21
Podlistek k VI. turističnemu pismu I. 1.
Na strani 417 sem v „Novicah" preteklega leta pisal: Vidil sem lahko vsaki dan v kavarni, kako je teržaški tcrgovec premetavši časnike, „Triesterco" kakor gosenco na stran zagnal, če mu je ravno po nevedoma med prste zašla; ker ona je prav za prav s svojim imenom „lucus a non lucendo". — Dalje: Al vendar v svojem ponašanji proti Slovanom niso italianissimi taki, kakor so glasoviti nemškutarji v Ljubljani in drugod, ki doma in v znanih nemških časnikih lajajo , kakor pes na cesti, ki brez vse škode zmiraj trdi, da je vou! vou! vou! — pa vendar Je pes ostane.
Nisem se zmotil. Danes sem dobil na deželo prvi list za poskušnjo novega dunajskega časnika z naslovom: „Der Botschafter. Wien, Mittwoche den 25. December 1861.a — V ta prvi list piše ljubljanski korešpondent „Triestercca, „Grazer Tagespošt", kar po pisavi brž vsak lahko pozna* med drugim sledeče: ??Das slovenische Wochenblatt „No-vicea lasst seinen Touristen, einen durch versehic-dene Priifungen gefallenen Htirer des Jus, die albernsten und demonstrativsten Dinge schreiben. Erst in der letzten Nummer verarbeitet der vagirende Humorist — lucus a non lucendo — Triest und seine Zustande, wobei es ihm auf einige Liigen mehr oder vveuiger nicht ankommt. — Nun sind aber die Triester Verhaltnisse hier so bckannt, dass ein guter Theil Bornirtheit und Einbildung dazu ge-hort, anzunehmen, die Leser der ??Novieetf wurden den tendenziosen Mittheilungen Glauben schenken. Es sei hier ervvahnt, dass die Ultra-Slovenen Triest als Hafenstadt des kiinftigen Konigreiches Slovenien betrachten, und natiirlich die slavisehe Bevolkerung der Campagnen , als die allein bcrechtigte anherrschende bezeichnen, d as italienisehe Element aber negiren." — Iz vsega vidim, da je to Izengrimovo blago, ker v Besarabii je zdaj hud mraz, lakota volkov grozna in toraj njegovo veselje neizrekljivo, da je nov časnik vjel, v kterega bo pene svoje stekline brisal. Na vse te Izengrimove komplimente odgovorim le to:
1)   Da je pri vseh omikanih narodih šega v literarni polemiki nikdar privatnih zadev pisatelja omenjati. Tako je navada pri Francozih, Angležih in tudi Nemcih „draussen im Reichu, samo pri naših centralističnih časnikarjih ne, ker tuje  „bon ton":   7,bodeniose Gemeinheit   und grobe Lii^e".
2)    Da je bravcom „Novicu to prav čisto eno, ali bi bil jez  pri   vseh  šolskih   izpitih   padel  ali   pa vse izvrstna
prestal, kakor bi lila, na priliko, čudovita kritika, ako bi o kakem pisatelju pisal: „Vaša nova novela ne velja nič, ker imate na komolcu stergano suknjo!u — Ker pa vidim, da Izengrim je radoveden, kako sem jaz šolske preskušnje opravil, ga zagotovljam, da se nisem nikdar padel, kar sem eolske klopi v gimnazii, modro- in pravdoslovji ribal, ako-ravno je pri vseučiliščnih vedah malih razgovorov (z= Col-loquia) kakor toče bilo (najmanj 18). — Tudi mu povem, ker je že tako radoveden, da sem pravdoslovje — bo kmalo leto in dan — popolnoma po postavi dokončal.
3)   Bi bil po tiskarni postavi tirjal, da bi bil „Bot-schafter" sam to opombo ali preklic svoje laži v svoj list vzel, ako bi bil vedil kdaj, in če res bo začel kterikrat izhajati, in če bo pri nas kterega naročnika dobil? — Samo lansko leto so začeli na Dunaji trije novi tako imenovani centralistični dnevniki za poskušnjo izhajati, pa do naročnikov je nobeden ni dospel.
4)  Francoz pravi od tacega, ki se štuli francozko znati, pa nič ne zna: 11 parle francais comme une vache espa-gnol. *) Taka se Izengrimu s slovenščino godi, ter trdi, da laščino v Terstu zanikujem, akoravno se vsak bravec lahko spomni, da sem ji dve tretjini mesta dosodil; le o nemščini sem rekel, da ni duha ne sluha! (Sem pes taco moli!)
5)  Adolf Kolatschek, vrednik „Botschafter-a^, je nemšk Pemec, Frankobrodčan od leta 1848 in eden prvih generalov znane, silovite, Slovanom sovražne janičarske trume. Njegov tednik „Stimmen der Zeit" v Lipsku lansko leto utemeljen imel je samo nalogo, Cehe in potem druge Slovane psovati. — Broj 20, 17. maja 1861 sklene spis; „die Zukunft des Čechismus" tako-le: (Stran: 761) Diev selbst-stiindige Existenz eines nationalen Binnenlandes vvie Cechien, kann trotz aller ausseren Beiestigungen nie gesichert werden, sclbst wenn die Regierung von ihrem ganzen Ein-llusse fiir die Zurgeltungbringung der Nationalitatsidee Ge-brauch machen vvollte; das čechische Eiland ktinnte dennoch der ringsum heranstiirmenden deutschen Civilisationsbrandung nicht widerstehen." — Mesca novembra 1861 pa je prinesel spis „die Fortschritte des Cechismus^, kjer kolaček skoz kakih 8 strani strašno tuli, da se češki jezik in češki upljiv širi., da so Nemci na Ceskem zgubljeni, ako se vlada ta-cemu češkemu počenjanju energično nasproti ne postavil — To je doslednost, to je logika te propagande!!
Na Hrvaškem 5. januarja 1862.
Valentin Zarnik.
22
*) 5,Zua francozko, kakor krava epanjsko.**