gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari,
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i
3 fl
pol leta 2 fl. po posti
1 fl.30 kr
Tečaj
XIII.
Ljubljani v saboto 12. maja 1855.
List
občnega zbora
družbe

dobé

kakor je to gosp. Baumgartner-ja zadelo
daje
mogel namesti S aim ove iz Marskega berž drugo iz Darmstadt-a naročiti, je tudi upati, da iOOO
krajnske kmetijske Ljubljani,
2. dan t. m. je bil Jetni zbor krajnske kmetijske	ozkih cevi se bo vprihodnje dobivalo po 9 fl. namest
družbe, kterega se je vdeležilo 46 družtvenikov iz	po i2 fl., kar bo zlo pospešilo drenažo. — Pri ti pri
mnozih krajev^ in kterega so počastili tudi za pospeh	Jiki je bilo zboru tudi oznanjeno, da tako dolgo, do
domaćega kmetijstva vedno marljivi gospod deželni	kler ni Gruberjev kanal znižan in se tedaj tudi
poglavar visokorodni grof Ch or in sky.	zdatno osušenje ljubi janskega močirja prićakovati ne
Družbe pređsednik gosp. Fide lis Ter pine so	more. si. ministerstvo ne more dovoliti tište prošnje,
pričell zborne pomenke z nagovorom, v kterem so se	ktero mu je lani kmetijska družba predložila: naj bi
zahvalili za podporo, ki jo je preteklo leto družbi de-	takim gospodarjem
, ki na močirji na svojih zemljiših
lila visoka vlada, in za pomoć, ktero so ji iskazale želijo drenažo vpeljati, se iz cesarske kase v
pridne podružnice in posamni za blagor družbe skerBni ta namen nekoliko dnarja posojevalo, kterega
družtveniki; zagotovili so predsednik tudi zbor- vedno
prijazne vezi, ki je vladala skoz celo leto med kme- namenjene delà končane
sčasoma poplaćali. Ko bojo v Gruberjevem kanalu
tijskimi družbami vsih dežel našega cesarstva in n«šo, in imenovali so potem gospode, ktere so omenjćne
naj
je velelo si. mi
stvo
ter
družba še enkrat ponovi svojo prošnjo Dalje je bilonaznanjeno: da iz lanskega zbora pred
družbe določile za svoje namestnike pri današnjem ložene prošnje o zadevah servitutnih pravicsl.de
zboru. „Ker pa ima
so sklenili govor svoj
da
zelno poglavarstvo podpirati ni moglo;
da je odbor
nes nova volitev predsednika biti, ker sem jez po dvojno osnovo nogradske postave zastran
družtvenih postavah přestal 6letno opravilo
U1UUIIT vinu J/UOH« » MU fSA V/CTCM* Vivuiv u^iuruu. tedaj I l> 1 ^ W l » V , V11W	US MJ^U	w ■ y t* ¥ »-» IV
prosim, da bi slavni zbor izvolil danes namesto mene dež. poglavarstvu 23. dan p. m. v poterjenje predio
1	i • I	I t	+	v 1	a m m m m	V • *	i	•	£ ^	• i •	1	i	i • # v é	i «
tergatve, eno za Dolensko, drugo za Vipavsko
• i
711
predsednika• ki zamore vso svojo moč darovati ti ob
čnokoristni družbi, cesar jez pri vsi svoji dobri volji gnojnišče kmetovavca zlati rudnik" po deželi
da je 2000 iztisov slovenske knjižice „dobro
y
zatega voljo storiti ne morem, ker imam z mnogimi razdelil
1	i •• 1 • •	ti •	1	»	J •	• i • ff	v «
Ahûrinii c I; i m i nr\f«o t?i I i ita H n n n noti r»FM»n iti 11 U	Y\««ACinin
obertnijskimi opravili vedno dosti opraviti
?
da je visoka armadna povelnija uslišala
prošnjo kmetijske družbe, naj se tudi po innozih kra
Po končanem začetnem ogovoru so sledile po ver- jih Krajnskega nakupujejo remonti za konjike

sti programa zborne zadeve.
da je lanska preskusnja kmetijskih učencov očitno
Najpoprej je družbini tajnik dr. Bleiweis v pokazala veliko koristnost nove naprave, po kteri se kratkem popisu povzel imenitniše opravila, ktere je zdaj učenci pervega leta učijo v Ljub lj a ni, kar sta glavni odbor doveršil preteklo leto, in je zboru na- s spričali poterdila od dež. poglavarstva in od družb.
znanil, kako je ta in una zadeva od višjih oblasti)	odbora izvoljena gospoda izpraševavca gosp. D. Dež
rešena bila.	man in gosp. dr. J. Orel. Priti priliki je bilo tudi na
Pervić je povedal, da je odbor po sklepu lanskega	znanjeno, da število kmetijskih učilnic se je pomno
1 • * • i % • «	v • a v ti • Tl/l I • V 1 , • V , « 1 . I 1
občnega zbora iznova po vab il krajnske gospo- žilo z učilnico na Mok risk i grajšini, ktero so blago dar je, naj dajo svoje mokre zemljiša dren a žiti, voljno gosp. grof Gusta v A u ersperg lani osnovali ;
dalje je bilo povedano, da za izdanje „umnega
u « i j t j US] u a j u 3VUJC munic /iCiuijiočt uicnnz^iii,
ker je velika korist te naprave preočitna, da bi kadaj
■ J ^ t vjiaii* «vi i »J v * v'	u r v; j; i \ v i/i ni u « u u u 1 aiiu j	J	v	?	^ mlaa* i u w íi | v	&
več zaspala. Oglasilo se je na ta poziv sicer toliko kmetijstva", ki so ga v slovenskem jeziku spisali posestnikov, da bo inženir, ki tudi na Koroškem na neutrudljivi gosp.fajmošter Zalokar, jeprejela kme
senožetih Osjaškega kobilstva drenažo napravlja
imel
tijska družba od si. ministerstva notrajnih oprav po
veči del tega leta opraviti, pa vendar teh oglasov ni hvalno pismo, ktero je odbor podělil tudi zasluženomu
na vprašanje c. k. ministerstva:
toliko

da
se moglo na osnovo v lanjskem zboru
gosp
pisatelju ;
nasvetovane drenažne d ru ž b e misliti; pa tudi brez ali je krajnska dežela lani dosti přidělala domaćega take družbe bo drenaža napredovala, će se bodo časi
žita ne.
, je odbor po verjetnih pozvedbah odgovoril, in da bi ga utegnilo okoli200.000vagánov pre
da
zboljsali in cena cevi ponižala. Sedanje pomanjkanje
dnarjev stiska tudi kmetijstvo tako, da vsak gospo-	malo biti; — ko je že popred kmetijska družba po
dar, če bi tudi rad, ne more misliti na zemljišne po-	slala v Prago, Salcburg in Zagreb osnovo Iju-
prave, ki prizadevajo vece stroške. Kar pa se dre-	bljanske podkovijske in ž i vi n o z dra vi Is ke
nažnih cevi tiče, bo njih izdelovanje zdaj v druge	učilnice, je itnidan po željah deželnega poglavarstva
roke prišlo, ker gosp. Baumgartner, ki je mestno ce-	v Tirolih tudi tje poslala ravno tak popis; kmetijsko
gelnicov najemu imel in je, res iz domoljubja, si perve	družbo mora to veseliti, da naša učilnica je tako re
drenažne mašine omislil, ni več ponovil kontrakta z	koč izgled vsim drugim te verste našega cesarstva;
magistratom zastran cegelnice. Kmetijska družba je
ker je na družtvenem vertu na Poijanah sedaj sila
nagovorila gosp. J. Pajka, naj z gosp. Rauferjem pre- veliko divjakov, posebno jabelčnih —je dal odbor
vzame mašine za izdelovanje cevi. Gosp. Pajk je obiju- že letos naznanje, da jih nepřemožní kmetje in uči bil to storiti.
četji
ako ga bo družba podpírala v tem po- telJi zamorejo brez plaćila prihodnjič na tem vertu
in ker bojo odpadli tisti obilni stroški, ki so dobivati
v obertnijsko in kmetijsko razstavo v Pa
J )	«V» WUJU uii^fci Uli M o li UUI1UI OUUOIVI, IVI au UU17I » au . - V UUVIVllipnu 1U njnvnjoivu j ufjaiu » v/ » j. i*
izperva sklenjeni z vsako novo napravo, zlasti če riz je poslala naša družba modèle krajnskih kozolcov se namesto dobrih mašin slabe ali lahko pokazljive in pánjev, nekoliko krajnske svile (žide), lanenega
150
semena, niirice neie 111 ruueue, ajuc, misiuc iiijuiokc,	uuDc§« ■«•»■ivuid luuuvm, menu u ve »tc v «.»n,
na Krajnskem pridelanega jerúzalemskega jecmena, tri pa v Europi1). Aziatiske rodovini ste indíska in
hitrice bele in rudeče
ajde
turšiceribniške
sko
obsela pet razlićnih rodovin, kterih dve ste v Azií.
Zgodnjc ICUC, UCiCIJIICgč* ociucua, ^copttj, jtíiiu,
skega kamnja, Vipavskega Verhpoljskega vina;
pri deržavnem za jemu se je družba vdeležila s tinska z umbriskim in oskiškim narečjem vred
i	'	__.	V	—. J	w. ^	*	mm	am*.	m	*	«
posojilom ^000
lece
deteljnega semena
češpelj
ježic
vin
medo-perziska ali ariska, europejske pa kelto germanska, slovansko- litvanska in gerško-la
2
(Dalj
sledí.)
»
Zveplo
Lani sem bral"
Gospodarske skušnje.
) zoper ver tne polie
Pred svojim razkropljeujem so vsi indo-europejski jezici med seboj bili enaki. Razcepili so se že v pred zgodo vinski dobi, da nam ni mogoče časa izslediti, kadaj so vse germanske narećja, ali vse slovanské, vse keltiske
obvaruje, ako
piše nek vřnorejec
se potrese z
„da se pljenim
ali
gerske
in latinske en jezik bile
3
terta plesnobe prahom (žvepljenim cvetom). Ko pridem v nograd in
vidim na nekem kraji vse polno te požre*
veržem perišče žvepljenega cveta
Litvansko-tiiovauske narečja so se od aziatskega bra tinskega jezika, ..sanskrit" imenovanega, pozneje Io
in
dru
živali, dan
j
kakor klasiški in kelto-germanski, vendar se
ni bilo nobenega polža več tam viditi
—« Od tistihmal
cue
pred razdeljenjem aziatiške strani okrožja v medo-perzisko in indisko betvo
• v
našega jezicnega
4
Na
potresam žveplo povsod in povsod zginejo berž"
?
te škodljivce zapazim,
Da sadne drevesa rodijo debelejèi sad. Časnik „Fortschritt" priporoča v dosego tega
nar veči popolnosti in pervotnemu jeziku indo-europejskih narodov nar bolj podobni je ostal indiški sin. On ima bo-gastvo oblik, kterega vsi drugi njegovi mlajši brati nimajo, akoravno tudi on ni pokvarjenju usel. Tako, na primer, gledé glasni ko v stojijo, kakor visokoučeni Bopp
mena sledeče
s a d j
5)
eno drevó cepi dvoje plemen

9
in sicer eno zgodnjo, eno pa p
______ 4 „	„ -, ~ A ~__
uno
na juterno stran, to pa na večer no
Nekaj od žival

Cbele kot vremenske prerokinje.
Pridne nabiravke medu predčutijo hitro vse vremenske premembe, posebno take, ktere jim so škodljive. Tudi na-znanjajo one take premene določno in za gotovo; treba je
^^HB^H^HH^HHIH^I^H^HHHMMHH ter
terdi, iitvansko-slovanski jezici na starej si stopnji kakor sanskrit. Litvansko-slovanski jezici se so ohra-nili izvirile gerloglasnice , ktere sanskrit po nebeglasnicah nadomestuje. Tudi dokazati se dá, da je Iitvansko-slovanski jezik dosti besed v pervotnem pomenu ohřanil, ktere v sanekritu že vprenesenem nhajamo.
Tako je glasnik ekritski glasnik
starejši kakor temu glasniku enaki san-
sh
ur
»I
9
in litvanska beseda ak m u (kamen) je
v izvirnisi obliki, kakor sanskritska enaka ashman 5
Bopp dá veljati in tudi Kahn
6
?
da so 1 i t v a n sk o-
le, da mi na te vremenske z nam nj a pazlj jih razumeti si prizadevam
gledamo
>
druge
eu
slovanské narecja dalje z indiškimi kakor ropejske betve naše velike jezične rodovine v zavezi ostale.
Ako čbele, letaje ob toplem jasnem vremenu, nekoliko Ënakih misel je visokoučeni Grimm 7
blodijo in bernij
9
kakor da bi
zrela naj ti ne mogle,
v 24 urah dež. Je takih tavajočih čbelic le mal
sledi
dež
Kakor j ezikosio vci v naj popolnejsem bratu indo
europejskih jezikov— v sanskritu
V v
iscejo razjašnjenja
kmáli preneha; jih je pa
ko, deževalo bode delj
Ako se cbele v panji ščipljejo intergajo, ako nemii
ia. pomenov besednih, tako basnoslovci v bogočastji indiskega ne naroda razjašnjenja podob basnoslovnih. Slovanski učeni okoli panjev letajo , preden da v zrelo vlazijo, nastopiti hoče možje so že davno spoznali, da čudovitna sorodnost je med
mnogo mokri
Kak<
dolgo
je lih vreme tačas lepo indiškim in slovanskim bogočastjem ; nemski so začeli v
to čbelno blodenje terpi, tako dolgo nimamo stanovitnega naj novejšem casu tudi v Indii iskati ključa za razresenje
vremena pričakovati, če ravno vremenik na visoko kaže
temnega nemskega bogocastja. Tako. je
9
na grimer
i
obče
Že nekdanji Rimljani so na čbele pazili, ter po njih hvaljeni nemski jeziko-, starino- in zgodovinoelovec dr. se ozirali, da bi prihodnje vreme previdili. Tako pravi sta- Adolf Holtzmann primerjal Nibelunsko pesem z indi-
imski pisatelj P1
»
Cbele predčutijo vetr
in de- ěkimi pesmotvori
Pa ne samo podobe nemskega bogo-
ževje prihodnje, tedaj tistokrat ostajajo navadno domá"
častja so začeli primerjati z indiškimi, temoč tudi gerške
Slavni rimski pesnik Virgil i v svojem naukoslovnem pe- in rimske. Tako je, na primer, učeni profesor Kuhn
smotvoru „Georgikon
«
y
to je
govori prelepó o predcutj
9 99
čbel
k m e ti j s t
9
gerškega Hermejasa z indiškim Sarameyasom
pří-
mena tiče. Pravi namreč
da
kar se prihodnjega vre-
merjal
9
in dokazal, da med indiškim, gerškim, rimskim in

ko dež se bliža, čbelice ne nemškim bogočastjem je zavez, in da soglasje v bitji
V V
puscajo svoje
d
daleko
to je
se ne oddaljujejo od
čbelnjaka; tudi ne zaupajo se nebu, kader

iztočni do
haj a
9
temoč pod mestnem ozidjem bivajo mirne, ter po
skusaio le na kratko zleteti
Go
bi se več vremenskih znamenj iz čbelnega
ljenja in djanja nabrati dalo, ko bi čbelarji ali prijatli na rave čbele svoje natanko zapuzovali, pa svoje v tem ob
vem , nekoliko modrélem bagoru (purpuru); cvetni prah, svite! kakor cisto zlato, rumeni potoke; modro in rudeće pa mehko perje se sklada v pahalcice; iz steblenih nitk pa se spletajo naj lićniše zapestnice; zvezčiki (pušeljci) posušenih nitk se rosijo z dišecim oljem , da jih dekleta nosijo v nedriji" itd. Besedo „sanskrit" učeni jezikoslovci rabijo v treh pomenih:
pervič imenujejo pervo tni jezik,
kterega
so indoeuropejski
žiru pridoblj
skušnje oznanovati hotli
tem
pravilu bi
bilo pa treba, da bi pazitelji dnevnik imeli, in da bi va-nj
pridno zaznamovali:
narodi pred razkropljenjem govorili, sanskritski; v ti raz-meri se smatrajo indoeuropejski jezici za sinove, — dragić se veli sanskritski jezik tišti, v kterem so staroindiški
o
«jaj
kakosno je povetrije vsaki dan kako vremenik stoji, in 3) kaj ob tej dobi čbele poče o fcli kako se one vedejo sploh.	J. Š.
9
slovstveni spomeniki pisani
tretjic imenujejo jezik san-
skritski vsak drugi, kteri je brat staroindiškega, tako, da se tudi jezik gerški, latinski, nemski, slovanski zna jezik sanskritski imenovati.

Starozgodoyinski pomenki.
Lotos *) in njeni pomen na noriških
rimskih kamnih.
Razložil Davorin Terstenjak.
Sanskritsko jezično deblo, ktero tudi jeziko slovci imenujejo indoeuropejsko ali indogerman
- —..... - ■ ■ '■ - ■ ■ —
Prirodoslovci
• V
pisejo od te cvetlice: „Cvetlica Lotos (Nymphéa
Nelumbo) je neznano krasna cvetica: cvetna krona ji žari v ži
O Pott „Etymolog. Forschungen" I. XXX.
„Ueber die Sprache der alten Preussen" str. 4.
3
4
5
S
Bopp B o p p. 1. c. Bopp. 1. c. str. 7.
^ Kuhn v bukvah ..Webers indische Studien" h 187.
,,Gesch. d. deutsch. Sprache" I. 171.
J. Grimm
Holtzmann v svojem delu „Untersuchungen iiber das Niei»e lungen-Lied" posebno primci ja Sigfridovo povest s povestjo indiskega junaka Karna-ta, ktera se v Mahabharati nahaja. Tudi H. Lev je to sorodnost pretresoval (glej: „Zeitschrift fur deutsche Mvthologie". herausg. v. Wolf I., 2. str. 113.)
Pis.
t
151
\
b ož a n et
pri
V •
teh narodih ni gol pri m eri ej, ktero
tej košari, le
• v *
misi
ga nadlegovajo.
Prava žitnica pa je
se dalo iz občinskega početka vsake natorne vere raz- sopet jama, v podobi keglja napravljeoa, z majhno odper
ložiti
*
temoč da to soglasje izvira iz e din ih m
ki
tino

da se do žita more. Izkopano luknjo kake dvakrat s
bile vsim tem narodom lastne, in iz
p o p ad k
*
«0 iz stare domovine seboj přinesli
(Dalje sledi.)

ktere slamo, kakor peć
da
popoinoma osušé, in po
Ozir po svetu
§
, opalijo,
tem žito va-njo vsujejo.
Toda tù se z žitom včasi slaba godi; zakaj miši in susliki (Erdzeisel, cityllas vulgaris) izkopavajo luknje do njega; skozi nje mokrota priteka, in večkrat se tako cela
jí
zaloga spridi in pokvari. Vsako žito ima sopet svojo vlastno
jamico.	*
K vsim tim laknjam in jamam se napravlja še poletno ognjišče za kuhati. Tudi to ni druzega, ko prosta, nepo-
Zemljanke Malorusov.
y	m	^	*	♦ •• V	^ *
Ze stari Herodot nam pripoveduje, da v južnih stepah Čudov ljudjé v zemeljskih jamah stanujejo, ki jih toraj tudi
„skřite" ali ,,v zemlji bivajoče
imenuje
krita luknja v sredi dvorišča. Čez par stopnic se prihaja Io taka je tudi še dandanašnji. Še zdaj prebiva Mali- do ognja, ki v globeli gori, ktere ob enem tudi kuharci
za sedež slažijo. Ognjišče samo, in stopnice so brez druge priprave zgolj prosto v terdo parst stepne zemlje vdelane. Pozimi kuhajo v hiši pri peči. (Konec sledi.)
rus s svojo družino v kočici, ki je na pol pod zemljo ki jo toraj „zemlja nko" imenuje. Zavolj hude vročine poleti in groznega mraza pozimi se v štepah (pušavah) južue Rusije Ijudje s svojimi stanišči na pol v zemljo za-kopavajo, kar tim lože učinjajo, ker se jim po suhih šte-
«v	* MJ ^ , nui util âviiv WVIUJMJV J	~ v J ---- I-------- ---
pah mokrotě ravno ni treba bati. Oni naredé jamo po 2 ali 3 vatle globoko, in tako dolgo in široko, kakor dolga
Za poduk in kratek čas

in široka ima koča biti. Na vsakem koncu te jame
5
po
dolgem,
kakor tudi v središnje, postavijo bervno (bruno), vse tri «o enako visoke. Čez te bervna položé zgoraj še eno počez, in to je strešje. Srednjemu, po koncu stojećemu bervnu pravijo „podporka", zgornjemu počeznjemu
svolok" ali „poperečina". Čez to poperečino tedaj naložé vua ostanejo zanemarjêne, živini se ne střeže z veseljem
Stare vraie se dandanašnji ljudstvo morè.
(Dalje.)
Ko pa se začne prepir med gospodarjem in gosp o din jo, verjemite mi, daje že tretjič toča pobila in sicer ne le kar na polji stojí, ampak vse kar hiša pre-
pridelki se ne spravljajo tako marljivo, hišue opra
more
n
od severne straní od zemlje gori ternja in terstja in orae-

To vse ae scasoma z vi-
cejo vso h perstjo m rusinjami.
sok i m plevelom in travo obraste, in od severja taki kočici bližaje se ne vidiš druzega, ko majhno zeleno gomilo. Taka je od severne strani; od tod je tedaj gosto ruševje varuje. Proti jugu pa se koća kake dve lakti od tal kviško dviga.
otroci se pahajo po hiši kot bi ne imeli no očeta ne matere. Včasih še gospodar zarenći, ji žuga s pestjo ali pa s polenom, pa kaj pomaga? Veselje je šio pod zlo — in kjer ni veselja, ni božjega blagoslova. Preljubo veselje I kjer tebe ni doma, gré premoženje prerado rakom žvižgat. Če gospodin ja ne pomaga gospodariti, naj delà gospodar na pre-
Stena je z ilovino zamazana, in v glino ste kake dve ste- te^e) mu nić rie tekoe pri	Ko bi nat|loge |e gtare
klene čepinji za okni vstavljeni. Tako ko cico viditi je za- ]jU(jl' za(|evale, bi djal: „zdaj glejte kako se Bog krega!"
res čudno ; z
v v
njenimi majhnimi okenci
>
zeleno streho m
trava obraščeno zadnjo steno dozdeva se ti, ko da bi ravno iz zemlje rastla. Lahko je misliti, da v takih zemljankah so ljudjé spravljeni, kakor kertovi, in naj po štepi tudi naj zabitá
kaj pa ces
reci
i
ko vidiš nedolžne fantiče in deklićke
?
ki
imajo malo kaj boljšega kot zapušene sirote. Mati po na tori jim je s slepo ljubeznijo bila izrediteljka, ne more po

kaj je njim mar v njihovi
»
hujsi vihar buri in razsaja gorki luknjici!
Spredaj peljejo v globino s strešico pokrite stopnice, ki imajo dvojne vrata, zgoraj ene in zdolej ene. In tako je tudi pri vratih mrazu in vročini pot zaperta.
kako veselje je imela ž njimi, ko jih ji je
Bog
dal,
kaj je obćutilo nje serce, ko sojelihoditi
, — kaj govorila v ijubezni je k njim, ko so začeli besede zgovarjati.
Ce se ni popoinoma zbegana, ima še pri otrocih edino veselje.
Střeže jim, ali kako? Vpričo moža si ne upa
Kakor za
so narejene tudi za domačo živad sta-
nišča. le nekoliko manj popoinoma. Vsaka versta živali pa ima svoje vlastno stanovanje. Goved, ki je poleti tako ve
se

ker jo pisano
gleda
?
boji
more. mort? ;
Oče
za pira vse
reci
čidel na štepi, ima pozimi štirivoglato jamo, ki je proti severji tudi s terstjem in ruševjem zadelana in zavarovana,
in zaničuje; skrivaj storí, kar jim
, mati pa brez vsega biti ne otroci morajo kaj boljšega imeti. Zdaj se vname še
hudobneje nasprotovanje; „mcrha" se psuje eden kot drugi.
* •
Ni le o tacih okoljšinah četertić toča pobila, tudi
proti jugu pa celo odperta. Posebno jamico ima konjicek, posebno spet prase; ena jamica je za ovce, druga, 6 palicami in protjem opletena in ograjena, za kokoši; tretja za race itd. Kdaj pa tudi, ako okolščine tako nanesó ali uno tih živalic k sebi v hišo
?
to
vzamo ;
le ubogi psi si morajo -svoje jamice sami kopati. Za race izkopljejo kar v sredi dvorišča majhno jamico, kaka dva čevlja dolgo in
střela je v hišo trešila, in akoravno jo še slamnata streha pokriva, vendar je vse pogorelo, kar ji je pred ime da-jalo. Bi djal, da ni več hiša, da je ječa, kjer hudodelniki z zobmí škripljejo in preklinjajo. Otroci občutljivi se vsega privadijo, ljubijo enega, sovražijo druzega, ki se
morajo; potreba jih
učí
lagati
i
zmikovati itd.
, rev pa je vec
pri hiši kot jih jezik zgovoriti smé.
cevelj široko. V to jamico vlijejo zdaj pa zdaj kako vedro na8 lUéili
Ozrimo se od zemeljskih rev gori v megle, kjer so
vode. Krog in krog je z glino zamazana, da parst tako
— uboge
5
da se Bog
krega
in v svoji jezi gromí in střele
_ _ »
naglo vode ne popije. In to je celo stanovanje rac
Če to celo pohištvo naših ljubih jamarjev pogle daš, bode se ti zdelo, da so si jo otroci v šali za igračo
mece po svetu. Kdo je pa
v
se
gon
?
Copernice
t •
revicel
VJJO
i
da so, kakor smo iravno slišali. Pri Gerkih
že
, pra-je bilo
*
sozidali.
Skednjev se vé da
nimajo; v
celi južni Rusii ne naj
des ne enega ne. Seno in snopje lezi krog zemljanke spravljeno v kopice, ki jih tukaj „skirte" imenujejo. Omláceno žito pa na dvojen način shranujejo. Kolikor ga za vsak-danjo peko in kuho potrebujejo, ga imajo v sila veliki košari, ki je iz debelih slamnih poresel spletena, precej v zemljanki za vedno rabo. Zito se prav dobro ohranuje v
Glej „Haupts Zeitschrift fůr Alterthumskundec;
117. itd.
VI. Band , stran
Pis.
veliko puntov med ljudmí in bogovi, kakor nas basni uće. Ko so se ljudjé sperli, so se tudi bogovi, ker njih djanje je bilo natanko združeno s človeškim. Akoravno so že spoznali Gospodarja vsega stvarjenja, so vendar manjši bogovi (inaliči) vsak s svojimi ljudmí potegnili, — boj sejezačel in na .borišču so si protili bogovi kakor ljudjé. Ali je dandanašnji po spačenih mislili kaj drugač? Ali ne delajo copernice po krivem in abotnem mnenji tamkej točo, kjer se Bog krega? Ali ne kličejo tukej na zemlji nekteri (ne v
pravi keršanski véri, ampak po ajdovskib zapopadkihj svet-nikov na pomoć, da bi jih obvarovali pred točo? Pred kom?
če smem prašati? Ali ni po teh nesramnih vražah še zdaj
152
stari boj med Bogom in ljudstvom. Ali ni nesramno le zî- ko ne bo N e s e I r o d e iz ministerstva stopil.
Tudi
y
da bi Bog s copernicami nas pokonćcval, ko se mu na Tu rike m se je ministerstvo premenilo, veliki vezir
____±_• 1 • •_ 1____1« 1___•__ _______•_________ A _ 1*	•	«i	V « !	V	• . ■ « .	, V.	1	-n	1 I • /M	•
mi s svetniki in hudičevim panenjem soperstavljamo! Glejte Rešid-paša, Ijubljenee
angležkega
poslanca Redcliffa, je
---- ~ ~........— ------------ I-----J----~ I -----* V"*"" * "*vJlw *w v M r" J 'JU,"JVUVV «..g.vunvfj»
kam nas zapelje krivovéra in nemarne vraže! Ni dosti rev bil odstavljen svoje visoke službe ravno ta čas
i
ko je
in nadlog,
ki nase trupla tarejo

s silo si še duha v sta
rodavne vraže zakopava. Duh pa, ki je v take reve zakopan, se ne okrepča; njemu se ce pokaže sonce božje milosti, ne
Redcliff v Krimu bil.
gato
Potres, ki je Bruso, staro

bo

nov
njegove neskončne dobrote
5
Turkom „sveto" mesto in stanovanje pervih 6 suita-v kterem je prebivalo 80.000 ljudi in so bile imenitne
>
tako serce se ne pozná pra- svilne fabrike
>
11
dan apriîa v 25 sekundah popolnoma
vega Boga, ima se ajdovskega malika.
pokončal fkar imajo Turki za žalostno znamnje svoje Kakor zaloslno se nam zdi v takih zmotah ziveti, ven- příhodnosti v Europi), se še v Carigradu in druzih dar je le preres, da je še zdajci tolikanj ljudi v teh revah krajih Turškega večkrat ponavlja. V Carigradu, posebno
zakopanih. Le pojdi na kmete, kteremu se zdí, da bi bil pa v francozkem taborišču pri Maslaku, se je kolera privée rekel kot je, in vidil bos še več rev, vidil jih bos z kazala, pa dosihmal ne hudó. — 7. dan t. m. je bil Pia-lastnimi očmi, slišal na lastne ušesa, kako je duh mnozih nori, ki je cesarja Napoleona ustreliti hotel, k smerti
se spriden po krivih vrazah. V serce se ti bo smilil pre- očetomora obsojen; zaslišanje sodbe hudodelnika celó nič
prosti člověk, ce ti ne bije serce samo
za-se;
ce nisi na ganilo ni.
29. dan p. m. je z objokanimi očmi podpisala
kamenji zrastel, se bo tudi tebi, bodi si kdor češ, serce kraljica španjska postavo, da se imajo deržavne in omečilo. Ako pa hočeš vse to, kar sem jez govoril
5
IZ
cerkvene posestva prodati. Ko so zadnjikrat prišli kmetovih ust slišati, pojdi na moj dom, ki je v sredi po- ministri k nji in ji prigovarjali, naj poterdi v deržavnem ljanske doline med Loko in Poljanami. Vidil bos še Pav- zboru sklenjeno postavo, sicer morajo oni vsi iz ministerstva lič evo bajto, pravijo mu Krajcek; pokazali ti bodo v stopiti in punt se bo potem po deželi iznova vnel, je rekla :
drugi vasi Guncerjevo hiso.
Toda ce si skric

V
ce
nisi
z ljudmí, ne boš dosti zvedil. Kdor če, da se mu na kme
da podpiše, ker vi, ki ste moji svetovavci, me zagotov
ljate
53
»
da je postava ta v blagor deželi
>
al podpišem jo zo
24. dan p. m. so Turki iz terdnjave
tih serca odpró, mora s kmetom živeti, mora nadloge in per svojo vest", veselje z njim deliti, ker tako imenovanim pritepencom in Žabi jak večkrat s topovi ustřelili v bližnjo černogorsko skricem ne zaupajo nič. (Dalje sledi.)	vas; pri ti priči so bili Cernogorci pripravljeni planiti nad
terdnavo; Joda knez Danilo jim je veléval nič pred početi
Novičar iz raznih krajev
y
dokler ne bo od dezelnega poglavarja Skutarskega zvedel,
Od mnozih krajev našega cesarstva se zdaj sliši, da mraz kaj je imelo to streljanje pomeniti. Dozdaj se ni dalje nič
Iz Male Azije ee sliši, da rusovska
* ~	............Šah
une dní ni vendar t&ko zlo sadju in polju škodoval, kakor se vec od tega slisalo.
je izperva mislilo; v več krajih Marskega in Šlezkega pa armada se spet turškemu městu Kars přibližuje.
naznanja dunajski gospodarski časnik

delajo
m i š i
veliko perzijanski ne delà nobene skrivnosti vec iz tega, da
škodo, kterih nikakor ne morejo pregnati. Hujše novice se pa slišijo iz Parskega, ker je ozimina tako pozebla, da
Za železnico
derží z Rusom.
so
mogli
njive preorati in jaro žito sejati.
med Ljubljano in Terstom se izdelujejo že hlapóni (lokomotivi, ali kakor naši ljudje pravijo, lukamatiji); 60 se jih bo potřebovalo; 24 jih bo naredila fabrika v Eslin-gen-u na Virtemberškem, 24 v Ziirich-u v Švajci, 12 pa
Plačilo sveta
Na víra mokre pene


.i
/
v Wiener-Neustadt-u blizo Donaja.
Iz vojske vKrimu
ni do 4. t. m. nič vaznega povedati ; sprijeli so se sicer spet enkrat, pa zdálo ni na nobeno stran nič. Ceravno je, kak or „Moniteur" razglasa, general Canrobert 9. dan
t. m. cesarju Napoleonu pisal, da je angležka armada spet tako lepa in obilna, kakor je izzačetka bila, da se pa še zmiraj pomnožuje, in da on in angležki vojskovodja v popolni edinosti ravnata, je vendar upanje, Sevastopolj Rusom
Cebelo pis zazene In vir jo če umoriti, Jo v penah potopiti. Jez vzamem jo iz vode, Pa v perst mi želo vbode.
Kar ona je storila,
Se od ljudi je učila.
—-----——
Pouovori vredništva.
J. M
i-r
vzeti, popolnoma upadlo in vsa vojska je začasno v dôbo dolgocasnosti stopila. Kaj bo prihodnji čas prinesel, se še njih 10 pol pobotali.
zmiraj ne vé. Da si austrijanska vlada še vedno in na vso
vsega,
ker
Gosp. A. J. v S. : Bukve od ,,živinozdravstvau se dobivajo le cele, ne na dele razdeljene ; dosihmal so prišli 3 deli na dan; na-ročajo in dobivajo se v tiskarnici gosp. Blaznika v Ljubljani; plaču-jejo se po pôlah; pôla s podobami vred veljá 4 kr. ; zraven pa se plača za zaaranje celili bukev še 40 kraje., kteri se bojo za zad-
G. BI. Jel. v Draž.: Od 18. pôle naprej
bote dobili lahko vse dosihmal na svetio dane pôle „živinozdravstva-, toda naznaniti nam morate: od koga ste prevzeli omenjenih 18 pcî, da bomo mogli poiskati imé naročnika, kije berž ko ne tudi že
HHHB I flHflEriMHi H	■■i spioh
pri ti priliki vsim naročnikom ,,ži vin ozdravst va*; vediti
40 krajc. za aro odrajtal, ki zdaj Vam na dobro pride.
moramo
moč prizadeva za mirno spravo, je očitno iz tudi fzm. Iless, ki je imel že pred več dnevi k armadi v Galicijo iti, je odložil svojo pot in še na Dunaji ostal; tudi
s prusko vlado se nek bolj porazumljaje. Al V Lon- dati, daje izdajanje teh bukev delj časa za tega voljo zaostalo , ker
je vrednik mogel v tem času dva zvezka šolskega slovenskega „beríla", dve nemški knjižici o zgodovini krajnske kmetijske družbe in o popisi krajnskega kmetijstva, in pa 5. natis nemških živino-zdravniskih bukev doveršiti, tedaj zraven vsih druzih opravkov mu ni mogoče bilo nadaljevati natiskovanja „živinozdravstva", kar se
donu in Parizu pise po poslednjih novicah od 5. t. m. drug veter: angležka in francozka vlada niste nek pri volji, poterditi tišti poslednji predlog, ki ga je austrijanska vlada zastran černega morja nasvetovala, in v tem, da je
francozki minister unanjih oprav Drouin de Lhuys bopato poletje gotovo zgodilo, (tišti, ki je lanskega leta osnoval že večkrat omenjene 4 člene za podlago mirne sprave in je tudi v Dunajski zbor poslan bil) se iskreno potegoval za mirno spravo
Hitro pokupljena
vi era. po kteri se pri živi goveji živini pozvedá: koliko bo zaklana imela mesa, s ktero je zedinjena tudi mera, meriti velikost kónj,
po austrijanskem predlogu, pa pri cesarju Napoleonu je ravno prjšla v 2. natisu na svetio, in se v znanih škatljicah s ni o tem nič opravil, je nek vzrok iskati , da je stopil popisom vred v sloven, ali nemšk. jeziku dobiva po 54 kraje, v Lju-iz ministerstva; lia tega mesto je izvoljen Walewsky, bljani na Poljanah pri gosp. dr. Strupi-u ali v tiskarnici gosp. Blaznika.
sedaj poslanec
v
Londonu,
in
na njegovo mesto
v
London gré Per signy, mož krepkega in hitrega djanja.
Iz Rusovskega se sliši, da staroruska, za vojsko
vneta stranka čedalje večjo veljavo dobiva,
Semena Odesajskih sončnic
še dobi, kdor ga poskusiti hoče
na vertu kmetijske družb
in
da berz
ker ga ji je še nekoliko gosp. dr. K
na Poljanah,
kupčijske in obertnijske zbornice poslal
od si.
Odg
vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnrk: Jožef Blaznik