom se je posrečilo prebiti se skozi obrambo in VTeči na neko pristanišče bombe. Povzročena škoda ni velika.
Položaj na bojiščih v Eritreji in Abeslniii
Kairo: 8. februarja, Reuter. Poročilo glavnega stana britanskih čet na Srednjem vzhodu pravi med drugim:
Eritreja: Položaj okrog Kerena se razvija na zadovoljiv način. Skupno število sovražnikovih ujetnikov od, začetka prodiranja naih čet v Eritrejo znaša že 3600, prihajajo pa še vedno novi prevozi ujetnikov. 7a.olenjenega ie mnogo vojnega materiala.
Abesinija: Nadaljuje se naše prodiranje po cesti proti Gondariu. Na tem odseku je bilo ujetih več sovražnikovih vojakov.
Italijanska Somalija: Na vsem bojišču naše patrole uspešno razširjujejo prodročje svojega prodiranja.
Angleške čete, ki prodirajo iz Kenije v Abe-sinijo, so v bližini Gora, 35 km v notranjosti Abesinije, zavzele zelo važno postojanko. Pri vseh teh napadih jim uspešno pomaga letalstvo.
Italijanska vlada zavrača .vsa poročila o tem, da bi bila zaprla mejo proti Švici.
Z zasedbo Benghazija so Angleži dobili v roke izredno važno oporišče za nadaljne pomorske nastope v srednjem in zahodnem Sredozemlju ter za letalske napade proti Siciliji. V tem je naivečji pomen zasedbe, zakaj zdaj ima Anglija z Malto, Kreto in Benghazijem postavljeno močno obrambo proti vsakemu poskusu prodiranja v vzhodni del Sredozemskega morja, piše turški list »Jeni Sabahc.
bf Nemčija zaraifi Petainove odklonitve ostreje nastopila proti Franciji ter zasedla del svobodne Francije ali pa vso državo, bi se v francoski Afriki ustanovila nova vlada, ki se ne bo držala določil premirja ter odkrilo stopila na stran nemških nasprotnikov, sodi de Gaulleova •Oaneiia AF1.
Ker te je v Afriki uspešno obneslo tesno in skladno sodelovanje med vojsko, letalstvom in mornarico, bodo v Londonu v kratkem ustanovili posebno poveljstvo za sodelovanje vseh treh vojnih sil, poroča »Newyork Times« iz Londona.
Zadnji francoski ujetniki, vojaki *n častniki, co se včeraj vrnili iz Švice v nezasedeno Francijo, poroča DNB.
»Mednarodna zveza za varstvo otrok« v Ženevi
predlaga, naj bi vojskujoče se države sestavile 6eznam vseh krajev, kjer žive otroci, preseljeni iz mest, da bi bilo tem krajem po letalskih napadih prizanešeno, poroča agencija Stefani iz Ženeve.
Francoska vlada zanikuje poročila pariških listov, da bi bila Anglija poslala sirskim oblastem ultimat, naj ji izroče vse francosko vojno brodovje, kar ga je v sirskih pristaniščih.
Civilno prebivalstvo je sodelovalo pri gašenju požarov. Pri tej priliki so protiletalske baterije sestrelile eno letalo vrste Armstrong, neko drugo britansko letalo pa je bilo prisiljeno spustiti se na tla in je bila posadka ujeta.
London, 8. februarja, o. Reuter. Preteklo noč ni bilo nobenega sovražnega letala nad Anglijo.
Angleška letala so snoči bombardirala vsa pristanišča na francoskem obrežju, od koder bi sovražnik lahko izvedel svoj napad na Anglijo, zlasti vdorni luki Dunkerque in Boulogne. Ljudje na vzhodni obali Anglije so opazovali val za valom letal, ki so drvela na nasprotno stran. Kmalu nato je bilo videti ogromne požare in velikanske eksplozije. Napad je trajal skoraj vso noč. Eksplozije so bile tako močne, da so se okna na poslopjih v grofizi Kent tresla in še celo iz take daljave so se lahko videli veliki stebri plamena. Pri tem napadu je sodelovalo veliko število angleških bombnikov.
Včeraj podnevi so sovražna letala napadla angleški konvoj. Ob tej priliki je angleški rušilec, ki je spremljal ta konvoj, sestrelil en nemški bombnik, drugega pa najbrž hudo poškodoval. Nobena ladja in noben rušilec ni bil poškodovan.
Berlin, 8. februarja. DNB. Snoči so ob oblačnem vremenu in ob mraku edinice angleških letalskih sil skušale izvesti napad na obrežje Kanala. Skupine, ki so hotele izvesti ta napad, so bile slabe in je nemška protiletalska obramba mogla hitro preprečiti uspešno izvedbo napada. Sovražna letala so vrgla mnogo osvetljevalnih bomb, da bi se v mraku lažje orientirala. Vendar pa so letala metala bombe brez določenega cilja _ in so vse popadale v svoboden prostor. Nemški obrambni delavnosti se je treba zahvaliti, da je bilo delovanje angleških letal tudi po prostoru zelo omejeno. V zasedeni pokrajini ni bilo nobene škode.
Poštna hranilnica v Belgradu bo oddala na javni pismeni licitaciji, ki bo dne 1. III. 1941 ob
11.	uri dopoldne v ekonomskem oddelku zavoda, hotel in kavarno »Moskva« v Belgradu v zakup. Pogoji so na vpogled v ekonomskem oddelku, kavcija v znesku 2,000.000 din v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih po borznem tečaju, pa mora biti položena do 10. ure dopoldne na dan licitacije na blagajni Poštne hranilnice v Belgradu.
Strašna usoda pregnanih otrok
17 dekiic je tri dni tavalo po snegu ter so vse izčrpane
in bolne prišle v Maribor
Maribor, 7. februarja.
Tukaj na meji smo skoraj vsak dan sredi mirnega ozračja priče dogodkov, ki jih prinaša sedanja vojna. Ti dogodki so včasih usodni in
strašni ter nam kažejo, da so sedanji časi ustvarili iz ljudi prave zveri. Drugače si ni mogoče razlagati takih pojavov kakor je naslednji:
Med Mariborom ki Dravogradom prihajajo Zadnje čase kljub hudi zimi in visokemu snegu k nam judje. Prihajajo v celih skupinah, stari in mladi, zdravi in bolni, vsi pa izčrpani, ozebli, preplašeni in do kosti sestradani. V eni sami noči — od 10. na 11. januarja— so prišle k Sv. Duhu na Ostrem tri skupine, v prvi 17, v drugi 22, v tretji 11 oseb. Naši graničarji so jih vrnili nazaj. Take skupine prihajajo sedaj vsak dan ter se vračajo nazaj. Pred petimi dnevi je neki skupini 25 oseb uspelo, da je prodrla že do Hoč, pa je bila tam prijeta ter spet vrnjena nazaj. Našim graničarjem m orožnikom je težko, da delajo tako, toda navodila so stroga. Toda skupine, ki je prišla k nam preko Radia nad Marenbergom pred dvema dnevoma, pa se ni upal nobeden naš varnostni organ vrniti. Bilo je v njej 17 mladih deklic. Najmlajša je imela 10, najstarejša 16, večina ostalih pa 12—13 let. Vse so bile mlade judovke, vse slabo oblečene v poletne oblekce, na nogah je imela večina platnene čevlje. Prišle so po ozki gazi med visokim snegom, ki jim je segal preko glave. Sta-
rejše so nosile mlajše tovarišice, ki niso mogle več hoditi. Otroci so pripovedovali, da potujejo že tri dni po snegu, ves čas peš. Privedli so jih v Maribor, kjer jim je židovska cerkvena občina najela stanovanje v hotelu Novi svet. Več otrok je hudo bolnih ter so v postelji, vse so pa prehlajene ter bodo še dolgo čutile posledice tega stranega potovanja. Vse deklice so sirote, brez staršev. Preden so jih odpravili na pot, so jim sporočili, da so njihovi starši mrtvi. V Mariboru vzbuja strašna usoda teh ubogih otrok splošno sočutje.
V	zvezi s tem dogodkom bi bilo treba omeniti, da so judovski krogi v naši državi sami krivi, da se_ vprašanje prihoda njihovih rojakov ne more primerno urediti. Če bi v naši državi živeči judje dali jamstvo, da se njihovim rojakom beguncem uredi primerno taborišče, v katerem bodo živeli toliko časa, dokler se ne uredi vprašanje njihove preselitve na druge celine ter bi zbrali tudi primerna sredstva za njihovo preživljanje, gotovo ne bi imela naša država ničesar proti sprejemanju teh nesrečnežev. Do sedaj pa so v naši državi živeči judje imeli za prvo skrb, da bi našli beguncem pri nas zaslužek in zaposlitev, da bi jih vrinili v naša podjetja, jim uredili trgovine itd. Jasno je, da se naša družba tega brani ter se bo tudi branila na edino efekten način, da jih zavrača že na meji.
Smučarski zlet v Celju
Celje, 8. februarja.
Mlada, komaj porojena Slovenska zimskošportna zveza, stopa prvič s svojim delom med slovenski narod in pred športni svet, da v celjskih dneh svoje prve in največje zimsko-športne manifestacije pokaže moč in napredek slovenskega smučarstva. Snočnja mogočna manifestacija slovenskih smučarjev in ogromna nad 3000 glava množica,.ki se je pridružila smučarjem, je dokaz, da je smuška ideja prešla med ves naš narod.
Ob pol 8 se je razvil z Dečkovega trga veličasten sprevod, ki je ob taktih vojaške godbe iz Celja z državno in zvezino zastavo ter vodstvom s predsednikom Žabkarjem na čelu, četo vojakov. gasilci, številnimi klubi iz vseh krajev Slovenije, korakal skozi Gosposko ulico. Glavni trg, Kralja Petra in Cankarjevo cesto, Aleksandrov trg in Prešernovo ulico pred magistrat, kjer je predsednik g. Žabkar odprl I. izlet slovenskih smučarjev. V imenu Celja je pozdravil goste celjski župan dr. Voršič. Po dviganju državne in slovenske zastave ter odigranju državne himne so pozdravili izletnike še zastopniki podzvez dr. Kuhelj, Ludvik Zorzut in Činkovie Jože.
Na balkonu mestnega poglavarstva, ki je bilo slavnostno razsvetljeno, so 6e zbrali številni odličniki, med njimi zastopnik ministra vojske in mornarice pri otvoritvi .poveljnik polka g. Tomaževi?. župan dr. Voršič, okrajni podnačelnik g. dr. Otrin, zastopnik ZFO prof. Bitenc ter številni zastopniki drugih kulturnih in športnih organizacij iz Celja in drugod.
Včeraj smo poročali, da so skakalci, ki so ,iji>se pohvalno izrazili o prenovljeni skakalnici, dosegli skoke do 42 m. Včeraj popoldne so dosegli j0„^ekateri že 45 m, vendar menijo, da bo rekord zaznamenoval še vefjo višino; skakalnica zmore skoke do 50 m.
Pri Celjski koči so že več let smučarske tekme. Tu so Celjani prvi v zgodovini našega smučarstva priredili slalom tekme. Od takrat so na Celjski koči vsako leto tekmovanja v alpskih disciplinah.
Včeraj je bil pri Celjski koči krasen sončen dan — naravnost idealno vreme za trening. Na račun so prišli vsi gledalci, ki so imeli, priliko videti in mnogi tudi spoznati najboljše alpske tekmovalce. Videli so	lahko	krasno	vožnjo	po
postavi malega, a po smučarskem znanju velikega Lukanca, odlične Jeseničane Koblarja, Žnidarja, Ravnikarja, Bohinca,	Kleina	in še	celo vrsto
drugih. Mariborčani Cop, Gajšek in Repič tudi ne zaostajajo za svojimi tovariši. Tudi Celjani so včeraj pridno trenirali. Braznik je pokazal zelo drzno vožnjo. V drznosti pa za njam nič ne zaostaja Volčko. Gradišnik, Dvoršak in	Mirnik	so
bili odlični in Celjani	upajo,	da bodo	častno	za-
stopali celjske barve.
Najbolje se menda godi skakačem. Vsi so dobro volje in dobro razpoloženi. Pribošek ni le >klasa« kot skakač, temveč tudi kot »osvajalec«. Karlu Klančniku je lahko žal, da ni šel študirat pravo, ker bi tako mnogo dosegel. Lahko bi postal tudi učitelj za smuške polete — iz Planice na Kranjsko goro. V tem oziru je imel hvalevrednega učenca v osebi Gradišnika Fedorja.
Vsi pričakujemo, da bo celjska prireditev nov mejnik v zgodovini našega smučarstva in da se bodo smučarji in izletniki z veseljem spominjali novih uspehov v celjskih dneh.
Tek na 18 km za prvenstvo SZSZ
Celje, 8. februarja. Ob 9.20 se je pričel s ciljem in startom v mestnem parku tek na 18 km za prvenstvo SZSZ. Priglasilo se je 48 tekmovalcev. Prvi je tekel Jeglič Tone iz Kamnika, potem pa so sledili v polminutnih premorih smučarji iz drugih krajev, nazadnje pa so nastopili favoriti Crnobori Drago, Petrič Anton, Klančnik, Razinger, Stamen in Zemva. Proga gre iz mestnega parka po bregu do Belaja, kjer se prične prvi vzpon, dalje skozi Polule proti Košnjici ter Libojam in nazaj k Sv. Križu s Spodnje Lisce in ob desnem bregu Savinje na cilj v mestnem parku.
Snežne razmere so naravnost odlične. Tekme je prišlo gledat ogromno število ljudstva, ki kljub mrazu —12 C z veliko napetostjo in zanimanjem zasleduje tekme.
Točno ob pol desetih se je pripeljal v mestni park zastopnik vojnega ministra, brigadni general Parac iz Maribora v spremstvu polkovnikov gg-Tomaševiča, Stefanoviča in Časka. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nakar je predsednik SZSZ, g. Žabkar, pozdravil oba visoka zastopnika. Pozdrave je izrekel v imenu mesta Celja tudi celjski župan dr. Voršič.
Ljubljana, 8. februarja.
Ljubljansko plinarno je ustanovil kot zasebno podjetje Avgust Rideinger. B«lo je leta 1861, ko je plinarna začela proizvajat) svetilni plin, ki je bil tedaj edino umetno svetilna sredstvo, katerega so sc Ljubljančani posluževali, če so hoteli biti »no-bel«. Tik pred svetovno vojno je prešla ljubljanska plinarna v popolno last mestne občine.
Prav tedaj, ko je mestna občina prevzela plinarno v svojo last, je plinarni grozil finančni polom. Potrebne jo bile znatne investicije za nove naprave. Tudi odjem plina je začel znatno padati, kajti elektrarna je začela z delom, elektrika je postala »moderna«, in kdo bi še svetil s svetilnim plinom, ki je staroveški. Mestna plinarna je bila v krizi tudi tedaj med svetovno vojno, ko ni dobila premoga, da bi mogla plinarno imeti v obratu. Plinarna je morala svoje delo vprav zaradi pomanjkanja premoga za nekaj časa ustaviti. Kako velik padec je zaznamovala mestna plinarna, najbolj pokažejo Številke, ki pravijo, da je plinarna oddala leta 1913 še 1,028000 ms plina, leta 1917 pa le še 488.000 kub. metrov. Tudi prva leta po vojni se je poraba plina le počacj dvigala. Od leta 1918 pa do 1922 se j« poraba plina povečala le za 103.000 m3. Poraba plina je šla torej le počasi navzgor.
Da bi se ljudje poučili o pravilnem uporabljanju plina, je mestna plinarna v Kresiji na Nabrežju priredila poseben lokal, ki je obenem tudi razstavni, tamkaj je tudi cela predavalnica za tečaje
o	uporabi plina. Za te tečaje, ki so obenem tudi nekaki tečaji za kuhanje, vlada prav veliko zanimanje. Vprav velik obisk tega razstavnega lokala dokazuje, kako potrebna je bila taka ustanova in kako znatno je pripomogla, da se je pho uveljavil v gospodinjstvu.
Obnavljanje zalog pšenične moke pri občinah, trgovinah in pekarnah
Ljubljana, 8. februarja. Banovinski prehranjevalni zavod objavlja:
Za mesec januar in deloma tudi za februar se je dodelila občinam moka po približni ocenitvi odnosno prijavi potreb občine. Prav tako so občinski preskrbovalni odbori dodeljevali moko trgovcem in pekom.
Za nadalje pa veljajo za obnavljanje zalog sledeča navodila: 1. Trgovine in pekarne bodo prejele v bodoče le toliko moke, kolikor bodo občini predložile odrezkov od nakaznic za moko in kruh. Prav tako pa bodo prejele občine le ono količino inoke, kolikor bodo predložile Prevodu odrezkov nakaznic za moko in kruh. 2. Trgovine in pekarne zbirajo odrezke in bone za oddano moko in kruh. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jih odrezki predstavljajo. Odrezki za 1 kg moke naj se zavijejo v ovoje (kakor denar), manjši odrezki naj se lepijo na pole ali nabirajo na niti. Skrbeti je, da bodo odrezki zbrani v zavoje, nalepljeni ali nabrani na niti tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno zaradi pregleda in hitrega poslovanja. Vsaka enota odrezkov, ki predstavlja 10 kg moke, mora imeti pritrjen listek s štampiljko trgovca in označbo števila odrezkov in težo moke, ki jo odrezki predstavljajo. 3. Trgovci in peki predlože občini odrezke s posebno vlogo, v kateri mora biti navedeno število odrezkov in količina moke, ki jo odrezki predstavljajo. 4. Trgovci in peki jamčijo za to, da so odrezki pravilno sešteti in navedbe v vlogi pravilne. V vsakem primeru zlorabe bo Prevod dotičnemu trgovcu ali peku ustavil nadaljnjo dobavo moke. 5. Vsakega prvega in petnajstega v mesecu sporoči vsak občinski preskrbovalni odbor Prevodu s posebno vlogo, koliko je prejel od trgovcev in pekov vrnjenih odrezkov. Istočasno pa te odrezke pošlje Prevodu. Prvo pošiljko odrezkov naj občine pošljejo Prevodu dne 15. februarja. Istočasno naj vrnejo tudi vse neizdane nakaznice. 6. Konzumenti dobe nove nakaznice proti predložitvi glave od stare nakaznice. Oni, ki imajo pravico do nakaznic, pa jih iz katerega koli vzroka še niso prejeli, dobe nakaznice pri občinskem preskrbovalnem uradu. Občinski preskrbovalni uradi zbirajo glave nakaznic in jih pošljejo Prevodu do vsakega 15. v prihodnjem mesecu.
Celje
Drevi ekshibicijsko drsanje v parku. Drevi ob 6. bo na drsališču v mestnem parku veliko ekshibicijsko drsanje. Nastopili oodo Palrne-tova, Sernečeva, Bogatajeva, Thuma, Biber, Betteto in dr. Schwab, in tri Celjanke v solo točkah in parih.
Dva meseca pred svojo stoletnico je umrla.
V	skalah pri Velenju je umrla znana ženica Matrija Gorogrančeva iz Podkraja. Pokojinica je dočakala visoko starost in bi čez dva meseca obhajala stoletnico svojega življenja. Pred leti je še pridno delala, zadnje čase pa jo je vrgla bolehen na bolniško posteljo. Naj v miru počiva 1
Morda bo nekatere zanimalo, kako se je poraba plina večala iz leta v leto. Naj navedemo samo nekaj statističnih podatkov:
leta	1935-36	1,313.372	ms	za	2,953.335.22	din;
leta	1937-38	1,400.437	m3	za	3,300.834.21	din;
leta	1939-40	1,577.876	m3	za	3,877.626.23	du
Kakšna pa je dolžina	ljubljanskega mestnega
plinskega omrežja?
Leta 1935-36 jr. bilo položenega 1067 m novega omrežja. Skupaj ga je bilo tega leta 48.542 m.
V	letu 1937-38 so položili le 781 m novega omrežja. Vse omrežje pa je merilo že 551.113 m. V lanskem letu pa ©o napeljali za 2927 m novih cevi, celo plinsko omrežje pa je merilo že 55.124 m. Iz navedenega vidimo, da se plinsko omrežje podaljšuje vedno bolj. Tudi število odjemalcev plina se vedno bolj veča. Leta 1936-37 je bilo 2400 odjemalcev, leta 1939-40 pa že 2766. Poraba plina se je povečala posebno pri domačem gospodinjstvu, obrti in indu-' striji. Znaten padec pa je bil zaznamovan pri uporabi plina za razsvetljavo. Tudi cestnih plinskih svetilk je vedno manj.
Plinarna je lansko Ic‘o gradila in letos dogradila destilačno napravo za katran. V tej tovami, ki stoji na prostoru zraven tovarne Satumu6, proizvajajo cestni ktran, s katerim sedaj mestni cestni odelek modernizira mestne ceste in ulice. Nadalje izdelujejo v tej tovami razne »mole, katranska olja, karbolinej itd. Stroški za tovarno znašajo približno 300.000 din katere je investirala mestna plinarna iz tekočih sredstev.
zaradi vsestranskih prizadevanj so se tudi gmotne razmere plinarne znatno popravile. Preden je sedanja mestna občina prevzela mestno upravo v 6Voje roke, so leta 19355 znašali upniki pri mestni plinarni ter posojila čez 7 milij. din, ob koncu
Slovenec - dirigent državne opere v Helsinki,u
Ljubljana, 8. februarja.
Zagrebški dnevnik »Novosti« je objavil obsežno poročilo o uprizoritvi hrvatekega skladatelja Gotovca opero »Ero z onega sveta« v državni oj>eri v glavnem finskem mestu Helsinkiju. Opero je dirigiral prvi dirigent Leo Funtek, nekdanji intendant državne finske opere. List ugotavlja o tem imenu, da gre za Slovenca Leona Funtka. List pripominja, da navaja finska enciklopedija o Funtku med drugim, da je sin slovenskih stršev, ki so se priselili na Finsko. Zagrebški dnevnik pravi dalje, da se je obrnil na finskega konzula v Zagrebu in da bo po njem skušal stopiti v stik z dirigentom Leonom Fantkom, da se tajna okrog njegovega uspeha na Finskem popolnoma pojasni-
V	Ljubljani pa se nam je posrečilo izvedeti
o	Leonu Funtku sledeče:
Leon Funtek je sin slovenskega pesnika in prevajalca Antona Funtka in je bil torej rojen v Sloveniji, ne pa na Finskem. Na ljubljanski klasični gimnaziji je maturiral 1. 1903. in sta bila med njegovimi sošolci tudi sedanji minister dr. Franc Kulovec in ravnatelj klasične gimnazij« g. Marko Bajuk. Leo Funtek je bil glasbeno izredno nadarjen in se je že kot gimnazijec vneto bavil z glasbo. Zanimivo je zanj, da je imel v osmem razredu gimnazije pet predavanj o Wag-nerjevih operah. Po maturi je odšel takoj v tujino študirat in od takrat so njegovi sošolci in prijatelji izvedeli o njem le to, da se je posvetit glasbi in da se je največ udejstvoval v skandinavskih državah. Kaikor se vidi, je Funtek naredil lepo kariero kot glasbenik in je dostojno izpričal kulturo slovenskega naroda na visokem severu. Verjetno bo treba tudi le njemu pripisati zaslugo, da je prišlo operno delo hrvatskega glasbenika na spored finske državne opere.
Ljubico, ki ga ni marala, je sedemkrat zebodel z nožem
Maribor, 8. februarja.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se zagovarja 37 letni Anton Pohamik od Sv. Primoža na Pohorju zaradi poskusa umora. Obtožen je, da je hotel umoriti svojo ljubico Ano Nabernik ter ji je z žepnim nožem zadal sedem ran, med njimi več smrtnonevamih. Dejanje se je odigralo dne 2. decembra lanskega leta pri Svetem Primožu.
Pohamik je imel z Ano Nabernik že od leta 1938. ljubavno razmerje. Skraija sta ljubimca stanovala ločeno, ko pa je prišel na svet otrok, sta pa imela skupno stanovanje pri Pohamiku v njegovi hišici. Skraja sta se razumela ter sta se nameravala poročiti. Ko pa je Nabernikov a spoznala, da značaj njenega ljubimca ni takšen, da bi se lahko nanj za vse življenje navezala, se je njena ljubezen ohladila, dočim jo je Pohamik vedno rajši imel. Bil je Pohamik jako nasilen, brezbožen človek ter je po vrhu živel v slabih gmotnih razmerah. Hotela ga je že večkrat zapustiti, toda vselej se je Pohamik močno razburil, začel razbijati ter ji groziti, da jo bo ubil. Dne 31. oktobra pa je Pohamik odšel na orožne vaje. To priliko je Nabemikova izrabila ter se je preselila na svoj dom v Šmartno. Ko pa se je dne 29. novembra Pohamik spet vrnil nazaj od vojakov ter svoje izvoljenke ni več našel doma, je takoj odšel za njo v Šmartno ter jo pozval, da se mora v treh dneh vrniti k njemu, sicer jo bo ubil. Naibemikova se je ustrašila, pa je dne 1. decembra lanskega leta spet prišla k Sv. Primožu. Že med potjo -jo jc čakal Pohamik ter ji prigovarjal, m>j lepo ostane pri njem. Pri tem pa sta se spet skregala, .pa je Nabernikova izjavila, da nikoli več ne bo prišla k njemu ter se bo takoj obrnila in se vrnila domov. Tedaj pa je Pohamik porfegnil nož ter jo sunil v prsi. Padla je na tla,. ležečo pa je še dvakrat zabodel. Mimo je prišel tedaj Artman Ivan ter je hotel priskočiti na pomoč, toda Pohamik ga je z nožem nagnal, nato pa je spet planil na svojo žrtev ter jo zbadal naprej. Nabemikova se je potuhnila ter obležala kakor mrtva. To ji je rešilo življenje, ker je Pohamik res mislil, da je mrtva ter je zbežal. Nato se je Artman z drugimi ljudmi vrnil ter so Nabemikovo spravili k zdravniku in v bolnišnico. Rane, ki jih je dobila, so bile nevarne in hude, posebno rana na vratu, ki je bila
7	cm dolga in 4 cm široka.
Pohamik dejanje priznava ter pravi, da je Nabemikovo tako ljubil, da ni mogel brez nje živeti. Razprava ob času poročila traja.
1 Usmiljenim srcem) Starček, 92 let star, bivši trgovec, brez svojcev, ki mu je že svetovna vojna pobrala prav vse imetje, živi v največji revščini in prav lepo prosi denarne ali drugačne podpore. Zima, starost z vsemi težavami tuui njemu ne prizanaša, zato se ga usmilite. Darove izročite na upravo »Slovenskega doma« pod »Za starčka«, kjer zveste lahko tudi njegov naslov.
marca meseca lanskega leta pa samo le še nekaj več kot 5 milij. din. Toda v tem času so investicije znašale 1,827.000 din ter so k tem stroškom prištet* izdatki za cestno plinsko omrežje in za destilacijo katrana v Mostah.
SELD0H TRAČE:
KORAKI V NOCI
Ljubljanska plinarna počasi, pa vztrajno
napreduje
Roman t tlikami
Stražnik je nekaj zagodrnjal. G. Prince je nato z veliko malomarnostjo prižgal cigareto.
»Moja stanovanje je prav blizu tu. Bi lahko razpolagali z nekaj trenutki... da me do tja spremljate. To seveda samo glede tega, kar sem vam pravkar govoril, da
je tako neprijetno vzdušje.«
V	stražnikovi roki sta zažvengljala dva srebrnika.
Skoraj četrt ure po odhodu g. Prmcea, je negibno sedel g. Daxburry in bil zatopljen v svoje misli. Nazadnje je vzel telefonski imenik <n poklical polkovnika Dat-marja. Spregovorila sta nekaj besedi vsakega pomena, nato pa ga je pozval k sebi na večerjo.
VI	POGLAVJE.
Čudno vedenje važne osebnosti.
Mi*s Amalija-Valentina Bugh ce je vračala iz knjižnice, kjer ti je apo*odiia zelo moderen ljubavni roman. Držala ga je v roki in mu iprebno zakrivala naslov.
Opazila je, da pred banko ni več stražnika in je zaradi tega prišla do zanimivega zaključka Zanjo je predstavljalo dolžnost, da prijav) to neopravičeno stražnikovo odsotnost. Nadaljevala je pot do stanovanja
polkovnika Datmarja, tu pa je opazila stražnika, ki si je prižigal cigareto.
»Vi ete stražnik Duke, kaj ne?« ga je vprašala miss Budh.
»Da, gospa,« ji odvme stražnik in skrival cigareto ea hrbtom.	,
»Bolje bi bilo za vas, da ne hodite ob tem času tod okrog.«
»Kaj vam mar,« mu prezirljivo odvrne. »Menda ne mislit«, da se bojim tega vašega tolovaja? Prav za prav se tudi on ne bop vas Ali res mislite, da kaj ealeže, ko stojite tu sredi megle?«
»Dobil sem tako naredbo,« ji je jedko odgovoril. »Gospa, bolje naredite, če vprašate o tem policijskega komisarja.«
»Če bi se komisar spoznal na svoj posel, bi že davno dobil tega neresnega zločinca. Skratka, mislim, da bo polkovnik Datmar bolje opravil ta po6el kot vi vai.«
Za trenutek se je pojavila silhueta miss Marie Datmar na nezastrtem oknu v prvem nadstropju. Ob tem so se našminkane ustnice miss Bugh stisnil«.
»Vsi ti dogodki ne vznemirjajo miss Datmar,« j« rekel in pogledal tja, kamor je gledala miss Bugh. Odkar s« je spustila megla, j« že dvakrat šla Iz hiše. V tem ni prav nič podobna gospodu Daxburryiu.
Njega smo morali spremljati • celo patrolo, ko je šel na večerjo k polkovniku Datmar-ju, a kljub straži še ni bil miren.«
Od radovednosti so miss Bugh zabliskale
oči.
»Torej g. Daxburry je sedaj tu?«
»Da, in zdi se mi, da 6e že 6edaj boji, kako se bo vračal domov.«
Miss Bugh se je s skrivnostnim 6mehom s tem strinjala. Upirala je svoj pogled v prvo nadstropje Ricardove hiše in vprašala:
»Kdo pazi na to hišo?«
»Zakaj naj bi pazili nanjo?«
»Nikogar ni več v tej hiši, ki bi bil lahko ubit, razen starega Hartheringtona.«
Ostrmel je, ko je zasvetila slaba luč iz podstrešja.
»Tu prebije skoraj vse ure, ta stari siromak. Sprašujem se, zakaj neki se še tu zadržuje.«
Mis6 Bugh je ponovno prikimala. Njena pamet, ki je bila vedno na pravem mestu, se je trudila, da bi iz vsega tega naredila sklep. Nato se je oddaljila. Stražnik Duke je spremljal s pogledom njeno tanko silhueto, ki se je zgubljala v mraku. Globoko si je oddahnil in si ponovno prižgal cigareto.
Miss Bugh pa se ni niti najmanje mudilo domov v hišo doktorja Hadona. Sla j« zopet proti središču mesta, nato pa kmalu krenila v prečno ulico znano z imenom Pasteurjeva pasaža ki je tekla vzporedno z glavno ulico V tej ulici so bile le mlekarice in delavci. Bila je to ozka kriva ulica, obdana c visokimi zidovi. Težko vzdušje te ulice pa ni niti najmanj •>«-mirilo miss Bugh in kmalu je prišia do
zadnjih vrat hiše Brandon. Ta vrata še niso bila zaklenjena do zadnjega poštarjevega obhoda. Tako je lahko šla preko dvorišča do nasprotnih vrat za služinčad in tam pozvonila.
Čakala je dobrih pet minut, a ko ni prišel nihče odpreti vrat, je pritisnila na kljuko in vstopila. Bilo je skoraj popolnoma temno. Poznala je dobro to hišo, kot vse, kar je bilo v Plathu in tako je brez težav prišla «z kuhinje v predsobje. Ko je prišla do stopnic, je pričela po imenu klicati Hatheringtona. Gotovo je vedno bolj gluh, si je rekla in že hotela oditi. Tedaj j>a je slišala tih šum iz salona, čigar vrata so bila le priprta.
Brez pomišljanja je pahnila ta vrata, da so se odprla na stežaj in poskušala pregledati, kaj se dogaja v prostoru. Bilo je preveč temno, da bi se mogla razgledati. Opazila je le pohištvo, prekrito z navlako in še to je le 6laba svetloba uličnih svetilk samo medlo očrtavala. Mies Bugh je nalahko šla do odprtine, zagrnjene z zave60, ki je vodila v galerijo s kipi. Tu je obstala in prisluškovala Slišala je — ali se ji je morda samo dozdevalo — posebni izraziti šum, ki ga dajejo copate s klobu-čevinasUmi podplati, ko drsajo po parketnem podu.
Je bil to Hatherington, ali? . .. Malo je razgrnila zaveso in pogledala. Na drugem koncu dvorane je zagledala krog svetlobe z žepne električn« svetilke, ki se je premikal po parketu. Opazila je senco, ki se je premikala s svetlobo. Bilo je videti kot lx se pripognila in opazovala nekaj zra-
ven stola. Ko je snop električne svetlo^ dosegel golo nogo Galateje, je jasno ol> svetil tudi lice tega človeka ...
Mi*a Bugh je akamenela. Srce ji je n101," no tolklo, usta pa *o bila suha. Trenute^ kasneje se je električna svetilka ponovn ' oddaljila Ko se je nagnila proti tlom, , bi osvetlila dvorano po širini, se je 6 | lahek metalni zvok. Človek se je pnpo.s. njen Mižal kipu Galateje. Nato je počepi , in obtipal noge belega kipa.
I	(Dalje	sledi)'
id tu in tam
Velikih poplav se boje v Vojvodini zavoljo
te2ai_ker je Donava na Madžarskem začela močno naraščati in ogrožati velike komplekse zemlje.
. Budimpešte so zavoljo nevarnosti izpraznili že nekaj vasi, toda Donava je kmalu nato začela polagoma upadati. V Vojvodini so se že pripravljali na neprijetnosti, strah pa je začasno roinil, ker so madžarske oblasti poslale bombnike, da so zmetali več bomb na ledene plošče reke in s tem pospešili odtekanje vode.
600 milijonov kredita bo dobilo finančno ministrstvo za izvedbo aprovizacijskih organizacij nameščencev v vsej državi. Takšno poročilo je prinesel »Hrvatski dnevnik«, ki pravi, da se je finančni minister dr. Sutej postavil na stališče, da državnim uradnikom in drugim uslužbencem ne bo mogel povišati plač, pač pa se bo ministrstvo pobrigalo za 600 milijonski kredit za organizacijo aprovizacijskih zadrug javnih nameščencev. Organizacija hrvaških javnih nameščencev bo dobila od tega zakona okrog 200 milijonov dinarjev.
Konferenca o elektrifikaciji naše države je
bila te dni v kmetijskem ministrstvu. Udeležili so se je poleg kmetijskega in gradbenega ministra tudi strokovnjaki za ta vprašanja. 2e pred dvema letoma je bil izdelan načrt za elektrifikacijo države, toda objavljen ni bil, čeprav ima naša država vse pogoje za uspešno izvedbo tega načrta, saj razpolaga z več kakor 5 milijoni konjskih sil vodne enegije, doslej pa jih je izrabljenih le okroglo 220 tisoč. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bodo prvi zneski za izvedbo teh del vstavljeni že v novi proračun za letošnje leto.
Več pristašev bivšega pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča je bilo v občinskem svetu belgrajske občine. Ti so poslali pred dvema dnevoma svojega zastopnika k županu Jevremu Tomiču, kateremu je sporočil, da občinski odborniki, pristaši dr. Lazarja Markoviča, ne bodo izstopili, temveč bodo še naprej sodelovali s sedanjo občinsko upravo. Glede novega ministra za prehrano in preskrbo dr. Milana Protiča pa je bilo rečeno, da je z vstopom v vlado prenehal biti član stare radikalne stranke, katere predsednik je Aca Stanojevič, poslevodeči podpredsednik pa Miloš Trifunovič.
Izredno slabe uspehe so pokazali ob prvem polletju dijaki subotiških gimnazij. Več kot tri-četrtine je bilo takih, ki so padli vsaj iz enega predmeta, zaradi številnih negativnih ocen pa je bilo odstranjenih iz zavodov 93 učencev in učenk. Tako slabega uspeha že zlepa niso zabeležili. Pet učencev, ki so bili odstranjeni, je pobegnilo proti meji, toda tri so prijeli in jih vrnili staršem. Starši so ogorčeni, ker menijo, da slabega uspeha niso krivi samo dijaki, temveč tudi vodstvo učnih zavodov. Sklenili so sestaviti posebno spomenico s svojimi pritožbami in jo odposlati prosvetnemu ministru dr. Mihu Kreku. V številnih gimnazijah je bilo tako, da so bili profesorji po večkrat klicani na orožne vaje in da se nekateri predmeti sploh niso predavali. Razen tega menijo starši, da je slabih uspehov kriva tudi kakovost profesorjev, ali boljše rečeno mladih profesoric, ki tvorijo večino, pa po svojih sposobnostih ne spadajo v srednješolske zavode.
Na zagrebški medicinski in bogoslovni fakulteti bodo ukinili nekaj stolic, da bi s tem zmanj-H opali stroške za vzdrževanje vseučilišča. Na seji rektorja in dekanov vseh fakultet sta dekana bo-! B.-goslovne in medicinske fakultete predlagala zmanjšanje števila stolic, vsi ostali dekani pa so govorili za povečanje števila stolic na svojih fakultetah. O vseh predlogih bo sklepal končno univerzitetni senat, ki bo svoje sklepe potem predložil v potrditev hrvaškemu banu.
Izreden uspeh so imeli štirje zagrebški lovci, ki so šli v okolico Varaždina na lov na divje svinje. Tam se je zverjad tako razpasla, da je kmetom povzročila ogromno škodo. Zagrebški lovci so ubili tri svinje in enega prašiča. Vse tri svinje so bile breje in so v njihovih trebuhih dobili še 16 mladičev, velikih kot mačke. Tako so lovci prav za prav uničili 20 divjih svinj.
Hrvaška banovina se z vsemi sredstvi trudi, da bi dvignila na svojem ozemlju industrijsko proizvodnjo, zlasti pa bi rada poživela dela v malih in zapuščenih premogovnikih. Vsa banovina porabi letno po dva in pol milijona ton premoga, toda iz drugih pokrajin ga mora dobiti poldrug niilijon ton. Na njenem ozemlju je bilo več premogovnikov, vendar jih lastniki zaradi slabih prometnih zvez in revnih ležišč niso izkoriščali. Med lastniki številnih rudniških podjetij je bila tudi Trboveljska premogokopna družba, ki si je številne rudosledne pravice pridobila že pred 70 leti. Po sporazumu s hrvaško banovino je Trboveljska družba prepustila premogovnike okrog Krapine in Predgrada banovini, da jih bodo Hrvatje začeli črpati.
Četrt ure se je golorok boril z lačnim volkom
mladi učitelj Vlado Kovačevič iz vasi Sedlarca pri Gostivarju. Učitelj je stopal po cesti proti Gosti-varju, ko se je nenadoma pripodil čez njive velik vplk. Ko je učitelj uvidel, da drvi naravnost proti niemu, ga je počakal. Volk se je pognal proti njemu, toda učitelj se je pripognil in volk se je zakadil čezenj v sneg. Toda hip nato se je spet pognal, učitelj pa ga je zgrabil za vrat in stisnil. Toda mrcina se je s kremplji izvila in spet naskočila. Uči-telj ga je spet ujel za ušesa in vrat in ga davil, •"edaj pa je mimo privozil vlak in volk se je tega ustrašil in pobegnil čez polje. Učitelj Kovačevič je odnesel le nekaj večjih prask in raztrgano obleko, drugih hujših posledic pa njegova trda borba z zverino ni imela. Sploh se v tistih krajih pogosto dogaja, da volkovi napadajo ljudi, k sreči pa so ljudje večinoma oboroženi in le redkokdaj nalete volkovi na golorokega človeka.
Dva milijona dinarjev bo moral belgrajski občini plačati zemunski mesar Stevan Schwarz, ki ima svojo klavnico in tovarno za predelovanje mesa. Mnogokrat je Schvvarz pošiljal svoje usluž-> hence s svežim mesom na belgrajski trg, nikdar P* ni hotel plačati klavniške pristojbine, katero 1° občina stalno terjala. Izgovarjal se je, da ima svojo moderno klavnico in da živinozdravnik zmeraj pregleda zaklano živino. Toda občina je vztrajala in ga tožila. Pri prvih obravnavah je občina 'zgubila tožbo, toda državni svet je razsodil njej v korist, rekoč, da bi moral Schvvarz vselej plačati klavniško pristojbino, kakor drugi mesarji, četudi "na svojo klavnico in ne uporablja mestne. S tem Pa mu je omogočeno, da konkurira drugim mesarjem, kajti stroški so zanj manjši. V celem bo moral zemunski mesar odrajtati belgrajski občini okrog pva milijona dinarjev. Občina se je na njegovo ■metje že vknjižila.
Roparski umor je bil izvršen v Trzli nad bolgarskim vrtnarjem Marinkom Hristovim. Zjutraj so ludjo njegovo truplo našli v reki in prijavili zlo-c*n oblastem. Za Ilristova je bilo znano, da je imel Precej prihrankov in da so se roparji polakomnili •ega denarja in Hristova ubili. Hristov je imel v °Igariji ieno in otroke in se jc s prisluženim denarjem nameraval vrnili v svojo domovino. Morilcev še niso našli.
Seja ljubljanskega mestnega sveta
Pisatelj Fr. Sal. Finžgar postal častni ljubljanski meščan
Ljubljana, 8. februarja.
Včeraj je bila seja mestnega sveta ljubljanskega. Sejo je vodil župan dr. Jure Adlešie. V uvodu se je spomnil zaslužnih mož, ki so v času od zadnje seje odšli v večnost. Občinski svetniki so počastili spomin pokojnih in jim zaklicali slava.
Kako se je mestna občina ljubljanska trudila za izobrazbo ljudi pred letalskimi napadi, ki so vsak dan mogoči tudi na naše ozemlje, pričajo številni tečaji, ki jih je mestna občina priredila, da bi se na njih poslušalci seznanili s pasivno obrambo. Zaščitni urad je priredil posebne tečaje, ki so bili lepo obiskani. To je kar nekaka šola, ki služi teoretičnemu pouku in praktičnim vajam.
V	šolo morajo hoditi obvezniki, ki jih je 11.000. Poslušalci so razdeljeni v razne grupe. Zaščitna šola pripravlja še druge tečaje. Precej so v Ljubljani storili tudi, kar tiče zaklonišč. Omeniti je tudi predor mestne občine, ki je dolg 357 m in je varen tudi pred največjimi bombami.
Potem je župan razglasil, komu je razsodišče prisodilo letošnje mestne literarne nagrade. Nagrade so bile podeljene naslednjim: S. Šali ju za pesmi »Slap tišine«, J. Kozaku za »Maske«, P. Vo-rancu za »Doberdob«, M. Kranjcu za »Povest o dobrih ljudeh« in J. Jalnu za »Previse«. K-razdelitvi teh nagrad se bomo še povrnili z nekaj načelnimi pripombami.
G. župan je nato v daljšem govoru orisal zasluge pisatelja F. S. Finžgarja za slovensko kulturo. V znak priznanja je bil pisatelj Finžgar imenovan za častnega občana ljubljanskega. Gosp. župan je imel ob tej priliki daljši govor, katerega je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. V govoru je g. župan očrtal vso življenjsko pot novega častnega občana, pisatelja Fr. S. Finžgarja, od rane. mladosti, preko študentovskih let pa potem njegovo dušno delovanje kot kaplan in župnik. Tudi kot klicarja za svobodo se ga je župan spominjal. G. župan je dejal: S sedežem v Akademiji
znanosti in umetnosti je književnik Frančišek Sal. Finžgar postal deležen časti, ki jo more izkazati najvišji slovenski kulturni zavod predstavniku slovenske knjižne kulture. Zato se pa predstavniki glavnega mesta Slovenije moramo zavedati svoje dolžnosti, da za vso Slovenijo in še posebej za Ljubljano zaslužnemu jubilantu za vse njegovo polstoletno mnogostransko delo izkažemo priznanje in hvaležnost z najvišjim odlikovanjem. S svojim govorom sem utemeljil svoj nujen predlog, da mestni svet ljubljanski zaradi velikih in izrednih zaslug za kujiževnost, kulturo in jezik slovenskega naroda imenuje g. Frančiška Salezija Finžgarja, slovenskega književnika, za častnega člana mestne občine ljubljanske. — Predlog je* bil z navdušenim odobravanjem soglasno sprejet, nakar je g. župan zaklical: Naj živi častni meščan glavnega mesta Slovenije Fr. Sal. Finžgar 1
To najvišje odlikovanje, ki ga more mesto Ljubljana podeliti, je bilo pisatelju Finžgarju brzojavno sporočeno.
Nekaj važnih sklepov finančnega značaja je bilo tudi sprejetih. Glede na to, da med mestnimi uslužbenci zaradi draginje še najbolj trpe dnev-ničarji in pogodbeni uslužbenci, je treba čim hitreje pomagati, čeprav bo z novim proračunskim letom izboljšan položaj vseh mestnih uslužbencev. Za februar in marec naj se tem dovoli mesečni povišek 100 din, če so že štiri leta zaposleni, odnosno 200 din, če so že osem let v službi in če imajo vsaj dobro oceno. Tudi vprašanje pragmatacije dolgoletnih pogodbenih uradnikov in dnevničarjev se pripravlja na široki osnovi in je sedanji povišek le začasni ukrep. Občinski svet bo že v marcu sklepal o občinskem razpisu za prevedbo pogodbenih uradnikov in dnevničarjev v pragmatične in da bo ta prevedba po možnosti izpeljana že do 1. aprila.
Potem so sledile še ekatere točke, ki so bile na programu občinske seje. Po javni seji ie sledila tajna seja mestnega sveta.
ji
,,Berem časopise, poslušani radio1
Janzetu M?rnopečanu honorar za politično modrost V 10 letih v Sloveniji do 35.000 velikih obtožnic
Ljubljana, 8. februarja.
Janže Mimopečan, doma z Dolenjskega, 24-leten pekovski pomočnik, je bil zaposlen pri peku v nekem romantičnem naselju na naši zapadni meji, kjer je prav živahen turistovski promet. Ponoči je pekel lepe bele in ržene hlebčke, štručke in žemljice, podnevi pa je v prodajalni ljudem prodajal svoje pekovske izdelke, tu in tam pa je interesentom spravljal v promet eksportne cigarete. Takole aprila meseca so prišli k njemu v prodajalno delavci, zaposleni pri ureditvi tamošnjih hudournikov. Janže je rad vodil pogovore o vseh vojnih in di-plomatičnih, političnih in gospodarskih vprašanjih. Med njim in delavci se je najprej razvil pogovor
o	tihotapljenju tobaka in cigaret, vžigalnikov in kamenčkov ter saharina. Povzpel se je do trditve, da je v drugih državah tihotapstvo teh 6tvari dovoljeno, 6amo pri nas ne in je podal tudi v tem
6. dan tekem v Gortini d* Ampezzo
Včeraj je bil v Cortini d’ Ampezzo na sporedu tek vojaških patrol. Tekme so se začele v nazvočnosti vojvode Bergamskega in princeze Mafalde. Nastopilo je 7 vojaških patrol; finska patrola je na progi zašla, naše zastopstvo pa je bilo peto. Za našimi so bili še Slovaki. Naša patrola je imela najboljša moža v poročniku Šviglju in narednike Brumcu, ker je v prvi polovici oslabel Knific, ki pa se je pozneje popravil, nato pa Jazbec, ki si je pri nekem padcu zvil nogo. Pri strmem smuku povzroči padce globok sneg-pršič in se izgubi s tem mnogo časa. Poročnik Švigelj je bil izvrsten, nosil je vso progo eno puško, večji del proge pa celo dve, da bi olajšal uspeh. Na strelišču so Italijani in Švicarji obstrelili vse balone na prvi strel, in sicer Italijani v 1.7 min., Švicarji pa v 1.29 min. Švedi so rabili le za en balon dva strela in dobili kazni 15 sekund, Nemci 1.15 min., naši 1 minuto in Slovaki 1.45. min.
1. Švedska
2. Nemčija Italija
4. Švica
5. Jugoslavija
6. Slovaška
2.13.21 ure 2.20.17 2.23.55 2.25.12 2.44.38 2.52.07
Danes je na sporedu še smučarski Maraton. Za ta tek se je prijavilo 47 tekmovalcev: 13 Švedov, 10 Fincev, 7 Italijanov itd. Jugoslavija je prijavila 3 tekmovalce, ki so pri žrebanju dobili naslednje številke: Knific 1, Pogačnik 2, Smolej pa 7. Kakor piše iz Gortine d’Ampezzo Joso Goreč, je minister za telesno vzgojo Dušan Pantič brzojavno prijavil belgrajskega tekmovalca, da ho startal pri smučarskem maratonu na 50 km, in sicer izven konkurence... Prijava je bila odklonjena. Pred tekmami v Cortini smo že zapisali, da prav gotovo naša udeležba ne bi bila niti trenutek ogrožena, če bi Jugoslavijo zastopali kakšni belgrajski tekmovalci. Prijava ministra Dušana Pantiča to jasno potrjuje. Če bi v Belgradu imeli še več tako »športnih« tekmovalcev kakor je Jovan Običan za smučarski maraton, bi naša reprezentanca prav gotovo nastopila kompletna. Škoda, da v Belgradu nimajo še več Jovanov Običnih in da so med vsemi našli samo enega, ki bi lahko dostojno zastopal državne barve In to še izven konkurence.
Tudi Nikola Despot ne bo mogel ireč nastopati
Ilrvatska atletska zveza je na svoji zadnji seji predrugačila kazen splitske atletske podzveze nad dalmatinskim atletom Nikolo Despotom, ki je, kakor znano,_ proti volji Hrvatske atletske zveze odšel z državno atletsko reprezentanco na balkanske igre v Carigrad. Splitčani so tega svojega najboljšega atleta kaznovali z najmanjšo mogočo kaznijo, in sicer z nenastopom 8 mesecev. To kazen pa je Ilrvatska atletska zveza s precej obširnim razlaganjem izpreinenila na doživljenj-sko diskvalifikacijo in ga torej kaznovala tako, kakor tudi ostalih šest najboljših hrvaških tekmovalcev. Upravni odbor je tudi priložbo ostalih šestih alletov zavrnil.
*
Drsalno prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju. Jutri dopoldne ob 8 se bo pričelo na drsališču SK Ilirije slovensko drsalno prvenstvo v umetnem drsanju. Prijavljenih je že doslej 17 udeležencev, pričakuje pa se še precejšnja udeležba Celjanov in tekmovalcev iz drugih krajev. Imena Palmetova, Smečeva, Thuma, Biber, Betetto, dr. Švab, Bogatajeva in dr„ so nam porok, da bo tekmovanje res lepa prireditev, borba za slovenske drsalne naslove.
pogledu zelo pretirano in neumestno kritiko. Kmalu nato pa se je pogovor zasukal na razne mednar.-politične in druge dogodke. Razvijal je Janie svoje nazore o preureditvi naše države, odnosno o usodi naše Slovenije. Delavci so mu ugovarjali in ga sarkastično spraševali, kje je dobil to modrost o usodi Slovenije.
Janže Mimopečan se je potolkel na junaška prea in udaril s peto po prodajalniškem pultu: »Berem časopise, poslušam radio! Zato vse vem!«
Delavci so mimo odšli. Nikdo n| niti slutil, da bo ta Janžetova debata prišla orožnikom na uho in da ga bodo prijeli. Dolgo potem so res obiskali orožniki Janžeta Mimopečana in ga začeli izpraševati o njegovih mednarodnopolitičnih naeoTih in dogodkih. Zaslišali so tudi nekatere delavce. In konec? Janže Mimopečan je romal v ljubljanske sodne zapore. Bil je ovaden in proti njemu je bila uvedena nato kazenska preiskava. Janžetova državniška modrost se je tudi osredotočila v tale 6tavek: »Če bo tam tako, bo tudi pri nas tako. Če tam ne bo tako, tudi pri na6 ne bo tako.«
Državni tožilec je naposled Janžetu Mirnope-čanu naprtil obtožbo zaradi prestopka zoper obstoj države iti njeno ustavno ureditev po § 100 k. z. in zaradi zločina po čl. 3 z. o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Janže Mimopečan je včeraj stopil pred tri sodnike, da je polagal izpit o svojih političnih nazorih. Zanikal je. Branil se je, da je bil pač vsak-dajen razgovor o vseh dogodkih. Razprava sama je naposled pokazala, da Janžetovo dejanje ni mogoče spraviti v sklad in pod omenjena dva paragrafa, ki dolpčata pač stroge in večletne kazni. Sodniki so vzeli milejši člen zakona o zaščiti države in so Janžeta obsodili po čl. 4 zaradi prestopka na
1 mesec zapora in 120 din denarne kazni. Razprava je bila drugače tajna. Janže je sklenil, da bo odslej naprej zelo previden in molčeč.
To storijo vam, božji in skromni ljudje, v eksempel povem! Ne gobezdajte mnogo! Delajte rajši in državo ljubite!
*
Zanimiv je splošen pregled kriminalne statistike za zadnjih 10 let Tudi na razvoj eločinstva zelo vplivajo gospodarski, socialni in drugi elementi, ki prevladujejo gotova leta in dobo. Leta bede in pomanjkanja rode velike zločine, leta dobre konjunkture jih zajeze. V zadnjih desetih letih so državna tožilstva v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto in naposled Murska Sobota za zadnjih
2 leti) dvignila celokupno 34.796 obtožnic zaradi ubojev, umorov, ropov in tudi več zaradi političnih zločinov. Ko so vladale v začetku tega desetletja tako do 1933 hude gospodarske depresije, se je zločinstvo zelo razbohotilo. Po nastopu mirnejših in eolidnejših razmer je zločinstvo ponehalo. Leta 1931 na primer so državna tožilstva dvignila 6591 obtožnic. Tu je treba všteti nekatere delikte, ki so bili pozneje podrejeni okrajnim sodiščem, ne več okrožnim. Naslednja leta kažejo, da se je število obtožnic nekoliko zmanjšalo, toda znatno dvignilo lani, ko so se zopet pojavili v našem življenju razburkani valovi gospodarske negotovosti.
Vremensko poročilo
Kraj	Barometer-sko stanje	1 empe-raiure p C‘		?*	•o o *£ c	Veter	Pada- vine	
		■ŠS? a v	i • *® o * c	= 8 25 ►	■Sc II	(smer, inkost)	m/m	vrsta
Ljubljana	7619	-1-0	-10-4	9	#01. 10	0		
Maribor	/59-8	-14-0	-iJ-0	90	10	0	—	—
Zagreb	758-5	-1-0	-lOD	90	0	0	—	—
Belgrad	755-8	-20	-4-0	90	10	NE,	5*0	sneg
Sarajevo	757-6	-1*0	-5-0	90	10	0	5*0	sneg
Vis	751-1	5*0	o-o	70	10	ENE,	1*0	dež
Split	751-3	7-0	4-0	50	b	NE,	—	—
Kumbor	749-2	12-0	6-0	70	10	NE,	0'8	dež
Žirje	754-3	6-0	4-0	50	0	E,	—	—
Onbrofnlb	749-8	11-0	5-0	60	10	NE«	—	• —
Vremenska napoved. Delno oblačno z jutranjo meglo in mrzlo VTeme. Najnižja temperatura na letališču je —14.0C0.
Koledar
Danes, sobota, 8. februarja: Janez Moto. Nedelja, 9. februarja: 1. predpep.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Picooti, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62: mr. Gar-tus, Moste, Zaloška 47.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do
8	zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tvr-ševa cesta št. 62/L, telefon 27-29.
Komedijo »Matura« bo igral Rokodelski oder jutri ob petih popoldne. Vstopnice se bodo dobivale jutri od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica' 12.
»Bohemski večer« s pestrim in novim sporedom priredi Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani na pustni torek pri Mikliču.
Kupujem, prodajam umetnine,
Demšar — Kolodvorska 30.
V nedeljo 9. t. m. ponovi Frančiškanska prosveta pravljično igro z godbo, petjem in plesom »Krojaček — junaček«. Začetek ob 5 popoldne. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj.
Jutri dva Putnikova smučarska izleta, Celje m Kurešček.
Za postni in velikonočni Čas najlepša in najprimernejša uprizoritev je Gregorinova pasionska drama »V času obiskanja«. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni.
Darujte za starološki »Dom slepih«
ravod ta odrasle slepe!
Čekovni račun St. 14.672 - >Dom slepih«, Ljubljana
Pozor, mizarji! Furnirje, panel in šperploščp v veliki izbiri poceni pri »Obnova«, Jurčičeva 6, Maribor.
Zdravniški odsek SKAS ima drevi ob p«! osmih svoj redni mesečni sestanek s predavanjem in stanovskim razgovorom v sobi starešinstva.
Teden vzgojnih večerov za starše na Viču. Pedagoško društvo v Ljubljani bo priredilo \ dnevih od. 10. do 15. t. m. na Viču teden vzgojnih večerov za starše. V navedenih dnevih so bo vršilo vsak večer ob 8 v telovadnici Drž. ljudske šole vzgojno predavanje.
Spored predavanj bo nasleden: Ponedeljek 10., dr. Franta Mis: »O slabotnem otroku«, torek 11., prof. A. Cernejeva: Vzgoja v družini«, sreda 12., prof. R. Kobilica: »Vzgojno sodelovanje šole in doma«, četrtek 13., dr. Fr. Brenkova: »Časopisi, gledališče, kino in mladina«, petek 14, prof. V. čopič: »Tgra, šport in delo«, sobota 15., Fr. Brenk: »Pomoč otroku pri poklicni izbiri«.
Predavanja se bodo pričela točno ob 8. Vsi starši vabljeni. Vstopnine ni.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Začetek ob 20.
Sobota, 8. febr.: »Razvalina življenja«. Izven, znižane cene od 20 din navzdol. Proslava "Oletnice pisatelju Fr. Ks. Finžgarja, Nedelja, 9. febr.: ob 15. »Cigani«. Izven. Zn' Žane cene od 20 din navzdol. — Ob 20. i: »Šeifto nadstropje«. Izven.
Opera. — Začetek ob 20.
Sobota, 8. febr.: »Traviata«. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventovr. Nedelja, 9. febr.: ob 15. »t rasquita«. Izven. Gostovanje sopranistinje belgrajske operi’ Zlate Gjunjgjenčeve. — Ob 20. »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene od 50 din navzdol.
mariborsko gledališče
Sobota, 8. februarja, ob 20: »Sumljiva oseba Red A.
Nedelja, 9. februarja, ob 15: »Cigan baron« žane cene. Ob 20: »Dva tucata rdečih Prvič.
Zr.i-rož .
Gostovanje KlaiČeve igralske družine v Drami
Ljubljana, 8. februarja.
V	ljubljanski Drami je gostovala enoči igralska družina g. Klajiča. Skupina je nekakšno potujoče gledališče in zlasti pogosto gostuje v hr-vatskih in srbskih krajih. Sedaj jo je pot nanesla v Ljubljano. Igrali so Kočičevo satiro »Jazavac pred sudom« in dve Nušičevi enodejanki »Muho* in »Analfabeta«. — To potovalno gledališče dela vsekakor z veliko ljubeznijo in s še večjimi težavami in nam je le zelo žal, da je bilo v Ljubljani deležno tako majhnega obiska. Redko kdaj je v našem gledališču zevala taka praznina. Pa imamo v Ljubljani zelo mnogo Hrvatov in Srbov, ki žive že več desetletij med nami in ne spadajo ravno med tiste stanove, ki bi jim bilo gledališče predrago ali pa nekaj preveč izrednega. Kadar je neko njihovo društvo prirejalo reprezentančne elitne prireditve, se zgrne tja ljudi toliko, da je komaj prostora dovolj, toda snoči bi na žalost komaj lahko naštel vse te zastopnike na prste obeh rok. Torej pač drži, da kultura še ne spnda med reprezentanco in da pri svojevrstni eliti elita duha nima mnogo cene.
Klajičeva gledališka skupina je v svojem delu in načinu podnjanja na dovolj visoki stopnji. Glavna sila je pač Klajič sam, ki je bil naj-
boljši v »Jazavcu pred sudomc. V skupini nastopa tudi Anny Lefevre-Braličeva, vendar pa si bile njene vloge tako neznatne, da njenega podajanja ni mogoče oceniti po tem, kar je pokazala. Prav dobra moč je tudi g. Korparič in ga. Jankovičeva.
Ljubljansko občinstvo je bilo ta večer v Operi, kjer je bila za premierski red na vrnti nova predstava. Ne vemo, če je bilo ravno tako nujno potrebno, spraviti isti večer na spored v Drami gostovanje in v Operi premiero. Taka gostovanja, ki so celo za izven, obiskuje večinoma občinstvo ravno iz premierskega reda. Tudi propaganda za to gostovanje je bila zelo malenkosl-na, dasi vemo, da zna uprava za kakšna manj pomembna dela napraviti mnogo več hrupa. Pri tem vsekakor vodstvo Drame ne dela prav. Pri letošnjem razvoju sezone in pri letošnjem repertoarju se mu lahko zgodi, da bo morda kmalu >moralo tudi ono na pot«, in bo moralo v trudu In znoju — seveda v vse drugačnem — dajati n. pr. nad vse »uspelo« komedijo »Ugrabljene Sabinkec, zlati zaklad letošnje sezone, ki se tako vzpodbudno razvija v znamenju kvalitetnih meril nadesteta, dramaturga g. Vidmarja, čeprav on uradno za program našega gledališča ni odgovoren.
-m—w.. -—
Angleški major o napadih na Nemčijo
»Delo ljudi, ki se na posel razumejo in vedo, kam, kdaj in kako je
treba udariti«
Pod naslovom »Tajne letalskega vojskovanja« je napisal letalski major Fraser daljši članek, v katerem se bavi podrobno z uspehi angleških napadov na rama nemška industrijska mesta, s sposobnostjo angleških letalcev ter z vestnostjo njihovega poročanja. V začetku najprej poudarja, kako velikega pomena je za Anglijo, če njeni letalci z uspehom uničujejo sovražnikove orožarne in druge tovarne, v katerih se izdelujejo za vojsko potrebne stvari, zaloge surov«, prometne zveze in podobno Napadi na te cilje, pravi omenjeni major, so postali zadnje čase vedno pogostejši. Potem oodrobno opisuje napad neke angleške letalske eskadrile na tovarno sintetičnega bencina, eskadrile, o kateri pravi, da je izvedla nad Nemčijo že okrog GOO napadov. Podajamo v izvlečku to njegovo poročilo, ne da bi količkaj nameravali oapeljavati vodo na ta ali oni mlin. tako, kakor časopisu nevtralne države ne more oihče zameriti. Takole piše:
Ni že bila polnoč, ko je prvo ietalo priletelo na cilj io takoj zagnalo zažigalne in eksplozivne bombe Cilj je bil hitro razsvetljen. Čez deset minut 90 druga letala vrgla velike količine esklpoeiva na toivamo. Tedaj je bil cilj še bolj razsvetljen, ker so v tovarni nastale eksplozije in ogenj. Spet deset minut pozneje je vrgla bombe nova skupina letal. Prva tamba je padla tik tovarne in zažgala velik bencinski kotel. 2e je priletelo drugo letalo in je vrglo na isto mesto zažigalne bombe Izbruhnili so ožari, ki so naslednjemu letalcu še točneje pokazali, am naj meri Padle sp nove bombe, ki so škodo na tovarni še znatno povečale Razplamteli so se novi podari Sledil je spet bombnik, ki je zagnal rušilne bombe. Dim se je dvignil 800 metrov visoko.
Stvari, ki so vsakdan na vrsti: Gumi
V	današnji dobi je uporaba kavčuka zelo velika. 100 let je odkar so iznašli način vulkanizacije kavčuka. Je rastlinskega izvora Mnoge rastline, ki rastejo divje v tropičnih krajih, izločajo mlečne sokove. Ti vsebujejo v sebi snovi ki 6e odlikujejo s tem, da so nepremočljive in raztegljive. K tem snovem prištevamo, kavčuk, gutaperčo, balato, tniro in gumigut.
Kavčuk. Imamo več vrst kavčuka, imena imajo po delih sveta, odkoder jih dobivamo: aroeri&ti, afriški, azijski. Kavčuk ali prožna smola ja posušen in strjen mlečn- sok raznih v tropičnih krajih rastočih dievec Nabiralci kavčuka napravijo v skorje teh dreves male zareze, tako da ne ranijo lesa in obesijo pod vreze male posodice v katere se sceja kavčuk. Ko se te posodice napolnijo, jih izpraznijo r večje Surovi kavčuk se s pomočjo toplote in dima, ali primesi gotovega soka strdi in v obliki kolačev, kvadrov ali krogel razprodaja. Surovi kavčuk je zmes raznih tvarin, temne barve, čist, bel in prozoren bre» vjnja in okusa ter zelo prožen; v mrazu postane trd, v toploti pa mehek in mazav. V vodi in alkoholu se ne topi, pač pa v žveplovodiku, kloroformu, bencinu, etru in terpentinovem olju. V tovarni se posušeni in strjeni kavčuk v vodi raz-mehčea in med valji, ki so zato pripravljeni, zdrobi. Mdflttm ves čas priteka voda. ki izpira tuje primesi Nato se zgpete v homogeno snov in spreša VJlfbSe, ki jih razrežeio »troji ob pritoku vode v plasti, ki se potem zopet gnetejo z različnimi primesmi. če primešamo kavčuku 10 do 15% žvepla, dobimo volkaniziran kavčuk. Je sive barve in ostane pri vsaki temperaturi enako elastičen V kloroformu in terpentinovem olju se ne topi. Ce dodajo kavčuku 50% žvepla in poleg še nekaj drugih primesi, dobijo črno in trdo snov, ki je podohna rože-nini, imenuje se abonit ak roženi kavčuk. Izdelujejo iz njega lepotične predmete Tudi radirke izdelujejo iz kavčuka. Tem primešajo 10% žvepla, mnogo trde krede, barita, cinkovega oksida m steklenih drobcev. To testo segrevajo do 150 stopinj C Ohlajeno se da rezati v primerne kose — radirke. Iz vulkaniziranega kavčuka delaji tovarne še mnogo drugega različnega blaga (zamaški, čevlji, igrače itd.) Gntaperča se cedi kot mlečni sok iz drevesa Palaquium na Malajskih otokih. Rabi se v enake namene kot kavčuk.
Mira se rabi kot zdravilo in kadilo. Gumigut da z vodo pomešan lepo rumeno barvo Balato uporabljajo * nadomestilo za gutaperčo. Dobiva se iz mlečnega soka dreves, ki rastejo na Guyani, Venezueli, Jamaiiki in Trinidadu. Barve j« rdečkaste ali rjave. Uporabljajo se za podplate, jermene, stroje itd.
Plamen so letalci pozneje lahko videli še z daljave 160 km In ko so pozneje prileteli nad gorečo tovarno še novi bombniki in vrgli bombe, se je dvignil celo do višine 1500 m tako, da je bilo le tu in tam še možno videti nove eksplozije.
Major Fraser potem podrobno popisuje naptd na tovarno aluminija, o kateri pravi, da je oddaljena 700 milj (okrog 1120 km) od letališča, odkoder so zletela angleška letala. Pravi, da te po tem napadu zanesljivo lahko trdi, da je omenjena tovarna uničena.
Pred napadom je treba zbrati potrebne podatke
Takšni so uspehi bombardiranja, piše major, v očeh letalcev in letalskih opazovalcev. Ona ne trdijo, da bi vselej dosegli popolne uspehe, kakor o svojih letalskih napadih pravi nasprotnik Ta je delo ljudi — nadaljuje Fraser — ki se na svoj posel razumejo in vedo, kam je treba udariti, kdaj in kako. Njihova naloga ni samo v tem, da prispejo na cilj in hitro vržejo bombe, potem pa brž nazaj. Predno se izvede kak napad, je treba zbrati vse potrebne podatke, slikati cilje in to včasih vsega skupaj le nekaj ur pred samim bombardiranjem. In potem bombniki točno kot kak ekspresni vlak odlete na pot, prispo na cilj, krožijo nad njim. dokler se ne prepričajo, če so res na pravem kraju in če vsak letalec tudi lahko zadene cilj, ki mu je določen. Vsak bomVnk mora namreč često meriti na čisto svoj cilj. Potem letala šele začno metati zažigalne in eksplozivne bombe.
Takšno natančnost je mogoče doseči le ob popolnem sodelovanju med letalci, za kar je potreben poseben pouk. Tako so bili v drugem tednu meseca januarja izvedeni številni napadi na pristanišče Brest in tedaj je do 92 odstotkov bombnikov priletelo točno na določeno mesto Posebni opazovalci gledajo, kam padajo bombe in poročajo »bombe so padle na opaženi cilj«. Škode je bilo tedaj mnogo, glavna odlika tega napada pa je njegova natančna izvedba.
Prav tako točno po načrtu so bili izvedeni —-trdi pisec — napadi tudi na Hamburg, Bremen in Mannheim. Eden najuspešnejših angleških napadov na Mannheim je bil izveden v začetku decembra. Zadeta je bila glavna elektrarna, pet naloženih šle-pov je bilo potopjenih, pristanišče in tovorna postaja tako težko poškodovana, da je sovražnikova vojska morala preseliti glavni poštni urad, namenjen nemškim vojakom v Franciji v Stuttgart. Zelo važna železniška proga, ki drži čez Ren med Mann-heimcm in Ludwigshavenom je bila pretrgana in ves promet se je moral usmeriti preko Karlsruha. To je bila drugače ena glavnih poti, ki drže iz Nemčije v zasedeni del Francije, razen tega pa izredno važna za železniški promet v smeri sever—jug in obratno.
Le del tistega, kar bo prišlo...
Isti major slednjič še enkrat zatrjuje, da postajajo angleški napadi na Nemčijo vsak dan hujši. Vsak dan — pravi — prihajajo poiročila, da se angleški letalci podajajo v vedno bolj oddaljene kraje sovražnikove dežele, čez Alpe, čedalje bolj v osrčje Nemčije Toda — končuje svoj članek major Frasei — to je samo v malem tisto, kar bo pozneje prišlo, ko bo sovražnik doživel uničevanje svojih industrijskih mest. zlasti tistih tovarn, ki so »krita daleč na vzhodu. Z nj:m< se bo zgodilo isto kot z napadenimi tovarnami v Porurju.
RAf>IO
Program radio f^jtiMjana
Nedelja. 9. februarja: 8: Jutranji pozdrav. — 3.15: Godalni kvartet s k Maro. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Odmevi iz Španije (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Vilko rajdiga). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Plo-če. — 11.30: Pevski zbor »Sloge«. — 12.30: Objave. — 13.00 Napovedi. — 13.02: Cimermanov kvartet. — 13.50: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17.00: Kmet. ura. — 17.30: Popoldanski koncert radijskega orkestra. — 18.10: Plošče. — 19.00: Napovedi, poročMa. — 19.30: Slovenska ura: Ob sedemdesetletnici F S. Finžgarja: 1. Slovstveno delo- F. S. Finžgarja (dr. Tine Debeljak). 2. Prizor iz »Dekle Ančke« (člani radijske igralske družine). 3. Odlomki iz povesti »Prerokovana«. Vmes poje radijski komorni zbor.
kom in predstojnikom GPU brezpogojno vdan. Po teni političnem spraševanju, ki ge je zlasti v anglosaških državah zdelo čisto postransko in zgolj obveščevalno, so novaka poslali v preiskavo k prav tako zanesljivemu zdravniku, ki je iivo sočustvoval g komunistično stvarjo. Ce je tudi ta pregled potekel zadovoljivo, so novaka oskrbeli s prevoznimi izkazi in mu naročili, naj se oglasi v Evropi na določenem naslovu.
V	Evropi smo na hitro uredili več skrivnih nadzorstvenih mest, kjer smo vsakega prosilea še enkrat temeljito sprašali. To se je zgodilo po vdanih in zaupanja vrednih tujih komunistih, tajnikih ali agentih organizacij, ki so bile pod komunističnim nadzorstvom, kakor Prijatelji Sovjetske zveze. Mednarodna rdeča pomoč, Prijatelji republikanske Španije. Ali pa so jih spraševali uradniki takih španskih ustanov, ki so bile čisto ▼ rokah komunistov. Kakor za-nesljivo potrjuje Louis de Araquistain. prejšnji republikanski posla-jik v Franciji, je bilo poznejše čase devetdeset odstotkov vseh važ-.ilh mest v španskem vojnem ministrstvu stalno zasedonih po Stalinovih privržencih.
Nadzorstvo GPU nad prostovoljci, ki so jih spoznali za vredne, da žrtvujejo življenje za tisto, kar so menili, da je stvar republike, se je v Španiji nadaljevalo. Tam so v njihove vrste pomešali vohune. ki so morali najti tiste, kateri so bili sumljivi vohunstva, ki go morali iztrebiti tiste, kateri niso bili čisto zvesti pravi smeri, ki go morali nadzorovati berivo in pogovore prostovoljcev. Če gi pogledal natanko, so bili vsi politični komisarji pri mednarodni brigadi, in pozneje celo pri večjem delu republikanske vojske, prepričani komunisti.
Vsem prostovoljcem so takoj oh prihodu v Španijo vzeli potne fiste. Le v prav redkih primerih go potni ligt vrnili. Celo če go koga odpustili so mu rekli, da se je njegov potni list izgubil.
Samo ii Združenih držav je prišlo dva tisoč prostovoljcev in pravi ameriški potni listi so imeli na glavnem sedežu GPU v Moskvi veliko veljavo. Skoraj vsaka diplomatska torba, ki je prišla iz Španije v Ljubjanko, je vsebovala svežnje potnih listov, ki so prej pripadali članom mednarodne brigade.
Med svoiim fcivanjem v Moskvi spomladi 1937 sem v uradnih
1	prostorih zunanjepolitičnega oddelka GPU večkrat videl tako pošto.
Nekega dne jo prišel sveženj kakih dve sto potnih listov. Pol jih je bilo ameriških. Bili so last mrtvih vojakov. To je bil dober lov, povod za praznovanje. Ko so nekaj tednov še iskali obvestil o rodbinskem razmerju nekdanjih lastnikov, so potem potne liste mrtvih vojakov priredili za uporabo novim lastnikom, agentom GPU.
Ko je mednarodna brigada, vojska Kominterne, dobila podobo na prizorišču, so prav na tihem začeli prihajati čisto ruski oddelki rdeče vojske, ki so zavzeli mesto za španskim bojiščem. Ta vojaški oddelek Sovjetov ni nikdar imel več kakor dva tigoč mož in samo piloti ter častniki v tankih so dejansko služili.
Večina Rusov so bili tehniki — ljudje ii glavnega stana, vojaški učitelji, pionirji, strokovnjaki za urejanje vojnoindustrijskih tovarn, strokovnjaki za kemično vojno, radijski in topniški strokovnjaki. Te može iz rdeče vojske so od španskih civilistov ločili, kar se je le dalo na daleč. Stanovali so zase in niso nikdar dobili dovoljenja, da bi spoznali španske politične skupine in njihove voditelje. Neprenehoma jih je stražila GPU, da bi njihova navzočnost
I	v Španiji ostala skrita in da bi nobena politična kriva vera mogla okužiti rdeče vojgke.
Posebni odpravni zbor je bil neposredno pod zapovedništvom generala Jana Bersina, ene vodilnih sovjetskih osebnosti. Bersin je bil od Stalina določen, da vodi njegovo posredovanje v Španiji. Druga osebnost je bil Artur Staševski, uradno sovjetgki trgovski odposlanec v Barceloni. Ta dva moža gta bila gkrivna premikača za kulisami španskega vojnega prizorišča. Dokler nista dobila v roke popolne oblasti nad špansko republikansko vlado, je njuno poslan-
Istro ostalo docela nepoznano.
General Bersin je potnajst let delal kot voditelj vohunske službe v rdeči vojski. Rodil se je na Letonskeni in je že pri fiest-| naistib letih vodil zaplotnifiko tolpo v prevratnih bojih proti carju. Bil je ranjen, ujet in leta 1906 na smrt obsojen. Zaradi mladogti j«
1	carska vlada spremenila to sodbo v dosmrtni izgon v Sibirijo. Uš«d
I	je in od tedaj živel kot podzemeljski prevratnik, dokler niso carja ' vrgli s prestola. Tedaj je Bersin stopil ▼ Trockega rdečo vojsko j ter se dvignil na mogočno mesto v vrhovnem poveljstvu. Bil je velik že sivih las. kratkih besedi, zvit. Stalin ga jo Izbral, naj organizira špansko republikansko vojsko ter jo vodi.
Da Nemci goje posebno ljubezen do Španije, naj priča ta slika, ki kaže, kakor te razvidno iz nemškega podpisa k tej sliki, razdelitev daril med revne otroke po španskih učnih zavodih. Sliln pove tudi« da so španski revni otroci v teh zavodih nenavadno lepo oblečeni.
,,Dober dan, Francija!"
Preureditev franco:ke radijske oddaje
Za novega ravnatelja francoske radijske oddaje je bil imenovan Jean Masson, ki je ob nastopu podal nekaj glavnih smernic o reorganizaciji tega, za narodni preporod tako važnega dinitelja. Novi ravnatelj namerava združiti v svojem programu vse, kar je boljšega v tiskani besedi, glasbi, gledališki umetnosti in kinu. Francosko tradicijo v glasbi bo čuval Pierre Lalo, reorganizator liričnih orkestrov, varietejev in jazzov. »Da se izognemo vsakršni oddaji, katero bi kritika lahko ovrgla, smo ustanovili pravi radijski laboratorij, kjer se rode zamisli, ki se čistijo do izvedbe, ali z drugimi besedami, sporeda ne bodo prej oddajali, dokler ne bo preizkušen.«
Oddaje se pričenjajo zdaj ob 7 zjutraj in trajajo do 17 j toda od 15. februarja dalje, sta predvideni dve »verigi«, kar da misliti na to, da bo francoski radio dobil v tekočem mesecu svojo lastno osebnost Kar se tiče gledaliških oddaj, je bilo sklenjeno, da se naprosijo veliki pisatelji, ki naj pišejo dela, ki bodo radiu neposredno namenjena. Omenjajo se imena: Claudel, Maeterlinck, Superville, Cocteau ter Giraudoux.
Novo vodstvo zatrjuje, da je 6amo ob sebi umevno, da mladine ne bo puščalo ob strani, na-
Vajc nemških smučarjev v streljanju.
Tako so tudi vojaške patrole, ki so včeraj nastopile ▼ Cortini d’Ampezzo na progi 25 km, morale 4 km pred ciljem tekmovati v tem, katera boljše strelja.
6protno, da bo le-ta v vedno večji meri sodelovala pri sporedu. Šolskim uram bo posvečena največja pažnja, da bodo tudi one doprinesle svoj delež k splošnemu preporodu. Kar se tiče vsakdanjih rubrik, je treba omeniti »Bon^our la France« (Dober dan, Francija), novo oddajo, pri kateri bo pet različnih glasov razpravljalo o dnevnih značilnostih ter zgodovinskih vprašanjih, kar bo prava živa, pet minut trajajoča revija.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. Smeri, obhodi. 2. Postava (sr-bohrv.). 9. Vrsta goriškega vina. 11. Slovenski plavalec. 13. Lepo vedenje. 14. Nakaznica, vstopnica (2. sklon mn.). 16. Del človeškega telesa. 17. Hribovit. 18. Del voza. 19. Slovenski družabni naslov. 20. Rastlina. 24. Stanovski poklic. 25. Primerek, kalup. 26. Mali zloftinec. 28. Poganski bog. 32. Tuje žensko ime. 33. Ne veliko. 34. Pomožni glagol. 35. Vrsta mravlje. 37. Poguba. 38. Italijansko ime za Zader. 39 Svetopisemska oseba.
Navpično. 1. Balkan, polotok. 2. Gora na Koroškem. 3. Predsednik Slovaške države. 4 Orodje (srbohrv.). 5. Svetopisemska oseba. 6. Časovna kratica. 7. Starogrška pokrajina. 8. Človek usmiljenega srca. 9. Izrastek na glavi. 10. Trgovski izraz. 11. Menjanje položaja. 12. Stara oblika želelnika. 15. Vzklik. 16. Okrajek. 19. Prihodnjik. 21. Reka pri mestu Fuldi v Nemčiji, znana po zlatokopih. 22. Gradivo. 23. Francoski osebni zaimek. 25. Verstvo, vera. 27. Stara oblika vprašalnice. 28. Eksotično mazilo. 29. Bog ljubezni. 30. Prijetno na pogled. 31. Slovensko industrijsko podjetje (kratice). 33. Tuje žensko krstno ime. 36 Gospod (angl. krat.).
Rešitev sobotne križanke:
Vodoravno: 1. Keson. 5. Egida. 9. Bore. 10. In.
11.	Numa. 13.	Solo.	14. Ikar. 16.	Hera. 18. Edo.
19.	Otoček. 20.	Rog.	21. Tebe. 23.	Edin. 24. Rima.
25. Ragu. 27. Et 28. Boka. 29. Roman. 30. Itaka.
Navpično:	1. Kolobar. 2. Eto.	3. Se. 4. Niko-
dem. 5. Enačiti. 7.	Duh. 8. Amerika, 9. Boder.
12. Aroma. 13. Set 14. Ite. 15. Ren. 17. Aga. 22. Ego. 24. Rak. 26. Um. 28. Ba.
BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI
Ce je Stalin zdaj hotel nadzorovati državo, kateri je preskrboval orožje, je moraj najprej ta, od vgepovgod valujoči tok križarjev organizirati, usmerjati ter ga gkovati v gtalinovsko skupnost. Cabal-lerova vlada Ljudske fronte je bila nezanegljiva zveza političnih strank, ki go ge med geboj sovražile. Mala, trdna, urejena gkupina komunistov, zdaj pod vodstvom GPU, je Caballerovo vlado podpirala, a je ni nadzorovala. Torej je bilo za Moskvo še važnejše, da doseže nadzorstvo nad mednarodno brigado.
*	Jedro te brigade je bilo pet sto ali šest sto tujih komunističnih beguncev, ki jib je poslala Rusija. Med njimi ni bilo niti enega Rusa. Ko je brigada pozneje narasla na petnajst tisoč mož, ni bilo nobenemu Rusu dovoljeno stopiti v njene vrste. Med tem oddelkom in med enotami rdeče vojske v Španiji so nalašč postavili neprediren zid.
V	vsaki državi, z Anglijo vred, so bile krajevne komnnistične stranke ter njihove pomožne organizacije naborni nradi za mednarodno brigado. Nekaj neodtisnih socialističnih skupin je gkušalo sestaviti lastne oddelke. Toda prevladujočo večino novakov so nabrali komunisti Dobili so jo iz na široko spletene mreže sočustvujočih, ki pogosto niso niti nalahno slutili, da go pod kakim komunističnim nadzorstvom.
Ce se je oglasil prostovoljec, so ga poslali v katero od skrivnih nabornih pisarn. Tam je izpolnil vprašalnico nakar je dobil zapoved, naj čaka, dokler ga ne bodo poklicali.
Za odrom pa je GPU raziskavala njegovo politično pot. Ce se je zdelo da je ta v redu. so ga spet poklicali. Spraševal ga je agent GPU, ki je le malokdaj bil Rus in tudi ne uradno član komunistične stranke, toda vedno zanesljiv ter svojim komunističnim predstojni-
Za ln«o»la*ao»he tl.k.ra« t Llohli.nl !•*» Kramarič - IsdaiaielJ Int l«t» S«.d|a - Urednik Mirk« Javornik - RnknpNot oe vračam« ~ »Slo»en»kl dom« izhala vaab delavnik oh 12 ~
V	ponedeljkih |e tatraniifc - Me.ečna naročnina j* 14 dU sa Inozemstva 86 din - 8amo ponedeljki »Slovenokl dom« velja mesečno B dinarjev polletne «8 dinarjev celoletno 5(1 tlrednlttvei Kopitarjeva allea 6/111 •* Dpr»?«i Kopitarjeva ulita ft, Ljubljana ~ Telefon 40 01 de 40 06 ~ Podtalnice) Maribor, Celje. Ptuj, Jesenice, Kranj, Rove mesto. Tr v je.