Uredništvo: Schilleijeva cesta štev. 3, na dvorišču, I. nadstropje. * * ■Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 1250 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 151. Telefonska Številka 65. Celje, v sredo,, dne 7. julija 1909. Čekovni raöun 48.817. Leto I. Zveza slovenskih industrijalcev. V štev. 147. od 2. jnlija 1909 poroča „Slov. Narod" kot prvo dnevno vest, da je pisal brnski „Hlas Naroda'1 dne 1. julija 1909 sledeče: „Kos ogromnega slovanskega škandala so nam na radost Nemcev napravili bratje Slovenci. Zgodilo se je pa to-le: Dunajski odbor industrijalcev, obrtnikov in trgovcev, ki se zelo trudi za to, da bi bil trgovsko-politični pooblastilni zakon odobren od zbornice, se je obrnil na razne industrijalne, trgovske in obrtne korporacije v Avstriji z dopisi, pisanimi v jeziku dotičnih korporacij s prošnjo, da bi se izrekla za parlamentarno rešitev trgovsko - politične podloge. Omenjeni zbof se je obrnil tudi na slovenski zbor industrijalcev in obrtnikov, na ljubljansko centralno organizacijo, in ker omenjena dunajska korespondenci ja ni imela nikogar, da bi znal slovensko, je poslala slovenski organizaciji češki dopis. Ta češki dopis pa ;e bil dunajskemu odboru vrnjen z opombo, da tam — v Ljubljani — češčine nihče ne razume, da naj se pošlje nemški dopis." . . . „Slovenski Narod" ugotavlja kot resnico, da naznačenega dogodka ni zakrivila „Slovenska organizacija industrijalcev", ker take organizacije sploh ni| ampak podružnica nemškega „Bund der Industriellen" pod načel-stvom Nemca Gassnerja in patronanco dr. Ambroschitscha. Navedel sem te vrstice iz Slov. Naroda", ker so za naše razmere zelo značilne. Na slovenskih tleh imajo pač Nemci svojo centralo na Kranjskem naseljenih idustrijalcev, Slovenci pa take organizacije nimajo! Dalje: nemški industrijalci se drznejo ignorirati slovenski jezik ter o njem reči, da ga ne razumejo, vlečejo pa zaslužek od slovenskih in slovanskih konsumen-tov ter živijo od dela slovenskih delavcev. V tretje: na Dunaju so industrijski krogi uverjeni, da obstoji slovenska industrija na slovenskih tleh in da ima naravno tudi svoje gospo-darsko-politično zastopstvo — s slovenskim poslovnim jezikom — pridejo pa do razočaranja, da se Slovenci tako daleč sploh še niso povspeli. Res je — zadnji čas je že, da pridemo iz lamentacij in teoretičnih študij o slovenski industriji do praktičnega dela. Imamo na slovenskih tleh slovensko industrijo. To danes lahko odkrito in kot resnično trdim ter se me bode odvezalo od dokaza. Kajti znano je vsem, ki so le nekoliko več sveta videli, in ne samo svoje rojstne vasi, da je pri nas na Slovenskem zelo razvita mlinska industrija, da imamo lepo se razvijajočo lesno, kamnoseško, opekar-narsko industrijo in da imamo tudi v drugih industrijah nekaj zastopnikov. Naši ljudje, ki imajo kapital, se industrijskih podjetij več ne boje in v tem oziru bo vedno boljše, čem bolj se slovensko gospodarstvo vobče utrdi, čem več dobimo lastnih izvežbanih in iz-učenih industrijskih pomožnih moči. čem lepše bo urejen naš trgovski in industrijski kredit. Gotovo kaže po slovenski zemlji raztresene industrijce zbrati v posebne korporacijo. Eden sam se čuti osamljenega, mnogokrat si ne ve pomoči in sveta. Čuti se osamljenega v pričo mnogih konkurenčnih nemških podjetij, osamljenega tem bolj, ker z malo izjemami naši industrijalci ž velikim lastnim kapitalom niso oskrbljeni - kar seve večinoma tudi nemški niso — ter so naravno navezani na kredit. Tej osamljenosti treba napraviti konec z združenjem vseh slovenskih industrijalcev v eno edino zvezo ali drnštvo slovenskih industrijalcev. Naši industrijalci se morajo medsebojno spoznavati. Naši industrijalci pa si imajo gotovo tudi kaj povedati. In to ne samo osebnih prijaznostij, ampak resnih gospodarskih in gospodarsko-političnih stvarij. Slovenski industrijalci imajo sicer onoiste gospodarsko - politične težnje kakor nemški, ker morajo obratovati pod enakimi ali vsaj sličnimi gospodarskimi odnošaji. Zakonodaja in državna gospodarska politika mora njih ravno tako brigati kakor briga tujerodne industrijalce. Akoravno imajo industrijalci tozadevno neko zaslombo v trgovskih in obrtniških zbornicah in v državnih političnih organizacijah vseh avstrijskih industrijalcev, vendar že okolnost, da imajo vse druge narodnosti avstrijske svoje organizacije industrijalcev in da morejo slovenski industrijalci svoje interese bolje varovati v slovenskem društvu, opravičuje zahtevo po lastni slovenski organizaciji slov. industrijalcev. Polje razvoja slovenske industrije je vkljub uvodoma konstatiranemu dejstvu, da imamo nekaj svoje industrije, zelo slabo obdelano in bode treba še marsikaj in mnogo popraviti in storiti. Naš cilj mora biti: slovenska industrija v vseh panogah na slovenskih tleh. Ta cilj moramo doseči, ker le s tem utrdimo gospodarstvo na slovenskih tleh ter pospešimo in podkrepimo naš gospodarski napredek. Kjer tujec lahko izhaja, tam mora priden in izvežban domačin še boljše izhajati. Za dosego tega cilja pa treba smotrenega dela, katerega si morem le predstavljati na podlagi organizacije slovenske industrije. Kajti taka organizacija bi si v varstvo svojih koristij ustanovila in morala ustanoviti lastno pisarno, katere naloga bi bila zasledovati vsa gospodarsko - politična vprašanja v naši državi in izven nje, katere naloga bi pa tudi bila, zasledovati s posebno vnemo razvoj industrije v slovanskih delih avstrijske države ter gojiti s slovanskimi industrijskimi korporacijami posebne prijateljske stike. Naloga te pisarne, na katere čelu bi moral stati praktično in teoretično visoko izobražen in organiza- torično zelo spreten tajnik, morala bi dalje biti ta, proučevati stanje slovenske industrije in industrije na slovenskih tleh sploh, premišljevati, kake panoge industrije bi se lahko na Slovenskem s pridom uvedle in kje, ter konečno naloga, izdelati projekte ter za take projekte zainteresirati domači in drugi slovanski, posebno češki kapital domačih in drugih slovanskih zasebnikov in denarnih zavodov. Naloga te pisarne bi bila, misliti in delovati na ustanovitev slovenske industrijske banke. Teh nalog je že z naštetim dovolj — pridene se lahko še mnogo drugih. Nihče ne bode dvomil, da bi se s tako organizacijo, ki bi se pečala izključno z industrijskimi vprašanji — ne dalo za slovensko industrijo in s tem posredno za našo narodnost izredno mnogo doseči. Podlage za industrije na manjka, tudi ubogi nismo več tako, kakor smo bili. Zadnji čas je, da se dela. S časnikarsko polemiko in z neplodno kritiko o tem vprašanju ne pridemo do ničesar. Zato bi stavil s svoje strani praktičen predlog, naj bi vzéli ustanovitev društva ali zveze slovanskih industrijalcev v roke gospodje uradniki pri ljubljanski trgovski in obrtniški komori kot privatno tiho delo s pomočjo nekaterih, za to zadevo vnetih slovenskih industrijalcev ter drugih posvetnjakov. Zbrati je imenik vseh slovenskih industrijalcev na podlagi zaznamkov trgovsko - obrtniških komor v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Gorici in Trstu, preštudirati pravila drugih industrijskih zvez, posebno češke zveze, prilagoditi najboljše iz teh pravil slovenskim razmeram ter društvo ustanoviti, pa društvo, ki bo imelo lastno pisarno s plačanim uradništvom, ker je sicer vsako delo zastonj. Trud se bo gotovo izplačal, sicer ne s cekini, pač pa z zavestjo, da se je storilo dobro, narodu koristno delo. Dr. A. Božič. Politična hronifea. a Zloraba cesarjevih besed. „Salz burger Volksblatt" in za njim vsi nemški listi brez izjeme so poročali, da je cesar pri otvoritvi turške železnice v razgovoru s poslancem Stein-wenderjem dejal, da kar se zdaj v parlamentu godi, je v resnici sramota. S posi. Stölzlom je govoril tudi v parlamentarnem položaju. Stölzel je izrazil upanje, da bode morda vendar parlamentarno delo zopet omogočeno, na kar je baje cesar odgovoril, da bi to bilo tudi najbolje. Nemški listi in stranke večine te besede nad mero izkoriščajo ne samo proti obstrukcijo-nistom ampak proti Čehom in Jugoslovanom sploh ter kujejo iz tega na nespodoben, nepripusten in nepošten način politični kapital iz slučajnih opazk vladarjevih o političnem položaju. Posi. Šušteršič se je, kakor listi poročajo, do sedaj samo v privatnih pogovorih v kuloarjih poslanske zbor- nice zavaroval proti takemu izkoriščanju vladarjevega mnenja, proti katerem se ne more polemizirati ter je izrekel obžalovanje nad tem, da se je osebo vladarja zaplelo v cerklu dne 5. t. m. v strankarski boj. Dr. Šušteršič je dejal tudi, da je taktika njegove stranke vsaj toliko opravičena, kakor je bila opravičena taktika vlade dne 4. junija, s katero si je hotela priboriti večino za aurarno banko za Bosno in Hercegovino. Dostavil je še, da cesar pač ni dobro poučen. a Položaj. Nade na sklenitev miru med vlado in obstrukcijo so zelo majhne in menda tudi čedalje manjše. Pogajanja se sicer nadaljujejo, toda nikdo se ne nadja doseči ugodni uspeh. Poljska Ljudska stranka je baje pripravljena pridružiti se k opoziciji, Rusini so oficijelno vstopili v Slovansko jednoto ter so tudi že napuvedali celo vrsto nnjnih predlogov, tako da je položaj prav znatno poslabšan. Vladne stranke so vsled tega zelo zlovoljne ter očitajo obstrukcijonistom, da so sklenili med seboj sindikat, da bi iz vlade izžmeli kolikor mogoče Koristi in koncesij. Iz ust vsakega druzega bi tako očitanje imelo še kaj veljave, toda iz ust nemških vladnih strank, katere so to politično barantijo vpeljale v naše parlamentarno življenje, je to naravnost smešno. Nade na spo-razumljenje so zelo majhne, baš nasprotno v poslanskih krogih so pripravljeni na to, da bode vlada že danes ali jutri zasedanje zaključili a Seja dne 6. t. m. Nadaljuje se debata o Metelkovem nujnem predlogu o čeških manjšinskih šolah. Poslanec Grafenauer nadaljnje svoj govor, za njim je govoril še češki obstrukcijonist Hubka. V večerni seji so bile izvršene volitve v delegacije. Izvoljeni so bili za Štajersko: dr. Ploj in nemški kler. Schoiswohl, za Koroško: Dobernig, za Kranjsko: dr. šušteršič, za Istro: dr. Laginja, za Gorico: dr. Bugatto, za Trst: Pittoni (soc. dem.), za Dalmacijo: dr. Baljak (Srb). a Pogajanja med Italilani in Jugoslovani. Dr. Šušteršič je oficijelno odgovoril dr. Conciju: Narodna Zveza je v svoji zadnji seji sklenila, pooblastiti one jugoslovanske poslance, ki so na ustanovitvi italijanske pravne fakultete direktno interesirani, stopiti z Italijani v pogajanja ter najti modus vivendi glede vseh spornih vprašanj med Italijani in Slovenci na Primorskem. — Zveza si pridržuje po zvršenih pogajanjih storiti svoj sklep". To izjavo smatrajo vladne stranke in baje tudi Italijani za odklonitev vseh nadaljnih pogajanj. Italijanom gre za to, da bi se čim prej rešilo vprašanje o italijanski pravni fakulteti — dr. Šušteršič jim pa ponuja, pogajanja o vseh spornih vprašanjih med Slovenci in Italijani na Primorskem. Pot do sporazumljenja je torej dolga in očividno ne pridemo v tem zasedanju do cilja. a Ogrska kriza. Danes je dr. Wekerle na Dunaju, kjer ga je cesar sprejel v avdijenco. V današnji avdijenci bo ves kabinet na novo imeno- van ter se bode v soboto predstavil parlamentu. Parlament bode koj po tej seji odgoden do septembra. — Vsi listi odobrujejo to provizorično rešitev krize. „Pester Lloyd'1 pravi, da bode vlada sicer lahko mirno pripravila proračun, da bode pa bržkone treba odgoditi zasedanje delegacij na poznejšo dobo ter da grozi državnemu gospodarstvu že zopet pošast, ki se ji pravj: ex lex. a Zaradi sklicanja hrvatskega sabora je poslal starostni predsednik Erazmo Barčič cesarju brzojavno prošnjo, naj skliče hrvatski sabor na zasedanje, da se konstituira in razpravlja o prekršitvi imunitete proti poslancu Novoselu, ki je bil pod pretvezo, da je hotel proti Raflchu demonstrirati, prijet, odveden v zapor in pozneje obsojen na 14 dni zapora, nespremenljivega v globo, kar je vse hudo pre-kršenje ustavnih pravic. Na koncu svoje prošnje pravi Barčič, da bi to ves narod navdalo z neizmernim veseljem, ako bi vladar sklical sabor. R^jj vse že hrepeni po dobrotah pravilnega ustavnega življenja. a Nemčija. „Vossische Ztg." poroča, da bode knez Biilow prej odložil svoj urad, ko se splošno misli. Grof Wedel dementira vest, da je on dolo čen za Bülowega naslednika, kot iz mišljeno. Dnevna kronika. v V Dalmaciji se snuje pod vodstvom dr. Alfienoviča in škofa Nakiča pod uplivom krškega škofa Mahniča krščansko-socijalna stranka za vse hrvatske dežele. v Kako de je vodila preiskava v veleizdajskem prokesu? Posi. dr. A. Mi trovič priobčuje v svojem glasilu uradno overovljen zapisnik, v katerem izjavlja priča S. D., od drž. pravdnika v obtožnici naveden kot glavna priča zoper dr. Žarka Miladinoviča, sledeče: Preiskovalni sodnik dr. Košutič ga je pri silil, da je obtežilno izpovedal, Bil je dva meseca v zaporu, ker ni hotel ničesar obtežilnega izpovedati, ker ni ni česar takega vedel. Čez dva 'meseca ga da poklicati dr. Košutič v svojo sobo, ga zgyabi za vrat in kriči nad njim: „Prokleti Vlah, dam te obesiti, ako ne izpoveš, da je bil dr. Miladinovič v Banji Koviljači". On je na to rekel, da ga ni videl. Košutič je nato razjaren začel pričo, ki sta jo držala dva orožnika, zopet daviti in mu groziti. Ko je S. D. uvidel, da ga bodo pridržali v zaporo in ga dan za danom mučili, je izjavil, da bo povedal vse, k a r b o do od njega zahtevali. Nato je izpovedal kakor mu je sugeriral dr. Košutič, da je videl dr. Miladinoviča v Banji Koviljači, da je zahajal opeto vano v Belgrad, dopisoval z raznimi pol. osebami v Belgradu ter imel v Klenku pripravljene prostovoljce za Srbije za slučaj vojske med Avstrijo in Srbijo. Nato ga je preiskovalni sodnik takoj izpustil. — Ta zapisnik je dr. Mitrovič 12. jun. poslal vojnemu sodišču v Zagrebu, kjer se je avditor kar za glavo prijemal, ko je čital zapisnik. Vojaški sodnik bo pričo S. D., ki je navaden ribič, poklical in osebno zaslišal v tej zadevi. vanjem glasovirja. 4. a.) A. Foerster; ,.Ave Marija" iz opere „Gorenjski slav-ček". Šesteroglasen mešan zborssprem-ljevanjem glasovirja, b.) E. Adamič: „Lipa". Mešan zbor. Odmor. 5. „Tri vile", veseloigra v dveh dejanjih. 6. Prosta zabava in ples. — Blagajna se odpre ob pol 7. uri zvečer. Pričetek ob pol 8. cri. Vstopnina: sedeži pri mizah 1.—3. vrste 1'50 K; pri drugih po 1 K. Sedeži na galeriji po 60 v. Za dijake 40 v, Ker je čisti dobiček namenjen naši obrambni dražbi, se prépla-čila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabijo uljudno slov. abiturijenti. v Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 11. julija 1909. ob 10. nri dopoldan v šoli pri Sv. Križu poleg Slatine s sledečim vsporedom: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 2. Predavanje gosp. prof. Lavterja o svoji metodi Jin raču-nicah. 4. O socijalnem odseku poroča g. tov. Sotošek. 5. Ljudska šola in kmetijstvo —. g. tov. Kurbus. 6. Volitev delegatov za Zvezino zborovanje v Mariboru.. 7. Slučajnosti. K popolni udeležbi cenj. tovarištva in prijaznemu po-setu p. n. učiteljskih prijateljev vabi odbor. v I. izvanredni občni zbor akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu se vrši dne 8. tm. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Štajerske novice. \ Društvene vesti. v Vabilo na abiturijentsko slavnost, katero prirede slov. abiturijenti pod okriljem „Celjskega pevskega društva" v prid Ciril-Metodove družbe v petek, dne 9. malega srpna 1909 zvečer v veliki dvorani „Nar. doma". Vspored: 1. Witte:'Hrvatske pesmi. Četvorka. Proizvaja dijaški Voglajna-kvartet. 2. a.) Ivan pl. Zaje: „Dijaška". Dijaški zbor. b.) „Oj, dekle, kaj s' tak' žalostna ?" Narodna; harmoniziral dr. Anton Schwab. Dijaški moški zbor. 3. Charles Beriot: „Scene de Ballet". Za gosli s spremlje- o Blamaža štaj. zvezarskih poslancev. ^ri včerajšnjih volitvah v delegacije so doživeli štajerski zvezar^ki poslanci sijajno blamažo. Lansko leto so se dogovorili slovenski poslanci iz Štajerske, da pošljejo v delegacije dr. Korošca, letos pa so zahtevali gg. Je-žovnik, dr. Ploj in Roblek. da se ima vzeti delegat izmed njih. To pravično in utemeljeno zahtevo pa so Korošec, Benkovič in Janez Roškar iz Žitenc ošabno odklonili. Janezu Roškarju se je še zdelo potrebno izrecno povdar-jati, da gg. Ježovnik, dr. Ploj in Roblek ne morejo pričakovati od njega (Na to pač nikdo ne reflektira! Op. uredn.) in njegove stranke lojalnega postopanja. Sklenili so torej s 4 proti 3 glasom naznaniti drugim štajerskim poslancem, da nominirajo s slovenske strani dr. Benkoviča (Zakaj neki ne celo Roškarja?) za kandidata v delegacije. Toda ne samo slov. naprednim, temveč celo nemškim klerikalnim poslancem se je zdel dr. Benkovič toli nesposobna in neprimerna oseba, da ga niso hoteli voliti. Do tega hvalevrednega spoznanja so konečno prišli tudi slov. klerikalci in so postavili mesto dr. Benkoviča dr. Korošča za kandidata. Dasi sta se dr. Korošec in dr. Šusteršič trudila v potu svojega obraza, da bi prepričala svoje nemške somišljenike o Koroščevih zmožnostih — je bilo vse zastonj. Za delegata je bil izvoljen d r. P1 o j s 15 glasovi, dočim je dobil dr. Korošec le — svoj glas in glasove čč. zvezar-skih poslancev. Celo nemški klerikalci so z vidnim zadovoljstvom pomagali ošabnemu patru Korošcu do zaslužene blamaže. (Naj blagovoli sprejeti tudi naše častitke! Op. uredn.) o Spodnještajefskemu in koroškemu učiteljstvu ! Tovariši in tova-rišice! Vsled hvalevrednega truda in stremljenja Vaših stanovskih tovarišev se je ustanovila lansko leto organizacija „Zveze narodnih društev", ki je narastla v jednem letu na 80 članic. Težak je bil začetek, mnogo je bilo ovir — toda sedaj je ustvarjen trden temelj in želeti je, da se uprav Vi, cc. tovariši in tovarišice, z vso vnemo posvetite izobraževalnemu delu na deželi in v mestih. Je Vaša častna dolžnost, da organizacija, ki se je porodila v Vsših vrstah, tudi uspeva v Vašo in narodovo čast in koriŠt. Potrebno je, da se v velikem številu udeležite občnega zbora „Zveze narodnih društev" v nedeljo dne 11. julija ob pol 11. ari dop. v celjskem Narodnem domu. — Popoldne se vrši v „Sokol-skem domu" v Gaberju pri Celju velika ljudska slavnost s sokolsko javno telovadbo. Posebno bode zanimal nastop naraščaja. SI. učitelj. o Napredni slovenski mladeniči na Spodnjem štajerskem! V nedeljo bode predaval na občnem zboru Zveze narodnih društev v Ce'ju Vaš tovariš Andrej Oset iz Št; Jurja o bodoči organizaciji narodnih mladeničev na Sp. Štajerskem. Kdor more, naj prihiti v Celje — prosimo tozadevne agitacije! Stvar je važna in čim večje bode zanimanje za njo, tem prej upamo priti na cilj. Celjski okoličan. o Sestanek odbornikov „Zveze narodnih društev" se vrši v soboto zvečer ob 8. uri v rdeči sobi „Narodnega doma". Nujno je želeti, da se ga udeležijo tudi zunanji gg. odborniki. o Občni zbor „Narodne založbe" se vrši v nedeljo 11. julija ob 2. uri pop. v Celju. — Na dnevnem redu so važna vprašanja glede našega časopisja, zato nujno pozivamo vse zadružnike, da se občnega zbora udeležijo. O Seja načelstva ^Narodne ložbe sè Vf:ži daüeä žvešer v rdeči šobi „Narodnega doffiä" v Celju. o Občni zbor političnega društva „Naprej" se je vršil včefaj zvečer v celjski Čitalnici. Otvoril ga je pred sednik g. dr. Gvido Sernec in poda poročilo o delovanju v minolem letu, katero so vzeli zborovalci z odobravanjem in s posebno zahvalo marljivemu g. predsedniku na znanje. Bla gajniško poročilo je podal gosp. prof. Jošt, V novi odbor so izvoljeni gg.: za predsednika dr. Gvido Sernec, za odbornike gg. Š. Hrašovec, dr. Koder-man, Lazuik, Prekoršek, Iv. Rebek, Smertnik, Stibler in Fr. Voglar. Društvo se ukvarja pridno s podrobnim narodnim delom zlasti v nemških in nemškutarskih občinah; zato iz taktičnih ozirov ne objavimo podrobnega poročila. o Stavka odvetniških in notarskih uradnikov v Celju? Prejeli smo sledeči dopis: Po vseh večjih in manjših mestih ter trgih je že upeljan nedeljski počitek za odvetniške in notarske uradnike. Le v Celju še niso dovolili gg. odvetniki in notarji vkljub dolgoletnim prošnjam nedeljskega počitka. Večina se je sicer izrekla, da uvede popolen nedeljski počitek, ako store to vsi; ker pa se nekateri niso mogli pridružiti tej človekoljubni ideji, je akcija padla zopet v vodo. Vsled tega so sklenili slov. odvetniški in notarski uradniki na svojem sestanku dne 3. t. m., da stopijo v soboto, dne 10. t. m. točno ob 6. uri pop. v stavko, ako se gg. šefi do poldneva tega dne ne izjavijo, da nvedejo s 1. avgustom nedeljski počitek. o Maturo na celjski gimnaziji so izven že naštetih doslej z dobrim uspehom napravili sledeči Slovenci: dne 5. t. m. gg. Gorečan in Hudina, dne 6. t. m. gg. Kloar in Koprivšek. o Slovenska zavednost v Celju. Dannadan se množe pritožbe, da se nekateri naši visoki slovenski inteli-genti prav nič ne ozirajo več na sklep, da se podpira slovenske obrtnike in trgovce! Je pač že dolgo od 20. septembra, in dovolj je tudi, če je mali slovenski človek konsekventen! In potem se še najdejo pri nas ljudje, ki zahtevajo, da smo polni navdušenja in slavospevov — ob pogledu na toliko slovensko mizerijo v Celju! — Preveč hvale je že bilo, a vse premalo resnice se je še povedalo, sicer bi bilo marsikaj arugače. o Kako se godi slovenski deci v Celju. Včeraj so šli dečki iz slovenske okoliške šole mimo hotela „Stadt Wien" domu. Nekaj jih je iz radoved- nosti pogledalo skozi nizko ležeče odprto okno hotelske kuhinje. Neka dekla je nato zgrabila — ali sama od sebe ali na povelje, to bo dognala sodnija — skledo vrele vode in jo vlila fantku g. kanclista Roša v obraz in na prsi. Fant se je tako opekel, da bo zgubil najbrž desno oko, s prsih in trebuha pa se mu je koža kar v celih kosih lupila. To je brezprimerna nemška surovost, ki zasluži eksemplarično kazen. — Znano je, da različni nemški fanta-lini, celo taki, ki uživajo pod ravnateljstvom dičnega Profta baje višjo izobrazbo, preganjajo slovenske šolarje na ljudski šoli, kjer le morejo. Saj se jim nič ne zgodi! Ljudje, ki 3e rede od slovenskega denarja na za Slovence namenjenem zavodu, so menda gluhi in slepi, kadar se gre za tolovajstva nemških gimnazijcev! Včeraj popoldne je kar na lepem tak 14 letni gimnazijec prijel na Graški cesti pred Voš-njakovo trgovino nekega 7 letnega slovenskega dečka in ga vlekel s seboj. Fant je vpil in se branil, pa seveda proti premoči ni mogel ničesar opra-v ti. Ko se je nemškega suroveža vprašalo, jfeaj mu hoče, se je zdrznil, pri-[ ložil fantu nekaj zaušnic in zbežal. To se j? godilo ob 4. uri pop. na obljudeni Graški Cesti ! Ali delajo to gimnazijci na kako Ifišje povelje? Saj policija je itak gluha ifi slepa ter jim pusti prosto roko. Samo, dä se fi mladi tolovaji ne bodo enkrat opekli! Slovenske potrpežljivosti je tudi enkfat konec. •o Wosehnagg — Aistrich. Mariborski odvetnik dr. Mravlag je vložil pri celjskem okrajnem sodišču tožbo proti mešč. učitelju Aistrichu v Celjtf, ker je trdil „ustmeno in pismen»", da je bil Hans (pi.) Woschnagg, pardon, Ivan Vošnjak, enkrat slovenski1 sokol in. čitalničar. — To bo pa zanimiva pravda! Aistrichu menda ne bode težko dokazati svojih „ustmenih in pismenih" trditev. o V proslavo spomina Jana]Husa so tukajšnji češki obrtniki darovali za C. M. družbo 6 30 K. Nameravali so prirediti Husov večer s predavanjem, ki pa je moralo vsled „slovenskih pomislekov" izostati! Saj smo v Celju v letu 1909! a Čast Arjevaščanom. Ob priliki slavnosti sv. Cirila in Metoda na Liož-nici dne 4. julija smo videli Ložničani, da nas je obiskalo črez 50 Arjevašča-nov. Slava jim, ki so prišli tako pol-noštevilno ohhajat naš narodni praznik, dali so nam poguma, sebi pa nàj- " lepšega zadostila v spolnjevanju svetih narodnih dolžnosti. Ko bo v Arjivasi dne 1. avgusta velika veselica v prid zavedni požarni b.ambi arjevaški, vse tja doli — staro in mlado, od blizu in daleč, da se poveselimo med njimi — in jih tako navdušimo v še pogum-nejše narodne bojevnike. d Polzela. Za veliko vrtno vese-ico 25. t. m. vlada dosti zanimanja, 'riprave v teku. Bratski „Celjski So-koi" nam je obljubil svoje sodelovanje pri tej veselici, kjer nastopi z Braslov-čani in Polzelani v prostih vajah in na orodju. Celjani so znani kot najboljši telovadci ter so že marsikje nastopili z izvrstnimi uspehi, zato pričakujemo največje udeležbe iz vseh sosednjih krajev Sav. doline, kajti mno-gobrojno zbrano občinstvo bo pokazalo, da zna ceniti trdo delo sokolstva in da ga todi umeva, kar bo „rdečemu cvetu" slovenskega naroda v spodbudo k daljnemu delu za mili svoj rod. Nemci nabirajo miljone, dajmo, zberimo se i mi ob veselih prilikah in položimo dar, družbi na aitar! z Volitve iz 1. in 2. razreda komisije za dohodninski davek na Štajerskem se vrše dne 18. septembra. Prvi razred voli 3, drugi 4 zastopnike. v V Ellerjevi kavarni v Vojniku je nabiralnik za nemško protestantov-sko naselbinsko draštvo ,.Südmark". -Ali ie to zasluga vojniških ljudij Wosch-'naggove vrste, kakoršnih se sramujejo pravi Nemci? Pa pri nas v Vojniku ni nanškutarjev, saj so na čelu vojniškega ^nemškega življenja možje kakoh Ko-schutnigg, Dr. Breschnik. Rattey itd. In to so Slovenci, saj živijo od slovenskega kruha, in dva od njih govorita prav rada slovensko, kedar jim nosijo slovenski kmetje svoj denar — eden pa je celo tako daleč nesrečen, da mora v zaničevalnem slovenskem jeziku poučevati otroke v slovenski šoli. a V. poročilo Južuoštajerskega iim«4jarskega društva v Žalcu, o rasti hmelja v Sa vinski dolini. Od našega zadnjega poročila deževalo je dvakrat prav izdatno, nebo je bilo večinoma oblači o. Od nedelje pa imamo zopet lepo, toplo vreme — le noči so bile občutljivo hladne. Ni opazovati, da bi bilo škodljhega mrčesa manj, in vkljub vsem oviram je hmelj v rasti le nekoliko napredoval. Povpraševanje po lanskem hmelju je precej živahno in se je danes prodala partija — kterih pa ni več raoogo po Sayinski dolini — po ä0 Ji za 50 kg. V predprodaji pa se hmeljarjem ponuja 100 K za 50 kg novega hmelja; takšne ponudbe pa se ne sprejemajo — ampak odklanjajo« z Poročil se je 4. t m. g. Franc Potožuik, mizar v Št. Pavlu pri Preb. -i gdč. Fauiko Ovničevo iz Gfriž. Bilo srečno! —• Pod geslom: „Svat, ki na slovenski zemlji najmanj krone ne daruje za Cirila in Metoda, Slovenec se aie imenuje" se je nabralo 10 K za 4ružbo sv. Cirila in Metoda. Pod gestioni: „Ta nikdar ni slovenski svat, ki nič a« da za „narodni sklad" 5 kron. Vrlim narodnjakom našo zahvalo! z Rogaška železnica je imela lansko leto 123.350 K 30 v dohodkov 723 K 39 v) in 95.417 K 90 vin. ►stroškov (— 5.843 K 86 v). Sklenilo se je izplačati posestnikom prijoritetnih delnic 2 3% dividende, to je skupaj 28.520 K, ostanek 636 K 50 vin. pa se pripiše novemu računu. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 25. junija na Dunaju, je izjavil predsednik delniške družbe dr. Leop. Link, da stoji $tvar glede zveze s Krapino ugodno. Južna železnica je temu načrtu naklonjena. Pogajanja se nadaljujejo, a Samomora. Posestnik Loziašek „ vTržcu pri Ptuju je izpil četrt litra jesijiove kisline s samomorilnim namenom. Siromak se je dva dni grozno mučil, predno je izdihnil. Domač prepir ga je gnal v smrt. — Ustrelil se je v nedeljo v Mariboru nemški učite-ljiščnik Sonne. Vzrok samomora je slab uspeh v šoli. Ponavljal je drugi letnik in zopet padel. oJPri Sv. Marjeti niže Ptuja je umrl dne 6. julija 1909. g. Anton Gre-gorec, ondotni distriktni zdravnik, po 40 letnem zdravniškem delovanju v dobi 65 let. Bodi mu lahka domača žemljica! o Iz Ptuja. Na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda je tudi ptujski Sokol kuril na Rogozniških hribih svoj kres. Zbralo se je veliko najrazličnejšega občinstva. Pevci so peli, an-tonovski godci pa godìi tako, da je bilo vse veselo. Krasne rakete so frčale v zrak in topici so pokali, da se je razlegalo daleč v noč. Govorila je ob kresu gospica Natalija Vabič, kateri gre za njen pogum posebno priznanje. Pri kresu je nabral, četudi je bila mešana družba, brat Tomaž Breznik za C. M. družbo znesek 8 K, za kar mu izreka ženska podružnica za Ptuj najiskrenejšo zahvalo. o V Ormož! dne 8. avgusta na ljudske veselico in koncert, ki se vrši na vrtu g. dr. Gérsakà; VrŠe §6 velikanske pripravi Vsporéd zabavnega dela je še tajen. Morebiti se nam posreči pogledati za kulise. Torej'malo potrpljenja. Slovene? in Slovenke iz bližnje in daljne okolitfč! Pripravljajte se na udeležbo! o Ciril-Metodev prazwik v Ormožu. Ormožani so letos 5. julij posebno slovesno obhahali. Na predvečer je gorel na Lenti velik kres: zažigali so rakete, svirala je godba ter se pelo. Po kresu pa se je množica zbrala na prijetno zabavo v gostilni g. Kandriča. Drugi dan je bila slovesna maša, katerega se je udeležila mladina našega Ciril-Metodovega otroškega vrtca pod vodstvom vrle vrtnarice gdč. Podkraj-šekove. Po maši so se zbrali otroci otroškega vrtca in starši na igrališču, kjer je otroke in starše pogostila požrtvovalna obitelj dr. Žižkova. o Prošnje, da prevzame država nase 50% vseh stroškov za ljudsko šolstvo, so odposlali v sredo g. drž. posi. Robleku, da jih predloži na merodaj-nem mestu: krajni šolski svet in šol. vodstvo na Planini, županstvo Št. Vid na Planini in županstvo Loke na Planini. — o V Središču se vrši v nedeljo dne 18. jul. velik politični shod. Govorita dež. posi. g. dr. V. Kukovec in dr. A. Božič. o Prazne blagajne ima navado očitati č. koleginja „Straža" celjskim časopisom. Ne pomisli pa, da sama stoji gmotno tako slabo, da si še — urednikov ce more plačevati. Pometajte torej pred lastnimi durmi, gospoda! o Nemšfcf vojvoda iz državice Sachsen-Koburg-Gotha namerava po poročilu „Tagesp." nekje na Štajerskem najprej najeti, potem pa nakupiti 10 tisoč oralov gozda in posestev za — lov. Koliko kmečkih rodbin bo zopet pognanih po svetu na ljubo visokemu gospodu? o O - racijonalnem obdelovanji» travnikov in o pridelovanju različne krme za silu se predava v letošnjem sušnem letu veliko po Sr. Štajerskem. Bi tudi pri nas ne škodovalo. o „Turnerska" slavnost v Brežicah se vrši 17. in 18. julija. — Že sedaj vabijo neodrešeni brežiški Nemci od vseh strani „brate" za ta dva dni v Brežice. Upamo, da se bode za varnost brežiškega slovenstva primerno poskrbelo. o Iz Maribora. Profesor Brelih, ki je umrl pretekli teden v Slivnici,, je zapustil polovico svojega premoženja podpornemu društvu mariborske realke. o Na mariborski realki je razpisano defin. mesto za nemščino in francoščino kot glavna predmeta. — Prošnje do 28. t. m. na dež. šol. svet v Gradcu. o Iz Maribora. Slov. salonski orkester je priredil v nedeljo dne 4. t. m. sijajni umetniški koncert na vrtu mariborskega Narodnega doma. (O tem koncertu prosimo obširnejšega poročila. Uredništvo.) o Razstavljena Kristusova slika. V izložbenem oknu pozlatarja Donalika v Mariboru je bila več tednov razstavljena Kristusova slika, katero je izdelal profesor na mariborskem učiteljišču g. J. Marin. Motiv je izdelan deloma po Kleinke-ju in Renowitzkem — a zelo samostojno in izvrstno risano. Kakor se čuje, misli umetnik razstaviti še več svojib slik. Ogenj na graški tehniki. 5. t. m. zvečer je začelo iz neznanega vzroka goreti na srednjem traktu poslopja tehnične visoke šole, ravno nad kemičnim laboratorijem. Požarni brambi se je posrečilo po polurnem napornem delu ogenj zadušiti. Ranjenih je več požarnikov. o Iz Maribora. Dr. Arnoid Pernat, c. kr. avskultent v Mariboru, je prestavljen k dež. sodniji v Gradec. z Pogrebne zavode hoče nakupiti graiko mesto in prevzeti po dunajskem vzorcu pogrebe v lastno režijo. Hranjsfte novice. a Društvo slovenskih književni k»y in časnikarjev ima 21. t. m. občnr zbor v Ljubljani v prostorih „Slove&skega Naroda". a ..Slovenski dom" se bo imenoval poljudni tednik kranjske narodno-napredne stranke. Prva št«v2ka izide v petek. a „Slov. Filharmonija ' je odslovila kapelnika Friseka, ki je- zakrivil' zadnji čas lunogo prepirov na ško Dogodki v poslanski zbornici sami ne vzbujajo prav nobene pozornosti. Debata o Metelkovem predlogu se »ada-ljuje. Govori drž. posi. dr. Korošec o razmerah glede slovenskega šolstva na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Različne novice. a Lipsko, 7. jalija. V vlaku, ki je dospel včeraj opoldne iz Draždan senu. jj so našli v kupeju 1. razreda ustreljena' veleposestnika pl. Klugeja in njegovo' ženo, rojeno Draždančanko. a London, 1, julija. Nek tukajšnji tednik naznanja, da se pelje kralj Eclvard' tO. »vg. v Marijine vare na Češkem, in ostane ta» do 14. septembra, V zadnje®* tednu meseca avgusta ali prvem meseca septembra bode imel : sestanek z avstrijskim cesarjem Fran-!cem Jožefom. YeMzdajaki proces v Zagrebu* 90 dan: razprave. Danes se je končalo zaslišanje prič in preostaje le še- glavna priča Nastid. Danes baje ne bo< razprave, ker si hoče senat prirediti' spise za zaslišanje Nas ti devo. Med občinstvom vlada velika napetost. Priša MijjO pli HJètóé m Kostajnice pravi, da se tamošnji Srbi identificirajo g Srbi v Srbiji in da želijo priti pod Srbijo. Pravi, da ti Srbi aiso Srbi, ampak Hrvati (!). — Priča Draginja t Dumbovič iz Kostajn-ice pravi, da je na srbskih zborovanjih cula kiaete govoriti* da je to srbska zemlja in da so oni Srbii Videla je vvezene srbske grbe. — Priča iosip Bartaš ia Kostajnice pravi, da je lani slišal v Bos. Gra-diški' kmete govoriti,, da pride kralj Peter in da naš cesar ni vreden, da ga črna zemlja nosi. Pravi, da se govori, da bo šele takrat boljše, ko bode zavladal kralj Peter, ker bode takrat manj davkov. — Hikala Babic iz Kostajnice pravi, da je nekoč čul v neki gostilni, kako je obtoženi Matijaševič imenoval našega cesarja: „nitko i nit-kovief. — IVan Špcmiler ml. iz Kostajnice- je videl v okolici slike kralja Petra. On sam — slikar — je po naročila izdeloval srbske grbe. Čul je pevati tudi srbske pesmi. — Rudolf Pavčič- k Kostajnice je slišal v narodu govoriti isto kakor prejšnji. Kdo je govoril, ne ve. — Anton Toplak iz Kostajnice. Njegovo mnenje je, da obstoji v Kostajnici velika srbska propaganda s svrho, da se ustvari tu „veliko Dušanovo carstvo". — Izet Sofinič i&Bos. Kostajnice ve za tajne sestanka pri Urošu Petroviču, o katerem da govori narod: Ako hočeš iti v Belgrad,, idi le kar k Urošu Petroviču, ker tam le stolica kralja Petra. — Lazar Katur iz Kostajnice se ne zapriseže, ker je proti; njemu v teku preiskava kot sokrivcu., — Nato se še prečitajo izpovodbe prič. ki. niso prišle k razpravi. Narodnijosplar. YII. poročilo o stanju hmelja v drugih krajih. Norimberk, dne 3. jul. 1909. Včeraj je deževalo celi dan, danes pa se je zopet solnce prikazalo in sije lepo. Minolo noč je kazal toplomer le 9a C. Vsled spremembe vremena se je povz-> dignilo tudi upanje hmeljarjev. V ko-* liko se bode rastlina popravila, je težko reči. Gotova resnica pa je, da je potrebna velikega popravila. T a teden se je cena hmelju vsaki dan z b o 1 j š'a 1 a. Hmelj, kteri se je prejšnji teden plačal po 20 M (50 kg) — stane danes 30 M = pa ga je težko dobiti, ker upajo hmeljarji še na zvišanje cene. Heideck (blizu Spalta) 2. jul. 1909. Rastlina je sicer dobro razvita, vendar trpi vsled neugodnega vremena; loteva se je tudi črna rosa. Au (Hallertau) 2. jul. 1909. Pet -dni zaporedoma imamo mokro — mrzlo vreme, ktero ne pospešuje rasti hmelja. Tistaara hmelja, kteri je zrastel do vrha žic, se je lotila črna rosa — pa tudi uši je povsodi zadosti. Mnogo pa je nasadov, v kterih rastlina ne bode zrastla do vrha žic in pričakujemo le polovico lanskega pridelka. Hagenau (Alzacija) 2. julija 1909. O stanju hmeljskih nasadov v tukajšnji okolici se ne more kaj ugodnega poročati. Po dolgi suši nastalo je sedaj deževje, ktero povzročuje mrzlo, neprijazno vreme, sosebno pa mrzle noči; vrhu tega pa nadlegujejo hmeljsko rastlino še mnogobrojne uši. Žatec, 2. julija 1909. Hmeljska rastlina se v našem obširnem okolišu sedaj razvija hitro in je videti čvrsta in lepa. Da-si imamo tudi mrzle noči in da-si so naši hmeljniki tudi ušivi, lahko trdimo, da je stanje vobče takšno, kakoršno je bilo v minolem letu. ( ! ) Kupčija na hmeljskem trgu je postala zopet bolj mirna, vendar cene niso padle. Pfister in Würstl. Skupitz (žatežko okrožje) dne 1. julija 1909. Dobili smo zaželjeni dež v izdatni množini, kteri se bode najboljše prilegel še zdravim nasadom. Noči so vedno še mrzle in vsako jutro je obilo rose. „Allg. Brauer- u. Hopfenzeitung '. Norimberk. Tržni CEDE. 6. julija. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 3150 za december 30'75, za mare 30'50, za maj 30'50. Tendenca mirna. Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'80, nova kampanja K 2270. Tendenca mirna. — Vremt?: lepo. . Budimpešta, 6. julija. Pšenica za oktober K 13'61, pšenica za april K 13'94, rž za oktober K 9'98, oves za oktober K 7'72, koruza za julij K 7'83 koruza za avgust K 7'96, ogrščica za avgust K 14'35. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca boljša. Pšenica za efektiv in drugo se vzdržalo. Vreme lepo. Budimpešta, 6. julija. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke -—do — vin.; zaloga 30.725 komadov. Svinjska mast v Budimpešti: 156.—, namizna slanina 144.—. Dunajska borza za kmetijske pridelke, 6. julija: Promet se mirno vzdržal pri skoro nespremenjenih cenah. Pšenica in rž sta prekoračila včerajšnje končne notacije za 20 vin., oves in koruza sta pridobila v kurzu po 8 vin. ggggggg*gggggx Nov avtomobil 2 meseca rabljen, se proda. — Cena 2.500 K. Oglasi pod šifro: „Avto 2.500", poštno ležeče, Ljubljana. 323 3-1 85&28Š22333SS5 Pozor trgovci ! Dobro idoéa trgovina z mešanim blagom se odda takoj t, najem. — Potrebni kapital 50.000 kron. Slovenci imajo prednost. Vse natančneje se izve pri Jožef Berlisgu v Rogatcu. 319 3-2 Dobro idočo prevzamem takoj v najem ali kasneje. — Ponudbe naj iB pošiljajo na nasloy , A. Beker, Zagret» 310 Preradovičeva ul. 3. 8-7 za trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, s potrebno šolsko izobrazbo, sprejmeta Norb. Zanier & sin 324 Sv. Peter v Sav. dolini. 3-1 R. Diehl žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka. 25 2—53 Meblovana soba na nlico, posebni vhod. pripravna za letoviščarje-ali za stalnega gospoda se odda takoj event. tudi s hrano. — izve se v Celju, Doigopolje-št. 3 ali pa pri upravništvu „Nar. Dnevnika-1. Gostilna se odda v najem. — Ponudbe je nasloviti na oskrbništvo graščine Novi Klošter pošta Sv. Peter v Savinski dolini. 322 3-1 Steckenpferd-1014MS lilijno mlečno milo nujmileje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam! — Dobiva se povsod! — najboljši portland-cement po zelo nizki ceni, kakor tudi Tse druge stavbinste potrebščine priporoča - - trgovina z železnino JMur', P. Majdič, Celje. Poštne hran. račun St. 64.366. - Telefon St. 48. - Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine ==== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. „LASTNI DOM" Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 o o e Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o o e dopoldne, o o o registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vlogerbd vsakega, je član zadruge ali ne, na tekofci račun ali [na hra- BlAf \ nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po H^1, »JM 9111 \%M ) O J Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © © La « prVa jttžttoftajcrsH* HatttttoscsKa Stavbena in umetna kam« noseška obrt g strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. Is različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijaina delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor : altarjev, obhajilnik miz, prlžnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. Brušenje, pulir anje in strnganje kamena s stroji. podjetje V Celju. Mrtrijsta družba. dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočib marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v Iste. :::