183
Acrocephalus 27 (130/131): 183−184, 2006 
Nove knjige
New books
Feldner, J., Rass, P., Petutschnig, W., Wagner, 
S., Malle, G., Buschenreiter, R. K., Wiedner, 
P. & Probst, R. (2006): Avifauna Kärntens, Die 
Brutvögel. − Naturwissenschaftlicher Verein für 
Kärnten, Klagenfurt. 423 strani formata A4, trda 
vezava, ISBN 3-85328-039-0. Cena: 30 EUR + 
po{tnina
Pred nami je avifavna Koro{ke, in sicer njeni gnezdilci, 
ki jo je izdalo Naravoslovno dru{tvo Koro{ke. Je plod 
sedemletnega kartiranja, opravljenega med leti 1998 
do 2004. Avtorji so dobljene {tevilne terenske podatke 
vsestransko obdelali, zbrali vse, kar je bilo napisano o 
pti~ih Koro{ke, in to strnili v celovit prikaz. 
Be`no knjigo prelistajmo. Predstavitvi naravnih 
danosti Koro{ke, skupaj z njeno vegetacijo, sledi 
poglavje o zgodovinskem razvoju ornitologije na 
Koro{kem. Temeljit in dokumentiran pregled 
ornitolo{kih snovanj v tem delu Avstrije, od samih 
za~etkov, do novej{ega ~asa. Med raziskovalci 
je omenjen tudi G. A. Scopoli, ki je na svojih 
terenskih pohodih zbiral podatke in material vse do 
ju`nokoro{kega hribovja.
V poglavju o metodi je natan~no raz~lenjen potek 
tega zajetnega projekta, ki je zdru`eval 115 bolj ali 
manj rednih sodelavcev. Celotno ozemlje Koro{ke, 
ki meri dobrih 9500 km2, so razdelili na kvadrate v 
velikosti 5 x 3 geografskih minut ali ca. 6,1 x 5,6 km, 
kar pomeni povr{ino 34,2 km2 na posamezni kvadrat. 
Popis je bil opravljen v 270 kvadratih. Popisovalci 
so zapisovali tudi kvantitativne podatke, kar je bila 
podlaga za izra~un pogostnosti oziroma {tevil~nosti 
posamezne vrste. Podatki kartiranja za obi~ajne vrste 
so razvr{~eni v 4 kategorije pogostnosti ({tiri velikosti 
kvadratkov), za redke vrste pa to~kovno. 
Sledi osrednji del knjige, predstavitev posameznih 
vrst, od »malega ponirka do velikega strnada«. Poleg 
nem{kega in znanstvenega imena vrste je zapisano tudi 
angle{ko, italijansko in slovensko ime. Pri nekaterih 
vrstah pa {e nem{ka imena iz starej{e literature. 
Seznam obsega 157 gnezde~ih vrst, pri ~emer vrsta 
velja za gnezde~o, ~e je bilo gnezdenje potrjeno vsaj 
enkrat v ~asu kartiranja. Vsaka vrsta je predstavljena 
na dveh straneh: njena raz{irjenost, `ivljenjski 
prostor, pogostnost in gostota, fenologija (~asovno 
pojavljanje), ogro`enost in varstvo. Pri vsaki vrsti je 
zemljevid njene raz{irjenosti oziroma pogostnosti na 
Koro{kem, vsaj ena fotografija pti~a in uporabljena 
literatura. Na koncu je {e navedba avtorja besedila 
predstavljene vrste. Med gnezdilci zasledimo tudi 
brkatega sera, ki je na Koro{kem gnezdil leta 2001 
– po ve~ kot 125 letih!
Nekdanjih gnezdilcev Koro{ke je 30 vrst; med 
njimi ju`na postovka, ~uk, zlatovranka, hribski 
{krjanec, rumena pastirica, pisana penica, ~rno~eli 
srakoper in vrtni strnad. V poglavju »Rezultati« so 
povzeti v knjigi zbrani podatki in narejena njihova 
analizira; tako po letih poteka terenskega dela kot po 
posameznih obdelanih kvadratih in habitatnih tipih. 
Na vrhu lestvice pogostnosti gnezdilcev Koro{ke so 
{~inkavec, meni{~ek, ~rnoglavka, ta{~ica in kos.
V poglavju o varstvu narave in spremembah 
avifavne na Koro{kem skozi ~as je analiziranih 30 
vrst nekdanjih gnezdilcev, z navedbo leta njihovega 
zadnjega potrjenega gnezdenja. Zanimiv je seznam 
ponovno gnezde~ih vrst po letu 1985, ki so bile `e na 
seznamu izumrlih gnezdilcev. Med njimi najdemo, z 
navedbo leta prve ponovne potrditve, ~ebelarja (1985), 
~rno {torkljo (1988), modro ta{~ico (1992), belo 
{torkljo (1996), ~opastega {krjanca (1999), koza~o 
(2000), brkatega sera (2001), pegasto sovo (2003), 
184
Nove knjige / New books
konopnico (2004) in plotnega strnada (2004). 
In za konec {e poglavje o Rde~em seznamu 
ogro`enih gnezdilcev Koro{ke. Tabelari~no so navedene 
vse vrste, s  podatki o njihovem statusu na Koro{kem, 
v Avstriji in Evropi. Med kriti~no ogro`enimi vrstami 
na Koro{kem, ki jim grozi izumrtje, so ~apljica, bela 
{torklja, kreheljc, sivka, veliki `agar, jerebica, kosec, 
dular, veliki skovik, belohrbti detel, ~opasti {krjanec, 
modra ta{~ica, slegur, kobili~ar, bi~ja trstnica, rakar, 
mali muhar, konopelj{~ica in {krlatec (presene~a 
podatek o bi~ji trstnici, saj je njeno {tevilo v Sloveniji 
v o~itnem porastu). Kriti~no {tevilo poljske jerebice, 
kosca in velikega skovika je v povezavi z degradacijo 
kulturne krajine. Po drugi strani pa je, po zaslugi 
celoletnega zakonskega varstva, poraslo {tevilo velikih 
plenilcev, kot so planinski orel, sokol selec in velika 
uharica. Ker je velik del Koro{ke gozdnat in gorat, so 
tu {e vedno bogate populacije koconogih kur, kot so 
belka, divji petelin, ru{evec in gozdni jereb.
Pred nami je knjiga, ki vsestransko osvetljuje 
gnezdilce na{e sosednje de`ele. V njeni {irini se zrcali 
skupinsko delo ve~ avtorjev, predanih svojemu delu. 
Mi~na je tudi po videzu, saj jo krasi ve~ kot  250 lepih 
barvnih fotografij, v glavnem posameznih pti~jih vrst, 
ki so jih prispevali razli~ni avtorji. Glavnino fotografij 
je prispeval nam dobro poznani fotografski mojster 
J. Zmölnig. ^e pomislimo, da je bilo terensko delo 
kon~ano leta 2004, pa `e imamo delo natisnjeno pred 
seboj, lahko tudi po tej plati avtorjem samo iskreno 
~estitamo.
Ornitolo{ko temeljito je obdelan predel v na{i 
neposredni sose{~ini, ki ima mnoge naravne danosti, 
podobne na{im. To nam bo lahko v veliko pomo~, 
ko bomo pri nas iskali kak{no od »pri~akovanih 
gnezdilk«. Prepri~an sem, da bo knjiga dobrodo{lo 
branje in pomagalo v rokah tistih, ki se poglabljajo 
v pti~je `ivljenje, pa tudi vsak ljubitelj bo na{el v 
njej veliko zanimivosti in tudi estetskega u`itka. Ob 
nakupu knjige se predhodno pozanimajte v pisarni 
DOPPSa, kjer bodo morda lahko poskrbeli za  kak{no 
zni`anje stro{kov nabave.
Janez Gregori