Ameriška Domovi ima
...n-?. : ■
.vr:- ®	. ,'	;	.	1 if
AM€RICAN IN SPIRIT $OR€16N IN UNOUAO^ ONl¥

NO. 108
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 3, 1965
$LOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI
4losska mož MW do konca lefa podvojena
Združene države so obljubile svojim zaveznikom v NATO, da bo do konca letošnjega leta število a-tomskega orožja v Evropi podvojeno.
PARIZ, Fr. — Konferenca o-brambnih ministrov NATO sil je bila po dveh dneh končana brez vsakih važnejših odločitev. Francozi so obljubili, da bodo “proučili” ameriški predlog za ustanovitev posebnega odbora v NATO, ki naj bi mu bila prepuščena odločitev o uporabi atomskega orožja. V teni odboru naj bi bile po predlogu McNamare Poleg Združenih držav, Velike Britanije in Francije tudi Zahodna Nemčija in še Italija. Francozi niso kazali nobenega Veselja ob ameriškem predlogu, obljubili‘pa so, da ga bodo proučili. De Gaulle je pred časom Predložil ustvaritev posebnega direktorata NATO, v katerem naj bi bile Amerika, Anglija in Francija. Washington je to odklonil in od tedaj skuša De Gaulle hoditi svojo lastno pot in potiskati Ameriko iz Evrope.
Novi grobovi
Frank Alesnik st.
Sinoči je umrl v St. Alexis bolnišnici Frank Alesnik St. s 3910 E. 99 St. Pogreb ima v oskrbi Fortunov pogrebni zavod. Podrobnosti jutri.
‘ Fantastični cilji” preteklosti opuščeni
Zadnji dan. posveta obrambnih ministrov NATO je ameriški obrambni tajnik McNamara povedal, da se je v letošnjem letu število atomskega orožja v rekah NATO sil v Evropi povečalo za eno desetino, da pa se bo do konca leta podvojilo z ozirom na položaj v letu 1961. McNamara je posebej poudaril, da so vesti o umiku ameriškega a-lornskega orožja iz Evrope brez osnove. Nastale naj bi v zvezi z Umaknitvijo “Davy Crockett” a-lomskega izstrelka, ki je bil pred Par leti dodeljen pehotnim enotam, ki pa se je izkazal za neučinkovitega in zastarelega.
Obrambni ministri so sklenili '°pustiti “fantastične cilje za borožene sile”, ki so bili postavljeni v preteklosti. To se pravi, Ua posamezne države ne bodo o-Premile, izvežbale in vključile v NATO one običajno oborožene vojaške oddelke, ki so jih obljubile pred nekaj leti, ko je bila nevarnost vojnega spopada v Evropi pod ,vplivom mrzle vojne dosti večja, kot je sedaj.
Fransoske afriške
republike zspišiafo 01E
AREDJIAN, Slonokoščena o-bala. — Pretekli teden je bil v prestolici Slonokoščene obale sestanek bivših francoskih afriških kolonij, sedaj samostojnih republik. Imajo svojo zvezo, ki je trdnejša od podobnih afriških organizacij. Na sestanku so sklenile, da se ne bodo udeležile posvetovanja poglavarjev OAE, ki je predvideno za september v Akri v Gani.
Razloga niso povedale, pa ga vsi vedo: voditelji teh republik ne odobravajo levičarske politike Nkrumaha, Naserja, Ben Belle itd. Vidijo dalje, da OAE ne upravičuje upanj, ki jih je Afrika stavila na to organizacijo. V OAE vse preveč politizirajo in se pečajo z mednarodno politiko, ki je gledajo samo s komunističnega stališča.
Zbrani delegatje nočejo pretrgati zvez z OAE, zato bodo njihove vlade še zmeraj pošiljale svoje zunanje ministre na sestanke OAE zunanjih ministrov. V njihovo družbo je bil pripu-ščen kongoški ministrski predsednik Čombe, kar bo razdor med njimi in ostalimi članicami OAE samo še poglobilo.
število rdečega delavstva v Italiji pada
GENOA, It. — Komunistični Poslanec E. Macaluso je dejal, članstvo komunistične parti-Jo med delavstvom v podjetjih ® preko 500 uslužbenci pada. "renutno naj bi bilo od tega dejstva le nekako 6% članov Partije. Komunistična partija je ^edaj začela kampanjo za povezuje števila svojega članstva v Savskih vrstah.
Komunistična partija je utr-Pola precejšen poraz pri zadnjih občinskih volitvah v Aosti. Do-je le 36.5% glasov v prime-j* s 39.8% pri prejšnjih volitvah. Zgubila je s tem tri odbornike večino v mestnem svetu, ki K je s svojimi političnimi za-^ezniki imela skozi 20 let.
Bolivijski rudarji so se vrnili na delo
LA PAZ, Boliv. — Vojaška diktatura je dosegla z rudarsko unijo kompromis: na delo se je vrnilo vseh 25,000 rudarjev, ki so štrajkali. Režim je prvotno zahteval, da mora uprava odpustiti 7,000 rudarjev, pa je odnehal. Odnehali so tudi rudarji: odslej bodo njihove plače manjše kot so bile.
To naj bi bil prvi korak za sanacijo rudnikov. Ali se bo obnesel, bo pokazala bodočnost. Rudarska unija je namreč tudi obljubila, da delovna disciplina ne bo popustila. Rudarji sami pravijo, da bodo še manj delali kot so do sedaj. To se pravi, da do sanacije sploh ni prišlo. To pa je tudi znamenje, da bo spor med rudarji in režimom zopet 'kmalu izbruhnil.
Politična napetost pa radi sporazuma med režimom in rudarji ni nič popustila, režim vlada še zmeraj z železno roko.
Sudan čaka na vlado
Pri volitvah je zmagala konservativna desnica, ki bo nemara priznala čombeje-vo vlado v sosednjem Kongu.
KHARTUM, Sud. — Parlamentarne volitve so sedaj dejansko končane. Zmagale so desničarske stranke, levičarji so o-stali v manjšini. Seveda bodo sedaj prenesli svoje delo pod zemljo, kar so že napovedali. Sedanja vlada bo še ta teden odstopila. Novo vlado bo verjetno sestavila stranka Umma, ali pa bo postala njen steber.
Stranka je že napovedala novo smer v sudanski zunanji politiki. Priznala bo kongoški režim predsednika Čombeja, ako bo prišla do prepričanja, da so tudi kongoške parlamentarne volitve potekale mirno in pravilno. Odpovedala se bo sodelovanju s kongoškimi uporniki. Zameri jim namreč, da so po svoji zanikrnosti spravili preveč svojega orožja, ki so ga dobili iz Egipta od komunistov in Naserja, v roke sudanskih upornikov.
Z domačimi uporniki bo skušala doseči sporazum, toda ne bo pristala na federacijo. To bo novi vladi le škodovalo, kajti za federacijo se ne potegujejo samo uporniki na jugu Sudana, ampak tudi razna nubijska plemena, ki se nočejo podrediti severnemu arabskemu delu dežele.
V Sudanu bo verjetno zavladal mir, toda dolgo ne bo trajal.
---------o----------
Nemški kander ErfiarsI se iiajl za us@ilci.iITi
WASHINGTON, D.C. — Nemški kancler dr. Erhard se mudi te dni v Washingtonu. Prišel je na obisk, ker predsednik Johnson ni mogel držati obljube, da bo letos obiskal Evropo. Zadržalo gra je domače delo, deloma pa tudi krizi v Vietnamu in Dominikanski republiki. Dr. Erhard bi rad dosegel da bi ameriška zunanja politika vsaj začasno bolj vpoštevala notranji položaj v Nemčiji, kjer bodo imeli v par mesecih volitve.
Rad bi videl, da bi ameriško javno mnenje ne napadalo tako ostro DeGaullove politike, četudi jo smatra za napačno. Prav tako naj ne obsoja Zahodne Nemčije, ako tupatam daje prav francoskemu generalu. Amerika naj posebno pazi, da ne poslabša razmer v NATO.
Ni dvoma, da mu bo naša administracija ustregla, kolikor bo mislila, da je prav. Vendar se ne da tajiti dejstvo, da je del nemške krščansko-demokratske stranke še zmeraj vnet za De Gaulla, dočim so nemški socija-listi vsi za Ameriko. To okol-nost bodo v votivnem boju tudi kar se le da izrabili. Dr. Erhard bi torej rad dosegel, da ne bi Amerika napravila nobene di-plomatične poteze, ki bi jo nemški socijalisti lahko smatrali kot svoj političen uspeh.
GEMINI 4 PRIPRAVLJENA
Vesoljska ladja Gemini 4, raketa Titan 2 in astronavta McDivitt in White vse je v redu in pripravljeno za polet v vesolje, ki je določen za danes dopoldne ob desetih z oporišča na Cape Kennedy.
CAPE KENNEDY, Ela. — Vse je v redu in pripravljeno, raketa Titan 2 napolnjena z gorivom, vesoljska ladja Gemini 4 na njenem vrhu in astronavta čakajoča na doživljaje prihodnjih ur. Če pojde vse v redu, kar upajo, bo raketa ob desetih dopoldne vzletela in ponesla na pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo Gemini 4 z obema astronavtoma. Ta imata pred seboj obsežen načrt in naloge, kot jih doslej niso izvršili niti ameriški astronavti niti v celoti ruski kozmonavti. Ko bo McDivitt vodil vesoljsko ladjo, bo njegov tovariš White tekom druge poti okoli Zemlje nad Pacifikom odprl svoj del vesoljske ladje in se v njem dvignil. Če bo vse v redu, bo na znamenje MeDivitta White zapustil vesoljsko ladjo in zaplaval za 12 minut neposredno v vesolje podobno, kot je pred njim ruski kozmonavt Leonov.
Astronavt White se bo pribli-
Iz Clevelanda in okolice
Tito potuje
BEOGRAD, SFRJ. — Josip Broz Tito se je v torek razgo-varjal tu z G. Kennanom, nekdanjim ameriškim poslanikom tu, ki je prišel v Jugoslavijo po “privatnih poslih”, pa bil vendar uradni gost poslaništva ZDA. V sredo se je Tito odpeljal na 6-dnevni obisk na Češkoslovaško, od koder bo nadaljeval pot v Vzhodno Nemčijo. Po vrnitvi od tam bo kmalu odpotoval na obisk v Sovjetsko zvezo.
Kasneje v letošnjem letu bo sprejel Tito doma egiptovskega Naserja in indijskega Sastrija, poleg njega znana vodnika “neopredeljenih”.
Najmanj padavin
RENO, Nev. — Povprečno pade v državi Nevada letno le en čevelj padavin, manj kot v katerikoli drugi državi Unije.
Nov general jezuitskega reda
RIM, It. — Pretekli teden je bil izbran za novega generala Družbe Jezusove, kot se jezuitska družba uradno imenuje, 57 let stari španski (baskovski) misijonar Pedro Arrupe, ki je 27 let misij onaril na Japonskem in pomagal v tem času reševati ranjence v Hirošimi, ko je nanjo padla prva atomska bomba leta 1945. Jezuiti so imeli na robu mesta svoje semenišče, katerega vodja je bil sedanji general.
Pes živel s presajenim srcem nad eno leto
STANFORD, Calif. — Pretekli torek so objavili, da je v Stanford Medical Center poginil pes, ki so mu 25. maja lani izrezali njegovo srce ter mu dali mesto njega drugega. Srce je delovalo tudi še po enem letu popolnoma v redu, pes je poginil zaradi neke infekcije v ledvicah in pljučih.
— Prvi barvni film so predvajali leta 1922.
žal delu rakete Titan, ki bo kot umetna luna krožil v bližini Gemini okoli Zemlje. Tekom svojega izleta v vesolje bo White privezan s posebno vrvjo na vesoljsko ladjo, s seboj pa bo imel posebno napravo s plinsko raketo, s pomočjo katere se bo lahko gibal. White se bo vrnil po 12 minutah v vesoljsko ladjo in krožil v njej s svojim tovarišem okoli Zemlje skupaj štiri dni. Po njegovi vrnitvi v vesoljsko ladjo se bo ta oddaljila od dela rakete Titan, ki bo kot ona sama krožil okoli Zemlje, pa se kasneje tej ponovno približala na 20 čevljev. Gemini 4 bo tekom kroženja okoli Zemlje menjala tudi svojo oddaljenost od.te ter tudi v tem pogledu preskusila možnosti manevriranja vesoljskih vozil v vesolju.
Čudna usoda čudnih sovražnikov
WARMBATHS, Juž. Af. — Pred 66 leti je bil pokojni Churchill za vojnega dopisnika v znani burski vojni. Takrat je padal v ujetništvo. V roke ga je dobil Botha, ki je sedaj dosegel že 84. leto. Botha je nevarno zbolel ravno takrat, ki je tudi Churchill nevarno obolel. Churchill je tekom bolezni umrl. Botha se je pozdravil in se ravno sedaj poročil s 70-letno nevesto Derksen. Oba živita v domu za ostarele.
Minnesota prva v pridobivanju surovega masla
ST. PAUL, Minn. — Minnesota izdela največ _ surovega tajski komunisL "preprečih ru-
w\ o r* I o TTr«/‘\ 4-»	TI Vi i i /i W	iivi	tv
sko udeležbo na alžirski konfe-
ifžir se pripravlja m
j&iiipk? sestanek ornifi m rumenih diplomatov
ALŽIR, Afr. — V alžirski prestolici se vneto pripravljajo na sestanek azijsko-afriških držav, ki naj se začne 29. junija. Časa torej ni preveč za priprave, ki pa se zatikajo na vsakem koraku. Že pred 14 dnevi je bilo povabljenih 64 držav, do sedaj je pa prišlo samo 37 pozitivnih odgovorov. Seveda imajo nekatera vabila tudi svojo usodo.
Vabilu, ki je bilo poslano v Kongo, je bila dodejana še posebej pripomba, da Čombeja ne bodo pustili na konferenco, naj pride rajše kar sam predsednik republike Kasawubu. Odprto je tudi vprašanje, katera med o-svobodilnimi gibanji naj bodo povabljena. Treba je dalje dognati, ali naj bodo države Latinske Amerike vabljene kot o-pazovalke. Na vrh vseh problemov pa sta dva: ali naj bo povabljena Rusija, ali naj bo povabljena Malezija? Na vsa ta vprašanja naj najdejo odgovor blokov! zunanji ministri, ki se bodo pa sestali samo 5 dni pred začetkom konference!
Nikomur pa ni padlo v glavo, da bi povabil kot častnega gosta tudi Tita, ki se je svoje dni tako gnal za azijsko-afriški blok. Ko je bil zadnjič na obisku pri Ben Belli v Alžirju, bi mu alžirski diktator lahko napravil to u-slugo. Sedaj pa bo Tito v dnevih alžirske konference daleč tam na severu v Moskvi na obisku. Ker se lahko zgodi, da bodo ki
masla A^seh držav Unije. Sledita ji Iowa in Wisconsin.
Upanje na skorajšnje politične počitnice se topi
V remenski prerok pravi:
Večinoma jasno in malo hlad-Fe. Naj višja temperatura 67.
WASHINGTON, D.C. — Tradicij onalna pot vsakega zakonskega predloga, naj ga stavi predsednik ali kdo drugi, pelje skozi odbore do odborov za dnevni red, potem pred plenum, od tam pa na skupno kongresno komisijo. Šele potem pride izglasovani zakon na predsednikovo mizo za podpis.
Predsednik Johnson je vse to vpošteval. Zato je celih pet mesecev priganjal razne odbore — jih je pa na Kapitelu nad 40, da ne štejemo še dodatne pododbore in komisije —, naj hitro delajo. Večina odborov je predsednika ubogala. Opravili so v dobrih 4 mesecih delo, ki je druga leta trajalo tudi po pol leta. Odbori so pošiljali svoje o-snutke odborom, ki določajo dnevni red. Tam se je pa vse zataknilo v Domovem odboru, ki mu načeluje kongresnik Smith. Smith sam je že nad 80 let star, je odkrit nasprotnik duhu in
vsebini Johnsonove zakonodaje, logi o omejitvi carine prostega
Nima pa več v odboru večine, Johnsonovi pristaši ga lahko preglasujejo. Ostalo mu je le še orožje: zavlačevanja dela v odbor ovem postopku. Tega orožja se pridno poslužuje.
Zato se je nagrmadilo v Smithovem odboru toliko zakonskih predlogov, ki so jih Domovi odbori je priredili za debato v Domovem plenumu, da je strah. Naj naštejemo samo glavne. Cela vrsta nakazilnih zakonskih predlogov v okviru proračunskega zakona, dalje o boju proti revščini, o novi meji za federalno zadolžitev, za novo federalno tajništvo za mesta, za znižanje indirektnih davkov, za podpiranje stavbnega gibanja, o civilnih pravicah, o omejitvi carine prostega uvoza po turistih, o štipendijah za visokošolce itd.
Med njimi je par zakonskih predlogov, ki morajo biti izglasovani do 1. julija. To so pred-
uvoza, o znižanju trošarin in prometnega davka in o z\ušanju gornje meje federalne zadolžitve. Ti zakoni so sedaj v Smithovih rokah in imajo prednosti pri obravnavanju v odboru. Upajo, da bodo prišli še ta teden pred Domov plenum. Takoj za njimi pride na vrsto predlog o civilnih pravicah.
Nekaj zakonskih predlogov je obtičalo tudi v senatnih odborih. Tudi tam se kažejo znaki zavlačevanja, toda senatorji navadno bolj vpoštevajo predsednike ve želje kot kongresniki. Bodo pohiteli, ako bo predsednik pritisnil nanje.
Sitnariti so začeli tudi nekateri republikanci, posebno republikanski kongresniki iščejo priložnosti, da bi zavrli zakonodajne postopke. Radi bi na primer zopet začeli debato o zakonu o boju proti revščini, ni jim všeč tudi predlog administracije
o novem federalnem tajništvu za mesta in industrijske kraje. Tudi republikanski senatorji niso več tako navdušeni za hitro delo, kot so bili prejšnje mesece.
Predsednik se zaveda, da so se v senatu in predstavniškem domu pojavila ozka grla in da ne bo mogel vseh zbrisati, kot bi rad. Zato je začel ponehavati njegoA^ pritisk na tiste odbore, ki obravnavajo njegove zadnje politične ideje, na primer o so-cijalni zakonodaji. Njegov pritisk je sicer odnehal, toda to ne pomeni, da ga Johnson ne bo obnovil, ko se ponudi prilika.
Ta taktika je tudi dokaz, da Kongres ne bo šel tako hitro na počitnice, kot je političen svet upal še pred nekaj tedni. Kot vsako leto se bo konec letošnjega zasedanja zavlekel tudi letos.
renči, se bo Tito našel v družbi, ki ni zaželena v Alžirju. Morda mu bo to vsaj v majhno tolažbo.
Več podpore kot zaslužka
LUTON, Vel. Brit. — Pomožna učiteljica Mrs. Owens, 40 let stara ločenka z dA^ema hčerkicama je zaslužila za poučevanje $21.14 na teden. Ko je dognala, da dobi na podpori $26.32, je seveda prenehala delati.
Šolski odbor je k temu izjavil, da je Mrs. Owens plačeval v o-kviru kolektivne delovne pogodbe za učiteljstvo za njeno delo na temelju njene izobrazbe.
Rajše se je ločil od žene kot od komunizma
LONDON, Ang. — Ko je 36 let stara žena postavila svojega moža, 45 let starega Johna J. Prewetta pred izbiro med njo in komunistično partijo, na katere sestanek je rinil naravnost iz bolnišike postelje, je ta rekel že-
MoIite\f—
Članice Podr. št. 10 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Gr-dinov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Perusek.
Pozdravi iz Postojne—
Mr. in Mrs. Louis Kastelic, Joseph Legan in Frank Košak pošiljajo svojim rojakom in rojakinjam v Clevelandu pozdrave iz Postojne, kjer so se usta\uli na svoji poti po Sloveniji.
Zopet odprta—
Znana Černe Jewelry na 6412 St. Clair Ave., ki je bila zaradi smrti lastnika zaprta, zopet posluje pod vodstvom pokojnikovega sina g. Roger j a Černeta. PeA’ska vaja—
Odbor Društva SPB “Tabor” vabi vse pe\Tce, ki so pripravljeni peti na spominski proslavi 12. junija na Slovenski pristaAd, na pevsko A?ajo v SIoa?. dom na Holmes Ave. v petek ob osmih zv. Rojak policijski načelnik v Kaliforniji—
Louis J. Fortuna, sin Mrs. Frances Fortuna s 19212 Kewa-nee Ave., je bil imenovan pretekli mesec za načelnika mestne policije v San Bernardino v Kaliforniji. Louis je bil rojen v Clevelandu in je tu tudi končal višjo šolo. Leta 1945 se je preselil v Kalifornijo, kjer je nadaljeval študije na visoki šoli, pa pred 18 leti stopil v policijsko službo. Ima ženo Florence in dva otroka, 17 let starega Jeffa in 6 let starega Jima.
Kdo je našel dežnik—
Črn dežnik s križcem je bil izgubljen na E. 155 St. in Saranac Road. Kdor ga je našel, je prošen, da kliče PO 1-8089.
Namesto venca—
Namesto venca na grob pok. Franca Kristanca je Franc Sleme poslal pomoči potrebnemu seme-niščniku v Rim $10.
Skupno sv. obhajilo—
V nedeljo imajo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo.
V mali jadrnici preko Atlantika
Robert Mandry, 48 let stari uslužbenec tukajšnjega dnevnika Plain Dealer, je v torek odrinil iz Falmoutha, Mass., v svoji 13 in pol čevlja dolgi jadrnici, opremljeni z jadrom, dvemi vesli in oddajnikom za znake v stiski, pa brez motorja preko Atlantika proti Falmouthu na Angleškem. S seboj ima Arode in hrane za 90 dni, upa pa, da bo preplul Atlantik v 60 dneh.
----o-------
Kajenje zahteva vsake 4 minute novo žrtev v naši deželi
WASHINGTON, D.C. — Glavni zdravnik naše federacije dr. Tery je izjavil, da umre pri nas prezgodaj letno okoli 125,000 ljudi, torej vsake 4 minute po eden. V grob jih spravi kajenje. Okoli 240,000 jih pa umre prezgodaj radi bolezni, ki so v zvezi s kajenjem. Gornje številke se pa nanašajo samo na kadilce. Podatki o številu kadilk so preveč nezanesljivi, da bi iz njih se dal napraviti kak zaključek.
Trikrat večji
Otok Puerto Rico je po površini trikrat večji od države Rhode Island.
ni: Če mora nekaj iti, potem si to ti.
Na sodniji so ji, ko je to navedla, priznali ločitev zakona.
AklEKi&it/fc 'ti&mmim

—flBHBSBftiig
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
iia Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za. pol leta; $4.50 za 3 mesece 2,-c. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 108
Thur., June 3, 1965
Že zopet ločitev cerkve od države?
Vprašanje ločitve cerkve od države je naša politična javnost obravnavala cele tedne tekom debate o podpiranju šolstva. Debata ni dala pravega odgovora na vprašanje Zakon si je moral radi tega pomagati z izhodom v zadregi federacija naj podpira učence in dijake. Ako so v javnih šolah, gre to v redu. Ako so pa v zasebnih, to je največ v katoliških šolah, jih pa zakon iztrga za trenutek iz njihovega cerkvenega šolskega sistema in smatra kot učence javnih šolah. So torej upravičeni do federalne podpore, ki se pa potem odteka v blagajne zasebnih šolskih uprav. Je to gotovo precej izumetničen izhod, toda je boljši kot nič
Sedaj nam grozi na prosvetnem polju nova debata c istem vprašanju.
Predsednik Johnson se je odločil za poseben projekt ki naj omogoči nad pol milijona revnim otrokom, ki so najbolj zapuščeni ali vsaj prepuščeni samim sebi, obiskovanje posebnega pripravljalnega tečaja, ki naj jih usposobi, da bodo lažje začeli v septembru boj z abecedo v ljudskih šolah. Torej neke vrste sezonski otroški vrtec, ki naj pomaga zaostalim otrokom, da se bodo nekoliko lažje spoprijeli prvim rednim poukom.
Ideja sama po sebi je vredna vse pohvale. Ne samo učne moči, tudi vsa šolska javnost dobro ve, kako veliko breme za učitelje, zavora pa za normalne učence, so tisti otroci, ki zaostanejo že prve mesece v prvem razredu. Zato je bil odziv na idejo nepričakovano dober. Od povsoc so se začeli oglašati s ponudbami za sodelovanje. Žal je pa tudi res, da je za uspešno delo v takih sezonskih otroških vrtcih zelo malo kvalificiranih moči.
Zato ni Shieverjev urad za gospodarske priložnosti nič okleval pri nabiranju kvalificiranih sotrudnikov, pa tudi ustanov, ki bi lahko uspešno vršile postavljene jim naloge. Kandidatov ni spraševal ne za raso, vero, stanovsko pripadnost, merodajna je bila samo kvalifikacija. Zato je prišlo na spisek 59 poklicnih učnih ustanov tudi precej katoliških šol, ki imajo vso potrebno šolsko kvalifikacijo. V New Yorku bosta po tej poti dobili njujorška in brook-lynska škofija skoraj pol milijona dolarjev za kritje stroškov. Denar bosta seveda morali rabiti točno po dogovoru v določene namene. Manjši znesek za podobne namene je dobila tudi metodistovska cerkev v New Yorku. Tudi kato liška prosveta v Chicagu je povabljena na sodelovanje in bo dobila povrnjene stroške.
Shiever je lahko tako širokogrudno postopal, ker ta akcija ne spada v okvir zakona o podpiranju šolstva. Ga torej ne vežejo predpisi tega zakona. Zato je njegov urad kar sam sestavil pogoje za verske šole, ki sodelujejo pri tej akciji. V teh vrtcih ne sme biti na primer nobenega verskega pouka, nobenega vplivanja na otroke v verskem pogledu itd.
Kot so pogoji jasni, je pa nemogoče potegniti meje za pojme, ki jih pogoji rabijo. Kar je za nekoga samo razlaga, ki spada v splošno izobrazbo, je za drugega že verski vpliv. S tem je akcija računala že od samega začetka. O teh otroških vrtcih bo torej dosti debate, ako se naša politična javnost ne bo zamotila z drugimi političnimi problemi, ali pa šla na oddih, da se umakne poletni vročini.
Čisto gotovo se bodo pa našli nasprotniki sodelovanja katoliških šol in gnali spor pred sodnijo tja do vrhovnega sodišča. Ker bo sodišče šlo kmalu na počitnice, ne bo imelo do jeseni prilike, da obravnava to zadevo. Po septembru bo pa te akcije konec. Upajmo, da bo mnogo koristila tistim 500,000 ptrokom, ki bodo deležni njenih dobrot v 2,500 a meriških šolskih okoliših. Stroški za akcijo so primeroma skromni, odmerjeni so na $112 milijonov, ki jih bo plačala federacija.
Naši deželi bi bilo samo v korist, ako ne bi ta akcija zaspala že po prvem letošnjem poskusu. Zadela je namreč na najobčutnejše mesto v ameriški vzgoji: na predšolsko vzgojo revnih otrok. Predšolska vzgoja je v naši deželi žal na precej nizki stopnji, posebno v revnih družinah, kjer morata biti zaposlena oče in mati, da vežeta konce s konci, kar je pri številnejših družinah prava umetnost. Boj za vsakdanji kruh je tako hud, da oče in mati ne najdeta časa, da bi se tako posvetila predšolski izobrazbi svojih otrok, kot bi bilo treba. Zato se le preveč otrok vzgaja kar na ulici, kakor hitro shodijo. Mednje spada gotovo gornjega pol milijona, srečnih izjem je verjetno le malo med njimi.
Sezonski otroški vrtci bodo pa živo znamenje, da šepa začetek vzgoje naše mladine na najbolj občutljivi točki. Podčrtali bodo pomen vzgoje, ki jo javnost le prerada postavlja za izobrazbo. Je pa ravno narobe res. Otrok, ki je dobro vzgojen, ki se je navadil na disciplino, na trdo življenje, na obzirnost v družinskem krogu, bo v šoli napredoval tudi takrat, ako ne spada med najbolj nadarjene. Volja mu bo nadomestila pičle umske zmogljivosti. Otroci brez prave vzgoje pa take volje nimajo. Kolikor jo pa imajo, je pa obrnjena vse drugam, samo ne v izbrazbo.
Zato bi bilo za našo deželo koristno, ako bi porabila sedanjo priliko, da ne obravnava samo usode pol milijona zapuščenih otrok v predšolski dobi, ampak, da si postavi vprašanje: ali rie bi bilo dobro, da otrok porabi predšolska leta najpreje za svojo vzgojo in potem šele za pripravo na šolska leta. Ako je dobro, potem mora federacija pomagati vsem staršem, ki sami ne premorejo dobre vzgoje, pa bi jo svojim otrokom radi dali. To je problem, ki gre daleč preko sezonskih otroških vrtcev, pa je še važnejši od njih.
^	^ a ^ j. 4^
M iltvauški zapiski

Milwaukee, Wis. — Smo v času graduacij. Veliko naših fantov in deklet končuje svoje šole, pa naj bo to ljudska šola ali pa gimnazija. Svečanosti, ki so združene z graduacij ami, so zares mogočne in napravijo globok vtis. Poleg svečanosti v šoli, ki napravi na vse mogočen vtis, je nad vse prisrčna proslava doma. Za to priliko pridejo sku-kaj sorodniki, prijatelji in znanci, da čestitajo srečnemu fantu ali dekletu na končanju študij.
Je to prelomnica, ki pomeni vstop v novo življenje. Lepi brezskrbni mladostni dnevi so takorekoč minili in začenja se nova, resna doba. Veselo razpoloženje jako zakrije žalostno slovo od mladosti. Saj je človek že takrat dovolj pretresen, ko se zave, da stopa odgovornost vedno bolj v ospredje.
*
Spominski dan pri nas si je nadel žalostno obleko. Najprej je kazalo, da bo lep dan, potem pa se je vse sprevrglo. Začelo je deževati, kakor bi hotelo dati pravo podobo današnjemu dnevu. Ob takem dnevu se človek bolj zaveda, da žrtve voj,sika niso brez pomena in da smo mi vsi nekako z njimi združeni.
Bolj se zavedamo dolžnosti, da se poklonimo njihovemu spominu.
Slovensko društvo Triglav je priredilo žalno svečanost, ki je že kar ustaljena navada, s katero se spomnijo posebno padlih borcev v protikomunistični borbi. Svečanost je otvoril Franjo Mejač s kratkim nagovorom, v katerem je posebej poudaril nalogo starejših, da pravilno prikažejo pomen protikomunistične borbe, katero tudi Amerikan-ci na žalost danes izkušajo. Veliko bi jim bilo prihranjenega, če bi se takoj ob koncu vojne bolj resno posvetili temu problemu, ki kakor rak rana ogroža človeško družbo. Posebej je še poudaril, da dopovejmo mladini, kakšna strahota in krutost je komunizem, da se ne bo zgodilo, kakor se je godilo ruskim emigrantom iz prve svetovne vojne. Bežali so kot protikomunistični borci, njihovi otroci so se pa po večini borili na strani partizanov. Glejmo na to, je še posebej poudaril, da se z našimi otroci ne bo kaj takega zgodilo.
Po uvodnih besedah je cerkveni pevski zbor pod vodstvom Ernesta Majheniča zapel pesem Jaz sem vstajenje”. Nato sta Loni Limoni in Karl Strmšek podala dve recitaciji iz zbirke Franceta Balantiča, prav pri- vse proizvodnje v Zedinjenih merni za Spominski dan. Nato državah. Ljubitelji tega sira tod je sledil glavni govor, ki ga je'gotovo lahko pridejo na svoj ra-podal Franjo Mejač, predsednik društva Triglav. Letos niso po-
kom: Gospod, daj jim večni pokoj. Duhovni vodja je potem tudi sam opisal pomen žrtev, ki so jih doprinesli naši fantje in dekleta, možje in žene in tudi o-troci. Oni so nam pokazali pot. Mi moramo njihovo delo nadaljevati, če hočemo, da bomo vredni njihovih žrtev in da bodo njihove žrtve rodile uspeh, ki ga pričakujemo. Že je prišel sad teh žrtev, a se ga ne zavedamo. Sad njihovih žrtev je naša svoboda. Tukaj lahko prosto izpovedujemo svojo vero in postave. S hvaležnostjo v srcu nadaljujmo delo, ki so ga oni nakazali, da bo uspeh dosežen in da bodo žrtve doprinesle zaže-Ijen sad. Res je, kar je duhovni vodja rekel v začetku. Rabil je besede sv. pisma:	Zrno mora
najprej pasti v zemljo in umreti, da potem doprinese sad, Kristus je navidezno deloval tri leta zaman. Nikjer ni bilo pravega uspeha, takega, ki si ga navadno ljudje želijo. Šele s svojo smrtjo na križu je zadostil in odprl vrata milosti in prinesel sadove, ki smo jih sedaj deležni.
*
Slovenska radijska oddaja, ki jo lahko slišimo vsako nedeljo od 9. - 10. zjutraj na 103.7 valu WTOS-FM, prinaša poleg zanimivih kulturnih pogledov tudi opis naše wisconsinsike države. Precej časa smo vam že prinašali te zanimive radijske oddaje tudi v naših dopisih, te bomo sedaj nadaljevali od časa do časa. Lepi poletni meseci so pred nami in si včasih želimo ogledati deželo, pa ne vemo, kam se obrniti. Ti dopisi nam kažejo lepe predele države Wisconsin in obenem lahko dostopne. Dopise za slovensko oddajo pripravlja inž. Dušan Svetlič.
*
NEW GLARUS — NAŠA
WISiCONSINSKA ŠVICA
Pičlih petindvajset milj južneje glavnega mesta Madisona leži wisconsinska Švica, v okraju Green. Središče te naše Švice je mestece Glarus. Ko se popotnik pripelje v njegovo bližino, takoj čuti, da je prišel v poseben svet, neobičajen v naši državi. Velike, tihe farme, posebna razporeditev poslopij in svojstvena zgraditev celega mesteca je značilna za ta predel. To je švicarski otok v obširnem ameriškem svetu. New Glarus, imenovan po švicarskem kantonu Glarus, je sedež okraja, ki proizvaja eno tretjino vsega wis-consinskega sira in eno četrtino
Sšmnsica prisšata
Cleveland, O. — Upravni odbor Slovenske pristave sporoča članom sledeče:
1.	Vsak član mora imeti pri sebi člansko izkaznico pri vstopu na Slovensko pristavo. Članska izkaznica za leto 1965 stare $1 in se jo lahko dobi pri blagajniku Koširju ali pa pri vhodu na Slovensko pristavo.
2.	a. Izkaznica za kopanje na
Slovenski pristavi za družino stane $20; za posameznika .pa $10 za leto 1965. Člani dobijo izkaznice pri tajniku ali pa na prostorih Slovenske pristave, b. Otroci članov, ki nimajo družinske izkaznice za kopanje na Slovenski pristavi, morajo pri vstopu v kopališče plačati 25e, odrasli pa 50c.
3.	Nečlani, ki obiščejo Slovensko pristavo, morajo pri vhodu plačati 50c za parkiranje avtomobila. Za enkratno kopanje na Slovenski pristavi je vstopnina za nečlana $1.
4.	Člani, ki bodo letos taborili na Slovenski pristavi ali pa bodo ostali na prostorih Slovenske pristave več kot en dan, morajo to predhodno javiti telefonsko ali pismeno na tajnika Slovenske pristave. Poznejše reklamacije ne bodo upoštevane. Taborenje in prenočevanje je izključno dovoljeno samo članom Slovenske pristave.
5.	Nošenje strelnega orožja na prostore Slovenske pristave je strogo prepovedano.
Prosimo člane, da se ravnajo po navodilih in pravilih, ki so izobešena na prostorih Slovenske pristave.
S. Vrhovec, tajnik SP.
vabili nobenega drugega govornika, ker so hoteli, da bi bila proslava bolj prisrčna, če bo izpeljana samo v domačem krogu. Franjo Mejač je podal nekaj črtic iz zgodovine 22. domobranske čete, ki jo je sam dobro poznal. Poudaril je junaško zadržanje preprostega vojaka, njegovo vero in zaupanje v dobro stvar. Škoda je le, da je govornik v drugem delu govora preveč poudarjal svoje osebno gledanje sedanjih razmer s preteklostjo. Žalna svečanost mora vedno družiti ne razdvajati in ne sme biti arena za politična razglabljanja. Naj bo ta žalni dan kakor vsi žalni dnevi posvečen spominu žrtev vojske in njihovim idealom.
Pri žalni svečanosti je duhov-
čun.
Nekoliko južneje tega mesteca leži na vrhu hribčka senčni, hrastov, 43 akrov veliki državni park New Glarus Woods, skozi katerega pelje starodavna steza, vodeča k nekdanjim svinčenim in cinkovirn rudnikom.
Kot New Glarus, je značilna švicarska naselbina tudi kraj Monticello, ki je slaven po slikovitih skalnih čereh, vidnih s ceste 39.
V New Glarusu se vsako leto na praznik dela vrši vprizoritev Schilerjevega Wiljem Tella v angleškem in nemškem jeziku. Prireditev se vrši v velikem pri-rodnem amfiteatru med slikovitimi newglaruskimi griči.
Prav sedaj ko zeleni hrastov-je. je izlet v ta predel kaj priporočljiv. Dnevi so že dolgi in če si količkaj avtomobilista, se
ni vodja izmolil Očenaš in Zdra- podaj tja. Prav gotovo ti ne bo vo Marijo za pokojne z dodat-]žal. Srečno vožnjo.
Spsiiini oii 284efmd
West Allis, • Was, t— Nihče s ne spominja rad žalostnih dc godkov, ki segajo nazaj v mese maj pred 20 leti. Naj omenir samo nekatere in ti mi bodo c stali v spominu vse življenje.
8. maj, ko smo morali nepre magani zapustiti Ljubljano ii nastopiti trnjevo pot prek Ljubelja. Kako so se nam trgal srca 13. maja, ko smo morali n ukaz Angležev, v katere sm slepo verovali, odložiti orožj onstran Dravskega mostu v Bc rovljah. Sledili so negotovi dne vi pod milim nebom na vetrinj skem polju. Dnevi od 27. do 31 maja bodo ostali v slovensb zgodovini najbolj črni, ko s Angleži izročili Titu skora 12,000 domobrancev, od kateri! se jih je le nekaj rešilo in so ta ko ostali žive priče strašneg mučenja in pokolja.
Vseh teh tisočev in še drugib ki so že za časa revolucije dom; položili svoja mlada življenj, na oltar domovine, se borni spomnili na Slovenski pristav pri Clevelandu v soboto zvečei 12. junija in v nedeljo, 13. juni ja, kjer jim Zveza SPB TABOI pripravlja spominsko svečanost
Dragi bivši domobranec, sa mislim, da te smem še tako ime novati. Ali se še spominjaš tisti viharne, deževne noči 30. maja ko smo se po eden, dva, trije al več skupaj razkropili na vsi strani brez slovesa z eno sami mislijo — proč od Angležev ir čim dalje proč od Vetrinja. Da takrat pred 20 leti nobena raz dalja ne bi bila prevelika in laž, je bi jo napravili peš kot pa da, nes v udobnih avtomobilih, kc nas Zveza SPB TABOR vabi da se spomnimo naših junakov ki so bili takrat ogoljufani z£ svoja mlada življenja.
Ne samo mi, bivši domobranci, ki smo ostali po naključju živi, ampak tudi ostali Slovenc: in Slovenke ste vabljeni od blizu in daleč, kajti tudi vi jirr dolgujete čast, zahvalo in priznanje, saj so vam ravno ti junaki odprli pot v zlato svobode potem, ko so pri Borovljah iz-vojevali nad partizani zadnje zmago.
Posebno pa še vabim vse biv-
še domobrance 22. čete, da se zberemo v soboto zvečer, 12. junija, in se skupno v molitvi spomnimo ostalih iz naše čete.
Pokažimo s svojo udeležbo, da smo se vedno edini, kot smo bili pred 20 leti, ko smo se ramo ob rami borili in da ideje, za katere so oni padli, so nam še vedno svete.
Torej 12. in 13. junija na plan slovenski domobran!
Frank Mejač
Stenske iwljiiijs ¥ L©raini ugaša
LORAIN, O. — Slovenska naselbina v Lorainu. je bila precej močna in živahna, dokler je prvi rod naseljencev bil še trden in številnejši. Še pred nekaj leti smo lahko brali v AD redna poročila iz naše naselbine, ki jih je pisala Mrs. Eisenhart, ožja rojakinja pokojnega urednika AD Jamesa Debevca z Menišije. Oba sta že odšla v večnost. Tu in tam se še oglasi kdo, največkrat še Louis Balant, počasi pa vse nekam peša in ugaša. Slovenski dom še uspeva, ima še vedno precej obiskovalcev in ga še ne bo treba prodati, kot se je zgodilo nekemu slovenskemu narodnemu domu nekje na zahodu dežele.
Kako z veseljem bi brali domačini in Slovenci drugod po Ameriki, če bi kaj napisal iz svojih skušenj in doživetij naš starosta Jožef Svete. Dosegel je visoko starost, je med najstarejšimi slovenskimi pionirji v deželi in-.tudi eden najuglednejših. Mar ne bi bilo žalostno in nepopravljiva izguba, če bo šlo vse v pozabo! Tudi vse druge starejše rojake in rojakinje bi bilo treba naprositi, da bi zapisali, kar zanimivega vedo iz svojega življenja in življenja Slovencev v tej deželi.
Ko slovenski živelj v našem mestu peša, to samo raste in se razvija. Tako smo pretekli teden brali, da bo U.S. Steel Corporation nemara v bližnji bodočnosti razširila svoje naprave ter v njih na ozemlju, ki ga je kupila severno od Black River in si izgovorila prednost pri nakupu, zaposlila v prihodnjih petih letih od 3,000 do 5,000 novih delavcev.
Preteklo nedeljo sta praznovala Mr. in Mrs. John Dougan 55-letnieo svoje poroke v krogu svoje družine, sinov Franka in Johna ter hčera Mrs. Michael Yurman in Mrs. Ernest Pandy, vnukov in vnukinj. Eden od vnukov James Dougan je prav na poti iz Vietnama kot marin, drugi, Ernest Pandy, pa je pri letalskih silah v Daytonu. Mr. in Mrs. Dougan sta se poznala še v starem kraju v Uncu pri Rakeku, predno sta prišla v A-meriko. Frances, rojena Ivančič, je prišla v Ameriko maja 1910 in se poročila z Johnom Douganom v Detroitu. Jeseni tega leta sta se preselila v Lorain in tu ostala. Mož, ki je star 80 let, je delal pri U.S. Steel 40 let, vse do upokojitve 1. 1950. Oba sta farana pri Sv. Cirilu in Metodu, kjer je v nedeljo rev. Lojze Rupar daroval za nju slovesno sv. mašo. Sta tudi člana raznih slovenskih organizacij. Obema čestitke in še obilo let zdravja in zadovoljstva!
Klub upokojencev, ki mu pravijo Golden Age Club, ima preko 1,200 članov. Danes se je skupina 80 članov v dveh avtobusih odpeljala na “skrivnostni izlet”. Zjutraj ob osmih so se odpeljali izpred Van A. Bittner Union Bldg., ob petih popoldne bodo pa zopet doma. Upam, da bodo veseli in dobre volje.
Vse to so pripovedovali prijatelji in rojaki, ko sem prišel po več letih za kratek čas sem na obisk. Veliko so vedeli povedati o starih časih, omenjali pre-nekatere rojake in rojakinje, ki se jih spominjam z raznih slovenskih prireditev pred leti tu in v Clevelandu. Zapisal bi tudi kaj o tem, pa mislim, da bi to lažje storili tisti, ki še vedno1 stalno žive v tej naselbini. Ne'
pozabimo, kar ne bo zapisanega, pa naj bo še tako važno, zanimivo in prijetno za slovensko uho, bo šlo v pozabo!
I. P.
-----o----
Ksaver Meško:
SLOVENSKA
BESEDA
V tihi grob sem ti hvaležen, mati moja. Če bi mi ne bila dala drugega s seboj v življenje, dala si mi svojo govorico, sladko slovensko' besedo. Vodnica mi je bila med čermi in prepadi na življenja potih, tolažnica mi v trpljenju, sladkost v bridkostih. Hvala ti zanjo, o mati, noter v globoki grob ti hvala!
Z zagrizeno, prav kmečko trdovratnostjo sem branil to svetinjo, besedo materino in ljubezen do nje, že slaboten deček. Z nezlomljivo trmo sem odbijal vse, kar bi moglo vsaj deloma zatemniti njen zlati blesk.
Z desetimi leti sem prišel v nemško1 šolo. Res z namenom, da bi se naučil nemščine, ker brez nje bi mi bila m bi mi ostala za vedno zaprta vrata v latinske šole. Nikakor pa ne z namenom in voljo, da bi govorico materino zatajil. Zato me je skelelo kakor zastrupljena puščica v srcu, ko sem videl in slišal, kako so slovensko besedo' zaničevali, se z njo norčevali.
Najhuje me je bolelo, ko me je hotel učitelj, ravnatelj šole. rojen Slovenec, sicer dober in pošten mož, a svojemu rodu že povsem odtujen, z nemškim duhom prepojen, prisiliti, naj pišem svoje ime ipo nemško s “sch”. Pritiskal je name z vso močjo in z vsem ugledom, ki ga ima učitelj pred učencem, uklonil me ni. V eni nalogi mi je rdeče prepisal Meško v Mesch-ko, v naslednji sem zapisal spet Meško.
Jz NAŠIH VRST
Toronto, Ont. — Spoštovani! Hvala za Vaše prijazno obvestilo, da mi bo sredi maja potekla naročnina. Večkrat sem mislil na to, da bo kmalu treba naročnino poravnati, sedaj sem pa verjetno že nekoliko pozen in prosim, da mi zamudo oprostite.
Z listom sem vsesplošno zadovoljen, saj je v njem mnogo lepega in zanimivega branja. Zato danes obnavljam naročnino za celo leto.' Želim Vam mnogo uspeha in tudi mnogo novih naročnikov.
Naj lepše pozdrave Vam pošilja
Mirko Magajna
*
Perry, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam ček za celoletno naročnino za Ameriško Domovino. Na list sem naročena že od leta 1920, pa tudi sedaj, ko živim izven Clevelanda, tu na farmi, ga redno dobivam vsaki dan po pošti in ga veselo preberem. V njej najdem zanimive novice, dopise in članke. Prav lepa hvala Mrs. Debevec za vse delo. Pozdrav!
Anna Gustinčič •
Pueblo, Colo. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam mojo Zip Code številko. Obenem prilagam denarno nakaznico za $14. Čeprav mi naročnina poteče šele koncem avgusta, se držim tistega pregovora, ki pravi “Kdor hitro da, dvakrat da!”
Ameriški Domovini želim mnogo naročnikov in še mnogo, mnogo let življenja ter da bi vendar že enkrat našla pot v vse slovenske domove in družine.
List redno prejemam, le od časa do časa se mi kakšna številka izgubi, katero zelo pogrešam.
Lepo pozdravljam vse naročnike, sodelavce in dopisnike lista. Vaš
Jože Škerjanc
UPORNIKI
POVEST
Spisal Ivan Lah
‘‘Saj je bil ded Matej —” Nehala je, kakor da bi se Mašila svojih besedi, potem mu je šepnila na uho, ka-l0r da bi povedala kdove skrivnost: — “ded Ma-je bil tudi rokovnjač.”
‘Vem, vem. No, ded Matej f‘aj v miru počiva in njegov z njim.”
‘Meni so se vsi tako smi-
k\i „
Marko je zmignil z ramami. Imaš premehko srce, vi-.V da rada jokaš,” je rekel 11 j° pogledal s prijaznim nas-^horn.
I|la ga je pogledala in odgo-^ila samo: “Imate pa moški °kko trše, nič se vam ne Kaj misliš, da je to lepo, 2tnmaj želeti, koga bi ubili, tvorili in prelivali kri? . . .” Marko se je nečesa spomnil. ‘Kaj si pa takrat tako lepo ^°sila, da smo rešili očeta?” Mekle je molčalo.
‘Saj sem se tako bala . ..” ‘Za koga?”
‘Za vse, za te, za očeta, za tse , _ »
Marko jo je zopet pogledal. Mo, saj smo še vsi živi in ^ Pomrjemo še kmalu. Vidiš, Dorniki smo, kaj ni lepo?”
, ‘Lepo. Pa kako se ti poda jVa-le polhovka, jaz se te ,ai' misliti ne morem drugačna.”
Kaj si kdaj mislila na me?” Mmšal je Marko in pustil ko-M Vajeti.
. Lekle je zardelo in obmol-!alo. Povesila je oči in šele' jn dolgo je čutil Marko, ka-0 ka je skrivaj pogledala z J^čimi očmi. Nekaj časa sta , Mcala oba in Marko je v za-tegi prebiral vajeti v rokah, n Pa se je igrala z rutico in časa gledala neprestano , Kste zobčke in luknjice, ki Je obrobila že bogve kate-v starka njeni materi. Lepe °2ice so bile vdelane v rutico, Jebirala jo je med prsti in ^ 6(Iala drugo za drugo. Na-. ^Pje se je ozrla na Posavje 0,ZaL pritisnila je robec na in znova tiho zajokala. ^Marko je pogledal na njo , se zopet ni mogel zdržati ^ha.
v Kaj pa zopet zdaj jokaš?” , ^ašal je ljubežnivo in zaz-M se mu je otročja.
) ^/az se kar ne morem uto-,aMti,” ihtela je, “le poglej, n° je že daleč Posavje,” in . cala je obraz z rutico in °^ala na glas.
Marko se je res ozrl nazaj, ^ Pi bilo še tako daleč, a za-' Ml je ob enem, da sta izgu-
Mi
a obe culici iz voza. a, vidiš, zdaj sva pa
“M
iz-
^bj]a vse^> je rekel in ustavil
S'a.
j L)ua ge je prestraŠena ozrla
^takoj pozabila na jok: “Jej-
6Pes, saj res,” rekla je in si
./Mala solze. “Kaj bo pa
Mlaj?,,

‘‘Ma,
drži konja, grem na-Poiskat, saj ne bo daleč.” je /a-i grem jaz lahko,” rekla hotela z voza. si prepočasna, na, grem ^ in dal ji je vajeti v roko /Ločil spretno z voza.
^ a dobro drži, je močan, * Lil jj je, ko se je

ozrl s
nazaj.
1{0 Pa je gledala za njim, ka-lepo, ponosno s hitrimi
Pr,
stopal po cesti nazaj branil
daleč. Konj se je tjv.. in stal precej nemirno, k]. P 3e vajeti okoli roke in ?vla, kdaj se Marko pri-jij.KPe. Tam daleč, daleč se je K.P^nil, potem pa tekel po ty. 1 nazaj z obema culicama. Mel je ves spehan.
“Ah, koliko se trudiš zame,” je rekla, ko je prišel do voza.
“To ni nič. Saj imava čas, bova že prišla domov.”
“Pa daleč je bilo. Deni spredaj, da ne izgubiva.”
Marko je del culici spredaj na voz in v trenutku zopet sedel poleg nje. Konj je hotel zleteti, a ona je potegnila vajeti nerodno in začel je plesati na desno in levo.
“Daj mi vajeti,” rekel je Marko, a ona je imela zapletene okoli rok in konj je bil bolj in bolj zmešan.
Nesreča nikoli ne miruje. Lahko bi konj zletel, voz bi se zvrnil, vajeti bi se utrgale, toda nič takega se ni bilo zgodilo, kajti dekle je z močnimi rokami pritegnilo vajeti in konj je obstal kot pribit.
“Saj si močna,” je rekel Marko in ji hotel vzeti vajeti, pa so bile tako zapletene, da sta imela oba dosti opraviti, da sta jih odvila; in veselo je zletel konj po beli cesti dalje. Oba sta molčala nekaj časa, kakor da ju je sram.
“Si rekel, da je močan,” začela je ona, “pa sem ga vendar le ukrotila.”
“No, lahko bi bila nesreča,” je rekel Marko ter pomenljivo in nagajivo pristavil: ‘‘Ali boš še kaj jokala?”
Ona ga je pogledala nekako jezno ia rekla: “E, kaj se tebi nikdar ne stoži po ničemur, ali nikdar ne misliš na nikogar?”
“Stoži se mi že, pa ne jokam.”
“Ti si pa moški,” je rekla kakor da iz tega vse sledi.
“Pa se mi vendar stoži, pa še hudo . . .”
“Po čem pa?” vprašala je in povesila obraz.
“Po tebi gotovo, če po drugem ne.”
“Eh, kaj pa govoriš? .. . rekla je polglasno.
“Saj sedaj bomo skupaj in se ne bo več tožilo,” rekel je Marko veselo in udaril po konju.
Ona pa je sedela molče in si ni upala pogledati nikamor. Pozno v noč sta prišla na Sap.
XXXI.
Veliko noč so praznovali uporniki veselo. Bila je lepa in jasna in povsod so veselo prepevali alelujo. Posebno na Sapu so jo obhajali z največjim veseljem, saj so imeli v svoji sredi goste upornike in o velikih praznikih se pri nas vsaka gospodinja rada dobro izkaže, posebno če se je nadejati gostov. Pri kozarcu domačega vina so si možje napi j ali, da bi bila druga velika noč še srečnejša, da bi bilo res že vse jasno brez vojskinih težkih oblakoV, ki se zdaj zbirajo nad vasjo, in da bi takrat narod res že vstal in bil rešen nadležnega grajskega jarma.
Velikonočni pondeljek je bil eden najveselejših praznikov v uporniškem življenju. Sešli so se zopet pri Zaviršku v šmarji vasi. Starci in starke, možje in žene, fantje in dekleta. Godci so zopet godli vesele pesmi, poskočne in ‘‘potolčene” polke. Da vmes mogoče kdo ni bil vesel in da se je morda tu in tam na skrivnem potočila kaka solza, je tudi mogoče. Gotovo je, da so stare ženice najbolj občudovale mladi par, Marka in Ivanko, in pripovedovale to in ono. Tudi Sušeč je letal sem pa tja in uganjal svoje neumnosti.
(Dalje prihodnjič)
----—o-------
Oglašajte v “Amer Domovini”
JiigGsIevaiiski sokol v svokodnam svešu
Bračo Sokoli i Sestre Sokolice! Prijatelji Sokolstva u sl obodnem svetu!
Američko Sokolstvo prirediče povodom stogodišnjice svog op-stanka na Američkom tlu veliku smotru sveukupnih sokolskih snaga sa jubilejnim sletom na dane 24, 25, 26 i 27 juna 1965.
O v a Sokolska stogodišnjica imače znatnog odjeka v Ame-ričkoj javnosti. Broj aktivnih društava (čeških, slovačkih, poljskih i ruskih) iznosi preko 350 i ova su udružena u župe i narodne saveze. Sve se ove grupe spremaju na ovu veliku manifestacij u sokolske misli i sokolske volje samo naše ne, jer više ne pošto j e. Ali ima nas o-groman broj Sokola pojedinaca. Jugoslovenski sokolski duh je prisutan i budan i, pošto se radi
0	našoj časti, nadamo se da če se sva ova rastrkana i neorgani-zovana brača i sestre odazvati ovom našem pozivu i povodom ovog sokolskog jubileja okupiti se u Chicago so namerom, da ne izostanemo iza ostale brače Slo-vena i da napravimo prvi korak ka obnovi Jugoslovenskog Sokolstva na Američkom tlu.
Nije bilo večeg oduševljenja i dokaza solidarnosti slovenskih naroda nego što su bili sokolski sletovi u Pragi, Ljubljani, Beogradu, Zagrebu, Sofiji, Varšavi itd. Dokažimo opet našim pri-sustvom na ovom sletu da i ov-de u slobodnom svetu možemo ponovno da oživimo ovaj sokolski duh.
Ovaj slet u Chicago je otvo-ren svim Jugoslovenima bez obzira na vem i koji smo ostali prijatelji Jugoslovenskoj sokolsko j misli i veruj u u demokratske principe. Ovo je jedinstve-na prilika da se pridružimo sokolskim četama ostalih brače Slo vena. Zato Vas pozivamo sve bračo i sestre kao i sve prijatelje sokolskog polkreta da se sa oduševljenjem za ovaj slet spremite i uzmite punog učešča u istom.
Dani sleta su od 24. do 27. juna ove godine a glavni sletski dani su subota 26. juna i nedelja 27. juna. U nedelju 27. juna Jugoslovani uzeti učešča u po-časnoj povorci.
U subotu 26. juna uveče, odr-žače se za nas “Svečano jugo-slovensko veče” sa programom
1	igrankom u šali “Czech Society of America Building”, 6146 W. Cermak Road, Cicero, 111. (predgradje Chicago). Slet če biti u Hoffman Stadium u Berwyn, 111.
Molimo Vas da pozovete sve Vaše prijatelje i poznanike da uzmu učešča na ovom sletu. Isto tako molimo Vas da nam poša-Ijete imena i adrese svih Jugo-
Kljub Belgijcev! črnogledosti nadaljuje znanost z vesoljskimi načrti
“V stanju brez teže živi človek samo pet dni!” Porazna trditev b e 1 g i j s kega profesorja Marcela Florkina, predsednika mednarodne zveze biokemikov, se je konec lanskega leta bliskovito razširila po svetu. Največji odmev je seveda imela povsod tam, kjer ocenjujejo vesoljske polete kot nespametno pustolovščino. Florkin je zasejal zmedo zlasti s pripombo, češ da je nesmiselno pošiljati človeka na Luno, ker bo v vesoljski ladji mrtev pristal na cilju. V ZDA se očitno niso zmenili za Florki-novo izjavo, ker so že določili astronavta, ki naj bi letos krožila okoli Zemlje sedem dni, kar se časovno ujema s poletom do Lune in nazaj.
Vesoljska ladja “Gemini-5” bo pod poveljstvom Gordona Cooperja, ki je kot prvi Američan letel okoli Zemlje dlje kot en dan, sopotnik letalskega majorja Cooperja pa bo mornariški častnik Charles Conrad. Če ne bo ameriških “dvojčkov” prehitela sovjetska kozmonavtska posadka, bosta izboljšala rekord Bikovskega, ki je sredi junija 1963 v petih dneh 82-krat obkrožil naš planet.
Cooper, ki je s spretnimi prijemi krmaril kabino s pokvarjenim m e h a n i z mom, velja za prvega vesoljskega navigatorja. Kot prvi naj bi med sedemdnevno potjo okoli Zemlje zapustil vesoljsko ladjo in se tako za določen čas tudi osebno spremenil v umetni satelit. S tem dejanjem naj bi se šele začeli vesoljski poleti v pravem pomenu besede, čeprav je dejal belgijski profesor:	“Načrti in zamisli o
človeku v vesolju so sanje, ki
slo vena koje poznate, kako bi-smo i njima mogli poslati ovaj poziv.
Počasni pretsednik Sletskog Odbora: Ing. Ladislav Bevc poslednji starešina Sokolskog društva “Tabor” Ljubljana.
Počasni i radni odbor za pri-premu Sleta:	Počasni Odbor:
Dr. Franjo Mačus, Franjo Holi iz Argentine, France Vadnal iz Pariza, General Dragutin Živa-novič iz Australije, Dr. Valentin Benedik iz Clevelanda, Dra-goljub Panič iz St. Louisa. Radni Odbor: Rudolf Perhinek, Ing. Spasoje Babič, Željko Živano-vič, Darinka Zakrajšek, Vojin Gradojevič i Aleksandar Žugič, Stane Zakrajšek i Bogdan Ste-kič iz Clevelanda; Ivan Drčar, Petar N. Djurdjevič, Rade Albi-janič i Vukašin Kasič iz Chicago; Milenko Popovič, Dimitrije Kralj, Dušan Svetlič i Marko Sunara iz Milwaukee.
že sodijo v preteklost!”
Strokovnjaki NASA, ameriške uprave za vesolje, so drugačnega mnenja. Ko bo človek najkasneje leta 1970 dosegel Luno — pravijo — naj bi se tudi sprehodil po njeni površini. V ta namen potrebuje primerno vozilo. Marshallov center za vesoljske polete v Alabami ga že pripravlja: “mesečno vozilo”, ki naj bi ga raketa “Satum-5” odnesla na Luno, ima mehka kovinska kolesa, prožnejša od žoge, nepredušno zaprto kabino, ki v njej naprave zagotavljajo potreben zračni pritisk, električni pogon in televizijske kamere za razgled po okolici.
Preprosto seveda ne bo:	na
senčni strani Lune je mraz, ki stopnjuje krhkost jekla; zaradi manjše težnosti ne tehta tri tone težko vozilo na Luni niti 500 kg; ozračja ni, par pomeni, da ni zračnega upora in da lahko človek živi le v nepredušno zaprti celici; v zemeljskem avtomobilu potemtakem na Luni ne bi prišli daleč.
Astronavti — in seveda kozmonavti, ki jih utegnejo prehiteti — pa imajo zahtevnejše želje:	njihovi raziskovalni izleti
po kotanj asti, s prahom posuti površini zemeljskega naravnega satelita naj bi trajali vsaj nekaj tednov. Zato potrebujejo vozil-ce, ki ga ne bo zanašalo spričo manjše težnosti in katerega kolesa se ne bodo lomila, kadar bo treba preskakovati ostre robove kraterjev.'Ob upoštevanju takih razmer preizkušajo strokovnjaki posebne litine in snujejo dokaj nenavadne konstrukcije. ---------------o------
Republikance mori Johnsonova socijalna poslanica
WASHINGTON, D.C. — Johnsonova socijalna poslanica je spravila republikanske politike v ne majhno zadrego. V poslanici je vse polno idej, ki bi jih radi pobijali, ker precej njihovih pristašev ne mara zanje. Ne upajo si pa tega napraviti, ker bi s tem napravili vtis, da delajo Goidwaterjevo politiko brez Goldwaterja. Razcep v njihovih vrstah se je pokazal na nekaterih zaupnih sestankih njihovih voditeljev v Washing-tonu. Obravnavali so problem znane “pravice do dela”.
Problem nima praktično dosti pomena, kajti samo 19 držav pozna to pravico, drugje pa ne bo prišla do veljave. Je pa trd političen oreh, ki ga na sestankih niso mogli razgristi. Ko bo prišlo do glasovanja v Kongresu, se bodo republikanci najbrže razbili, deloma bodo glasovali za,
deloma pa proti.
S tem računa tudi Johnson. Drugače najbrže zadeve s pravico do dela ne bi spravil pred Kongres. Seveda bo pa debata o tem vprašanju izredno živahna, na izid glasovanja pa ne u-tegne biti mnogo stav.
-------o------
Senat bo obravnaval
Združene narode
WASHINGTON, D.C. — Generalna skupščina ZN je že pred par leti izglasovala .nekaj sprememb v štatutu, ki jih morajo odobriti vse članice, torej tudi naša dežela. Spremembe bodo povečale število članov v Varnostnem svetu od 11 na 15, v gospodarski in socijalni komisiji pa od 18 na 27.
Naša administracija je ta predlog šele sedaj spravila pred senat. Verjetno bo odobren, toda senatorji bodo porabili to priliko, da povedo par pikrih pripomb na račun ZN, .Republikanski senatorji so že napovedali, da bi radi sprožili ob tej priliki temeljito debati o odnosih med ZN in našo deželo.
Zahtevali bodo, naj naša administracija odločnejše nastopa v vseh organih pri ZN in se
Moški dobijo delo
Mizarje iščejo
Enega ali dva izkušena mizarja išče Dallas Manufacturing Inc. na 1115 E. 152 St., tel. 681-7022.	(lil)
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko, ki govori angleško, za lahko hišno delo v zameno za lep dom. Mora imeti dobra priporočila. Kličite HE 1-5050.	(108)
Delo za žensko Iščemo žensko za delo na šivalnem stroju. Stalno delo, visoka plača od ure in od kosa. Prijazen prostor. Plačani praznik' in počitnice.
WORK WEAR CORP.
1768 E. 25 St.
(109)
Delo za žensko
Župnik-Slovenec v Minnesoti išče gospodinjo, ki bi poleg kuhe, gospodinjstva in nekaj hišnega dela obvladala tudi pisarniško delo s tipkanjem v slovenščini in angleščini ter knjigo-i vodstvo. Nadarjena za glasbo ima prednost. Plača v začetku skromna, pozneje precej več. Ponudbe pod šifro “Blažen mir na deželi” je poslati na upravo “A-meriške Domovine.” -
(2, 3, 4, 9, 10, 11 jun.)
Ženska dobi delo
Iščemo čistilko za splošno hišno čiščenje za en dan na teden. Kličite KE 1-2239.	(108)
SEDAJ JE VSE TIHO — Napol strohnele deske so dokaz, da se za ta kraj, od koder je nekdaj vozil brad Iz New Jersey City preko Hudson Riverja, ne briga nihče več. Njegovo mesto so pfevzeli mostovi. Kraj je privlačen le še raznim turistom in amaterskim fotografom za posnetke New Yorka.
pri tem ne ozira, komu se lahko zameri in komu ne. Naša delegacija pri ZN že skuša “vzeti veter” republikanski kritiki. Zadnje tedne so naši diplomat-je pri ZN s Stevensonom na čelu začeli tako odločno nastopati, kot da bi govorili na volivnih shodih. Njihova nova taktika pa ni odbila nobenega ZN diplomata; razumejo vsi, da je sedaj tudi ameriške potrpežljivosti konec. Saj je za usodo ZN prevzel odgovornost azijsko-afriški blok, naj jo tudi nosi.
MALl'OGLASI
V	najem
5	sob in kopalnico oddamo.
Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, na 5441 Homer Ave. Prednost ima dvojica. Kličite HE 1-9482.	(HO)
Cleveland Heights - Colonial
6	- sobna hiša, zajtrkovalnica, stranišče tudi spodaj, izgotovljeno tretje nadstr., dve garaži, blizu višje šole in Cain parka. Cena nizka, $18,500. — Hedges Realty Co., FA 1-2625. —(109)
V	najem
4	sobe, velika kopalnica, klet, plinska gorkota. Kličite HE 1-5370 po 4. uri popoldne. (109)
V	najem
Štiri lepe, na novo dekorirane sobe, se oddajo na 1010 E. 63 St., zgoraj. Vprašajte spodaj, ali kličite UT 1-9658.	—(109)
V	najem
Oddamo štiri sobe, kopalnica, furnez, zgoraj, odraslim. Poizve se na 1093 E. 64 St. —(109)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 2 plinska furneza, aluminijasta okna, 2 garaži, na Bonna Ave. Kličite 881-2497.
(28 maj, 3,4 jun)
Naprodaj
Lastnik prodaja poceni poslopje, trgovina in 4 sobe zadaj, 2 garaži in podstrešje nad garažo. Kličite Wellington, O. 647-3489.
— (28 maj, 3,4,10 jun)
Car st Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
V	najem
5	sob, zgoraj, na novo dekorirane, najraje odraslim; na St. Clair Ave. Kličite IV 6-0573.
(HO)
Radi bi kupili
Radi bi kupili dvodružinsko hišo v CollimvoOdu ali v Euclidu od lastnika. Kdor ima kaj naj pokliče PO 1-4659.	(110)
Hiša naprodaj
1303 E. 187 St., južno od St. Clair Ave., izvrstna dvodružinska, 2 spalnici vsako, preproge, dvojna garaža, lep lot. Oglejte si v soboto od 2 do 6 pop. ali kličite za sestanek.
J. J. HROVAT REALTY
KE 1-6576	(109)
V najem
Pet sob, zgoraj, kopalnica, furnez, garaža ali brez, na E. 71 St. Kličite 391-6974.	(110)
Lastnik prodaja
Hišo 6 sob, 4 spalnice, rekreacijska soba, vse ugodnosti. Na 1333 E. 185 St. Hiša stara 10 let,
2 garaži, lot 50x185, zasajeno z rožami in drevesi. Kličite KE 1-3942.	(109)
Vila naprodaj
V Ljubljani na Kodeljevem je naprodaj moderna enodružinska vila. Za informacije pišite: L. Stojan, 35-29 87 St., Jackson Heights, N.Y. 11372.	(109)
Soba se odda
Lepa opremljena soba se odda zaposleni ženski v lepi okolici E. 185 St. Za pojasnila pokličite 361-1997.	(109)
0<rz^0<l>00<->0(><rr^0<=>00<^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<=^o<ci^o<cr>o(><cr>^^
Kmalu je opazila, da stoji za Abijem med drugimi njegovimi dvorjani visok, siv človek, opravljen v obleko in s plaščem zvezdoslovca, ki si je očividno vse natančno ogledoval, zlasti pa faraona in njo samo; kadarkoli se je ozrla, je opazila, da počivajo njegove nemirne črne oči na njej.
‘‘Kdo je ta mož?” je zašepetala Asti, ki ji je stregla.
“Slavni zvezdoznanee Ka-ku, kraljica. Videla sem ga nekoč, ko je s princem obiskal Thebe, preden si se ti rodila. Pripovedovala ti bom o njem pozneje. Dobro si ga oglej.”
Tua ga je torej opazovala in je marsikaj odkrila. Med drugim, da je Kaku pazil na vse, kar sta faraon ali ona storila, kaj sta jedla, s kom sta govorila in na vse besede, ki sta jih izrekla, tako na primer, kaj je govorila o bogu Osirisu. Vse to si je zdaj pa zdaj zapisoval na voščene tablice, gotovo zato, da kasneje porabi pri razlagi znamenj bodočnosti.
Med dvornimi gospemi, ki so pahljale faraona in mu stregle, je bila tudi tista Abijeva plesavka, ki ga je bila pred mnogimi leti izdala v Thebah, Meritra, kraljevska strežnica, ženska sedaj že srednjih let, toda še vedno lepa, ki jo je faraon ljubil, ker je bila prebrisana in duhovita ter ga je zabavala, čeprav je Tua ni marala. Zato jo je kljub njeni preteklosti odlikoval z bogastvom in častjo in jo imel pri sebi kot tovarišico svojih veselih ur. Obnašanje te ženske je nekako budilo Tuino pozornost, zakaj neprestano je pogledovala k zvezdoznancu Ka-kuju, ki se je ves razživel v njeni navzočnosti in se ji smehljal, kakor da je spoznal
v	njej staro prijateljico. Ko je prišla druga dvorjanka na vrsto, da streže faraonu, se je Meritra umaknila h Kakuju in mu je za zaslonom svoje široke pahljače naglo nekaj povedala, kakor da se dogovarja ž njim; on ji je prikimal, da se strinja, nato pa sta se zopet ločila.
Slavnost je trudno potekala. Slednjič so se odprla vrata in pojavili so se sužnji z mumijo mrliča, ki so ga postavili na noge v pročelju dvorane, nakar je stoloravnatelj zaklical:
“Pijte in bodite srečni, vsi
vi	mogočnjaki zemlje, ki ne veste, kako kmalu boste temu-
CHICAGO, ILL.
TEXACO
Announces a New Concept of Service Station Marketing
• Opportunity • Min. Investment • Financing • Independence • Paid Training • Promotional Assistance For information and no obligation contact: North Side Loc., P. O. Box 68, Des Plaines, 111. Phone daily 8 to 5, NA 5-9660. Eves, and weekends, call 945-5247. South Side Loc. — R. G. Rankin, P. O. Box 98, Lock-port, 111. Phone daily 8 to 5, BI 2-3840, Eves. & weekends, call 355-1632.	(110)
MALE HELP
REAL ESTATE FOR SALE
HINSDALE — By owner, Priced to sell quickly $15,500. Perfect for couples beginning or retiring. 55x100 ft. lot. Modern improvements. Full bsmt. Gas ht. Excel, transp. 325-0745.	(108)
le enaki!”
To prinašanje mumije je bil zelo star običaj, toda tak, da so ga bili splošno zavrgli; in Tua, ki ga še ni vedela doslej, je gledala radovedno, a malce zlovoljno.
“Zakaj vlačiš mrtvega kralja iz groba v svet življenja, stric?” je vprašala in pokazala na kraljevska znamenja, s katerimi je bil mrlič opremljen.
“To ni kralj, veličanstvo,” je odgovoril Abi, ‘‘marveč samo kosti kake nizke osebe, morda celo samo kos lesa, ki nosi urej in žezlo v čast faraonu, našemu prvemu gostu.”
Tui se je nagubalo čelo, faraon pa, ki je bil preslišal ta razgovor, se je žalostno nasmehnil in je rekel:
“Bridko veselje, brat moj, človeku, ki je star in bolan in ni več daleč od večnega bivališča, kakor jaz. Pa kaj bi godrnjal — ni me treba spominjati, kaj čaka mene in vseh nas!” Naslonil se je v svoj stol in vzdihnil. Tua pa ga je plašno pogledala.
Tedaj je Abi ukazal, naj mumijo odnesejo; dolgo se je opravičeval in izjavljal, da so jo prinesli samo zato, ker je to davna navada v Memfidi, ki ne menjava svojih običajev kakor Thebe. Pristavil je, da je to truplo ali podoba — sam ni vedel, kaj je, ker ni hotel raziskovati — gledalo vsaj na trideset faraonov, ki so danes vsi prav take mumije; rabili so jo že zdavnaj pri kraljev-
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED
GENERAL
FACTORY
Immediate Openings
Steady work
Mary company benefits
Why NOT apply Now and let us introduce our program to you.
Precision EXTrusicn SNG.
720 East Green
Bensenville, Illinois
____________________(109)
Full time yr. around employment for Men and Women To work with the raising of White Mice in Laboratory. With Established corp. in Arlington Heights, 111. Ph. HE 7-4738.	(109)
MALE HELP
Sheet Metal Heating Man
Must have experience for installing residential and commercial heating and air conditioning.
Top pay. — Steady work.
Northbrook-Glenview area.
Call John Schurman
CLIMATE MASTERS INC.
Ph. 729-0777 or 729-2741
(109)
BAKERS
OVEN MEN AND APPRENTICES
Day Work
MARY ANN BAKING GO,
4545 Lyndale HU 9-5400
skih slavnostih, preden so vlado prenesli v Thebe.
“Če je tako,” ga je prekinila Tua, ki je bila jezna, “je čas, da jo pokopljete, če je meso in kost, ali sežgete, če je les. Toda faraon je truden. Ali dovoliš, da odidemo, stric moj?”
Abi ni odgovoril, marveč je vstal in Tua je mislila, da hoče razpustiti družbo. Pa ni bilo tako, marveč je dvignil veliko zlato kupo vina in je rekel:
“Preden odidemo, gostje, naj pije Memfida dobrodošlico mogočnemu gospodu obeh dežel, ki je danes prvikrat med svojim dolgim in slavnim vladanjem počastil naše mesto s svojo navzočnostjo. Kakor mi je sam ravnokar rekel, je moj kraljevski brat slaboten in betežen in ne moremo upati, da pride še kdaj v belozido Mem-fido, kadar nas zapusti. Toda bogovi so mu k sreči dali potomca, ki so mu ga dolgo časa odrekali, to ljubeznivo hčer, ki sedi z njim na prestolu in ki bo, kakor smo prepričani in kakor prosimo bogove, kraljevala za njim, kadar on blagovoli oditi v Osirisovo kraljestvo. Vendar nam je težko, prijatelji, da bi bil blagor in prestol Egipta odvisen od enega samega slabotnega življenja. Zato se glasi moja napitnica: Naj bi kraljica Neter-Tua, Amenova Juti'anja zvezda, Hathora, Močna v lepoti, ki je zavrnila toliko snubcev, našla preden odide od nas, sebi primernega moža, soproga kraljevske krvi, vajenega v umetnosti vladanja, čigar moč in spretnost bi podpirala njeno žensko slabotnost in neizkušenost v tisti težki uri, ko se bo znašla sama.”
Družba, ki je dobro razu-
mela skriti zmisel in namen tega govora, je vstala in jela divje kričati, kakor je bila naučena, ter je praznila kupe v zdravje faraona in Tue klicaje:
“Poznamo tega moža. Vzemi ga, slavna kraljica, vzemi' ga, Amenova hči, in vladaj večno!”
“Kaj neki hočejo?” je mrmral faraon. “Ne razumem. Zahvali se jim, hči moja, moj glas je preslab; in potem pojdiva.”
Tua je torej vstala, ko so se gostje slednjič pomirili, se ozrla naokrog s svojimi žarečimi očmi ter spregovorila z jasnim glasom, ki je segel do zadnjega kota dvorane:
“Moj oče faraon in jaz, kraljica Zgornjih in Spodnjih dežel, se vam zahvaljujeva, prebivalci tega mesta, za vaše vdane pozdrave.
(Dalje prihodnjič j ---------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini’
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBA MAMA
Mary Bratush
Zaspala je v Gospodu 3. junija 1963.
Njeni blagi duši daj, '
Gospod, svoj nebeški haj!
Žalujoči:
hči MARY
sinova CHARLES in JOSEPH v imenu, vseh sorodnikov.
Cleveland, O., 3. junija 1965.
JOS. ŽELE IN SINOVI I
POGREBNI = 6502 ST. CLAIR AVENUE =	COLLINWOODSKI
= 452 E. 152nd STREET
ZAVOD	=
Tel.: ENdicott 1-0583 =
URAD	§
Tel.: IVanhoe 1-3118 E
5 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago 5 5	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	=
■m	mm
jiiHiimiiDimiiEiiiniuHiMiiiimmiiiiimiEiiiiiMMiiiiuiiiiimmiiiiiimiiifiiiMiiiiiiT
ZADNJI PREGLED — Tehnik Sylvanie vrši zadnji pregled dela raketnega motorja za Letalske sile ZDA. Notranjost široke cevi je prevlečena s posebno snovjo, odporno proti visokim temperaturam.
»1 ■ d
KAK DUH IMA? — Štiri leta stara Laura Smith skuša ugotoviti, kak duh ima zelena.
Naročite ne na clnevnik ‘’Ameriška Domovina"
The Stroh Brewep Company, Detroit 26, Michiff*-
samo direktni ogenj jih lahko napravi tako slastne!
Direktni, naporno-delujoči, neutrudljivi ogenj. Kako odlično opravi ogenj svoje delo pri hrani. Direktni ogenj napravi nekaj posebnega tudi pri okusu piva. Deluje nekoliko različno v pivovarni, toda rezultat je isti.... odličen okus. Varjenje z ognjem je tradicija starega sveta... zadobi boljši okus iz primesi in ga daje pivu. Varjenje z ognjem je dražje, toda daje več okusa, zadovoljuje več odjemalcev. Poskusite mrzlo Stroh’s še danes. Edino ameriško z ognjem varjeno pivo.
Z OGNJEM VARJEN OKUS
Naravnajte ABC-TV BASEBALL vsako soboto, WEWS, Channel 5.

J^aznanilo in Z^ahnJala
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 3. maja 1965 preminul v Gospodu naš ljubljeni soprog in oče
KARL KUMAR
Pokojni je bil rojen dne 6. februarja 1886 v vasi Hum, občina Kojsko v Slov. Primorju. V Ameriko je prišel v marcu 1959.
Pokopali smo ga dne 6. maja 1965 na pokopališču Kalvarija. Iz Grdinovega pogreb, zavoda na 62. cesti smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer je bila slovesna pogrebna sv. maša, in od tam na pokopališče. Pogrebno sv. mašo je daroval in vodil vse cerkvene obrede v pogrebnem zavodu, v cerkvi in na pokopališču Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik. Pri sv. maši sta mu asistirala Rev. Jošt Martelanc in Rev. Anthony Muzic.
Iskreno smo hvaležni vsem č. g. duhovnikom: prelatu Bazniku za daritev sv. mase, za molitve v pogrebnem zavodu in ob grobu, č. g. Martelancu in Muzicu za asistenco.
Posebno smo srečni, da je v smrtni uri bil pri pokojnem naš dobri družinski prijatelj in ožji rojak, častiti gospod Danilo Zanutič, pomožni dušni pastir pri Sv. Lovrencu. Prišel je očeta obiskat kot starega znanca. Med obiskom je nastopila očetova smrtna ura. Č. g. Zanutič mu je podelil vsa tolažila sv. vere za zadnjo uro in z nami molil za srečno večnost pokojnikove duše. Hvalimo Boga in č. g. D. Zanutiču bomo trajno hvaležni za to dobroto.
Zahvaljujemo se uslužbencem in delavcem podjetja Risher & Company na Lakeland Blvd. Zbrali so sklad za prekrasen venec, za svete maše in dobre namene. Vsi, prav vsi, ki so le mogli, so prišli očeta počastit. Vsi so se zvrstili ob krsti pokojnega, da so ga pokropili, zanj molili ali pa prišli k pogrebu. Za ta izredni
Globoka hvaležnost nam polni srce, v gorečo se prošnjo preliva molitev:
V nebesih, kjer srečni pravični Gospoda slave, Ti uživaj zdaj blaženost božjih svetnikov.
žalujoči:
izkaz prijateljstva in naklonjenosti se jim iz vseh naših sre zahvaljujemo.
Naj prejmejo našo toplo zahvalo vsi, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsi, ki so poklonili cvetje in vence in vsi, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Grdinov pogrebni zavod na 62. cesti je oskrbel pogrebne priprave in vodil pogrebni sprevod. Za odlično vodstvo in za ljubeznivo in skrbno postrežbo se prav lepo zahvalimo.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli očeta krepit, vsem, ki so prišli k sv. maši aii so spremljali pokojnega do groba.
Hvaležni smo vsem, ki so nam v dneh največje žalosti bili v pomoč in vsem, ki so kakorkoli prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Prisrčna hvala za osebne in pismene izraze sožalja.
Tam v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas.
soproga ALOJZIJA hči MARIJA
sinovi VLADIMIR, FRANC in EMIL.
Cleveland, Ohio, 3. junija 1965.