Ve s t n i k. Najvišje odlikoranje. G. profesor P. Ladislav Hrovat novomeške gimnazije je dobil povodom uinirovljenja zlat križec za zasluge s krono. Najvišja podpora. Presvetli cesar je podaril za zgradbo šolskega poslopja šolski občini Šmartno v Tuhinjski dolini 250 gld. in Begunje na Gorenjskem 100 gld. podpore; [društvo gospa krščanske ljubezni pa je dobilo 200 gld. podpore za zgradbo svojega poslopja. Osobne vesti. Dne 30. vinotoka je nagloina umrl gospod nadučitelj Frančišek Govekar. Več o njeinu pribodnjič. — Glavni učitelj na ženskem ueiteljišči v Gorici g. Julij pl. Kleinmayr je imenovan glavnim učiteljem na učiteljišči v Kopru, g. Anton Fras pa glavnim učiteljem na ženskem učiteljišči v Gorici. G. dr. Fr. Kos iz učiteljišča v Kopru je dobil mesto glavnega učitelja na ženskem učiteljišči v Gorici. — G. Jakob Žebre, učitelj v Planini, pride v Stari Trg pri Loži; g. Jožef Žirovnik, nadučitelj v Itegunjah, imenovan je nadučiteljem v Gorjah, g. Mihael Kos, učitelj v Velesalu pa stalnim učiteljem v Homci (kamniški okraj); g. Ivan Zupan, začasni učitelj v Sorici. pride za začasnega učitelja v Zagradec. G. Rudolf Dolenec, učitelj v Vipavi, pride v Podrago: g. Karl Pikl pa iz Hrenovice v Nadanje Selo; učitel.jski kandidat g. Jožef Verbič je dobil drugo učno mesto v Trnovern, g. Jožef Pavčič pa tretje mest.o v Vipavi. Stalne so postale začasne učiteljice: gdč. Pavla Krušič v Gerkljah (2. mesto), gdč. Jožefina Schmiedt v Poljanah in gdč. Ludovika Košenina v Mokronogu (3. mesto). C. kr. okrajni šolski svet črnomaljski nam naznanja naslednje spremembe: Gdč. Matilda Parma, dosedaj na tretjem učiteljskem mestu v Metliki, dobila je stalno novo ustanovljeno službo dekliške učiteljice na tamošnji šoli. tretjo učiteljsko službo je dobil izprašan pripravnik g. Jožef Križnar začasnn, četrto učiteljsko mesto pa se je stalno podelilo učiteljici v Loškem Potoku gdč. Viti Zupančič. Na štirirazredni ,Fran<"išekJožefovi" šoli v Črnomlji sta začasno umeščena izprašana pripravnika gg. Lovro PerkoinFrančišek Štefančič in sicer prvi na tretje drugi na četrto učiteljsko mesto, dosedanja učiteljiea na četrti službi gdč. Rozalija Glarici pa je dobila službo dekliške učiteljice začasno. Druga učiteljska služba v Dragatuši se je stalno podelila učitelju v Št. Lambertu g. Tomažu Bitencu. Podpore za šolska zidanja iz deželnega zaklada je visoki deželni zbor dovolil nastopnim šolam: Radomlje 200 gld., Sv. Trojica 200 gld., Šmartno (kamniški okraj) 500 gld., Hornec 200 gld., Prežganje 300 gld., Št,. Vid pri Cerknici 150 gld., sv. Trojica (logaški okraj) 600 gld., Hotedršica 200 gld., Dobrepolje 400 gld., Črešnjevo 200 gld., Radence 200 gld., Tribuče 200 gld., Gepla 200 gld., Zagojzda 200 gld., Rateče 300 gld., Begunje (Gorenjsko) 400 gld.. Zasip 500 gld., Sorica 500 gld., Rakitna 300 gld. Za učitelje-rojake. Ravnokar srno poizvedeli, da je dobil najvišje potrjenje zakonski načrt o reguliranji osobnib in službenih razmer učiteljev na javnih ljudskih šolah na Kranjskem, ki pripadajo vojni sili z ozirom na dolžnost aktivnega službovanja v stoječi in črni vojski. Ta zakon priobčimo prihodnjič. Kazni v franco.skili šolah. Minister pouka je zabranil v šolah francoskih vsako kazen. Dozdaj so bile navadne dvojne kazni: otrok je moral storiti to, kar mu je bilo naloženo, ali je bil pa po končanem pouku pridržan v šoli. Po novih odredbah se prepušča kazen samo roditeljein. Vsak učenec dobi knjižico, v katero učitelj zabeleži svoje opazke. Tako roditelji izvedo, kaj je zakrivil njib otrok. Drugi dan mora otrok prinesti knjižico podpisano od roditeljev. Roditeljem je dolžnost, da otroka kaznu.jejo, kadar učitelj to zabteva in to naznači v knjižici. Ta novost ima namen, da roditelji še bolje spoznavajo svoje otroke, ter jih lahko najprimerneje kaznujejo. Zdravstvo po šolali. Vsled predloga vrhovnega zdravstvenega sveta namerava vlada preiskavati zdrav- stveno stanje pri otrocih po ljudskib šolah vseh kronovin in če šolska poslopja ugajajo sanitarnim zahtevam. Z ozirom na to vprašanje je priobčil vladni svetnik g. prof. dr. Valenta v tukajšnji .Schulztg." članek, kateremu je jedro: ,Mens sana in corpore sano" bodi nalog dobri šolski vzgoji. Šola bodi ne samo učilnica, temveč tudi vzgojevalnica, zakaj dosedanja šolska vzgoja mladine naše je povsem — jednostranska. Dr. Valenta priporoča v ta namen uvedbo lastnih šolskih zdravnikov ali zdravniških šolskih nadzornikov. V ta namen, piše g. prof. Valenta, naj vlada ustanovi: 1. popolnem samostalne šolske zdravnike ali šolske zdravstvene nadzornike; 2. šolskim zdravnikom pristajalo naj bi pravo, če treba, staviti predloge v okiajnib in krajnih šolskih svetih svojega uradnega delokrožja in naj so ex offo redni člani okrajnega šolskega sveta, kjer bivajo, z glasovalno pravico; 3. c. kr. deželni zdravstveni poročevalec bodi v doželnem šolskem svetu in vsak c. kr. okrajni zdravnik v okrajnem šolskem svetu redni član z glasovalno pravico; 4. c. kr. deželni sanitetni poročevalec bodi zajedno zdravniški šolskinadzornik ter njemu v zdravstvenem oziru podrejene vse šole po naši kronovini; 5. za učiteljske pripravnike uvede naj se obligatno poučevanje o šolskem zdravstvu. Varujte ptice. Prijatelj nam je pravil: ,Let,os sem imel toliko ptičkov, ker sem jira tudi po ziini vrgel časih drobtinico, na svojera vrtu, da ni bilo kar nič gosenio, vse so ptički pobrali, menda jim je na zadnje še zmanjkovalo mroesa." ,Dol. Nov." Princi rokodelci. Kakor je navada v kraljevski rodbini Hohenzollerski, da se vsak princ mora naučiti kake obrti, tako se tudi trije sinovi princ Albrechta, regenta Brunšviškega uče zidarstva in mizarstva. Trije princi dobivajo pouk v teh obrtih od jnojstrov ter se jih lahko vidi vsak dan, kako delajo, stareja dva zidarska, mlajši pa mizarska dela. Pod vodstvom svojih mojstrov gradijo zdaj malo hišico. Lepa narada. Kraljevo vrtnarsko društvo v Londonu razdeli vsako leto nekoliko tisoč cvetic v loncih med ubožne otroke s pogojem, da jih morajo otroci gojiti. V spodbujo se potem v zimskem času priredi razstava cvetic, ki so jih otroci gojili; najmarljivejšim otrokom so določeni dobitki. Vpeljava normalne višine tona v šolah. Leta 1885. je posebna mednarodna konferencija sklenila, da se pri glasbi povsod vpelje normalna višina tona. Kot normalni glas se je določil A v jednočrtani oktavi, ki ima v sekundi 870 tresajev. Naučni minister dr. baron Gautsch je ternu nasvetu pritrdil in odredil, da se o tej stvari razpošlje ukaz na vse zavode, v katerih se goji glasba. Zahvala. Slavno podporno društvo ,Narodna šola" je blagoizvolilo za malo vsoto tukajšnji šolski mladini poslati nekaj šolskega blaga. Izreka se mu tcm potom prelepa zahvala. Šolsko voditeljstvo v Svibnu. Zahvala. Podpisani izreka v svojem in v imeni ubogih učencev ,Narodni šoli", katera je tekom rainulega šolskega leta za male vsotice večkrat obilo podelila učnih pripomočkov, tem potem najtoplejšo zahvalo s srčno željo: Bog nam daj še zanaprej obilo dobrotnikov! Komenda dne 12. kimovca .1890. J. M e s n e r , nadučitelj. Zahrala. Povodom obhajanja imendana našega presvetlega cesarja prejela je tukajšnja šola od preč. kanonika g. Janeza H o f s t e 11 e r j a, ki je ob jednem tudi predsednik krajnega šolskega sveta in krajni šulski nadzornik, krasen trak k dragoceni šolski za- Društven vestnik. Iz našeg-a drnStra. Dne 2. vinotoka je bila 6. odborova seja, o kateri mi je sledeče poročiti. Vpisna pola za knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda se je vrnila na naše predsedništvo. Nanjo je zabeležilo mestno učiteljstvo prispevek 3 gld. 60 kr. v knjižnično svrho. — Prebere se poročilo direktorija ,Zaveze slov. učiteljskih društev", v katerem je njega sklep, da podpira in priporoča zavarovalno banko ,Slavijo" in sicer z ozirom na to, ker daje svojim članom dividendo, katera od petega leta naprej vsakemu zavarovancu v oddelkih življenskih zniža zavarovalnino (premijo), oziroma poviša zavarovani kapital. Razven tega še obljubuje društvom 3°/o opravnine od tistih zavarovanj, ki so se sklenila po dovršenem dogovoru z banko ,,Slavijo". 0 tej stvari se sklene govoriti ob času občnega zbora našega društva. Ko se prebere dopis ,Zaveze", v katerem nas pozivlje, izpolniti pridejano golico, tičočo se objave društvenega odbora, izvoljenih delegatov, števila članov in imen od zadnjega poročila izstopivših in pristopivših članov, sklene se poiskati pripraven lokal, za prirejevanje učiteljskih večerov. — Končno se ukrene, da bode letošnji občni zbor našega društva šele v božici dne 29. grudna 1890. To pa radi tega, ker sta ravnokar zborovali dve društvi in bi za naše društvo ne pre- ostajalo dovolj časa in z ozirom na to, da je o tem času mnogobrojnejša udeležba naših gg. tovarišev mogoča. Na dnevnem redu bodo običajne točke; razven tega se je pa še sklenilo naprositi g. tovariša Luznika, da bi nam ob zborovanji razkazal in razložil svoj didaktofon, ker je tudi med našimi udi dosta zanimanja za njegov izum. T a j n i k. Yabilo. Ker »učiteljsko društvo za kranjski okraj" dne 14. vel. srpana t. 1. radi slabe udeležbe ni moglo zborovati, razpiše se nova skupščina na 3. listopada t. 1. ob 10. uri dopoludne v mestni dvorani v Kranji. Vzpored razpravam: 1. Ogovor predsednikov, 2. tajnikovo, 3. blagajnikovo poročilo, 4. volitev računskih pregledovalcev, 5. poroeilo pevovodje, 6. o okrajnih učiteljskih društvih, poroča g. M. Kos, 7. posamezni nasveti, 8. volitev društvenih odbornikov, 9. volitev delegatov k ,Zavezi". K obilni udeležbi vabi o d b o r. Iz radovljiškega okraja. Dne 23. kimovca t. 1. je imel odbor učiteljskega društva v Radovljici svojo sejo. Posvetovalo se je o prvem društvenem koncertu, kateri se ima prirediti v korist šolstvu tega okraja. Predsednik opozarja, da bi bilo umestno, ko bi vse šole tega okraja postale .ustanovnik" Narodne šole. Prirejali naj bi se v to svrho koncerti. Gisti dohodek vsacega koncerta poslal naj bi se ,,Narodni šoli" in tako bi s časom postale lahko vse šole ,ustanovnik* tega jako koristnega društva. Žreb pa bi razsodil, katera šola bi bila prej ud tega društva. Odbor je tedaj sklenil prirediti koncert že meseca listopada in sicer v imendan Nj. veličanstva presvetle cesarice Elizabete v šolskem poslopji radovljiškem z nastopnim vzporedom: Vabilo k I. koncerlu učiteljskega društva radovljiškega okraja dne 19. listopada 1890 povodom imendana Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete v korist šolstva tega okrajav šolskem poslopji radovljiškein. V z p o r e d : 1. Nagovor predsednika (g. M. Kovšca). 2. A. Foerster: .Pobratinja", zbor. 3. Slavnostni govor (g. H. Podkrajšek). 4. A. Nedved: .Domovina", zbor. 5. F. Vilhar: ,,Prvi cjelov", bariton solo (g. Pianecki) s spremljevanjem (g. Ig. Rozman). 6. J. Aljaž. .Občutki", zbor z bariton-solo. 7. Vašak: ,Kde deva ma", čveterospev. 8. A. Hajdrih: ,Slava Slovencem", zbor. 9. .Cesarska himna", zbor unisono se spremljevanjem. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: 1. 1 gld.; II. [80 kr.; III. 50 kr. — Društveni člani plačajo polovico. Preplačila se hvaležno vzprejeraajo. Po koncertu zabava v gostilni g. M. Klinarja. 0 d b o r. Posebna vabila h koncertu se bodo razpošiljala v prvi polovici meseca listopada. lg. Eozman — Mošnje. Občni zbor ^Narodne šole" v Ljubljani. Dne 1. t. m. ob 6. uri zvečer se je sešlo do 40 društvenikov-učiteljev v mestni dvorani. Predsednik g. Feliks S t e g n a r pozdravi zbor, častita navzočemu g. ravnatelju A. Praprotniku na njegovem odlikovanji povodom umirovljenja, spominja se najvišjega pokrovitelja vsega šolstva presvetlega cesarja ter izreka zabvalo vsem podpirateljem društva. Na to poroča tajnik g. Frančišek G o v e k a r nekako tako-le: Slavna skupščina! Častitim društvenikom, ki so se potrudili priti k 18. občnemu zboru ,,Narodne šole", poročal bi rad kaj mikavnega in razvedrilnega, da bi se po dolgem sestanku zopet jedenkrat nekoliko poradovali v svojem shodu, pozabili svojih vsakdanjih skrbij ter ohrabrili se za nadaljno vzajemno delovanje in oživili svoje prijateljstvo. — Žal pa, da predmet, ki nas pri tej priliki druži, ne podaje tacega gradiva. Suhoparne številke in nekoliko reminiscencij na preteklo šolsko leto — to je vse gospoda rnoja, kar mi daje povod in gradivo za poročilo. VeiMno tega pa najdete, gospodje tovariši, v skrbno sestavljenem računskem sklepu, katerega smo razposlali z vabilom na občni zbor vsem članom in katerega imate tudi pred seboj. Zanimiv v njein je pregled društvenikov, ljudskih šol in učiteljev. Število prvib je od lani naraslo od 89 na 103, torej za 13 več. — Istotako so manjša vplačila redkejša postala, večja pa se pomnožila. Vse to kaže povišano zanimanje za društvo z jedne, in priznavanje koristnosti ,Nar. šole" z druge strani, kar je odboru dobrodejno zadostilo za njegovo trudapolno delovanje. V obče je udeležba društvenikov nekoliko večja miino lanskega leta. V računskem zaključku je bilo v prejšnjem letu plačujočih članov izkazanih 137 ; a v zadnjem letu 144; vsled večjih vplačil in več društvenikov se je razdalo tudi več šolskega blaga in vkupna vrednost vraeil z darili vred, za katere društvena blagajnica ni vzprejela nikakoršnib doneskov, znaša 1164 gld. 62 kr., mimo lanskih 976 gld. 70 kr., torej za 187 gld. 92 kr. več. Obdarovanih ljudskih šol je zabeleženih 16 in darila so bila vredna 71 gld. 77 kr. Da je ,Narodna šola" mogla izdatneje delovati in obilnejše podpirati naše šolstvo, zahvaliti se imamo prvi vrsti visokemu deželnemu zboru, ki je blagoizvolil svojo letno podporo od 100 gld. povišati na 200 gld. Sicer pa sta, kakor vsako leto, slavni mestni zbor in slavna kranjska hranilnica s svojima visokodušnima podporama naklonila društvu najobilnejšo podporo in pomoč. Visokorodni g. dr. Fr. vitez Močnik v Gradci je tudi za 1. 1890. skazal svojo izredno naklonjenost ,Narodni šoli" podarivši ji ob novem letu redno podporo 15 gld. Društva se je tudi slavna kmetska posojilnica spominjala ter prišla že drugič na pomoč z 10 gld. Reden donesek 2 gld. smo vzprejeli iz nabiralnice ljubljanske čitalnice. Dobrotnih manjših doneskov pa — žal — nimamo obilo vknjiženih. Odboru ni mogoče vsega storiti, obračamo se pa do svojih gospodov tovarišev, da bi tu in tam časih kaj ,pomoledovali" na korist društvu! Prilika se že najde, ako je volja jeklena. Vsem veleslavnim korporacijam in dobrotnikom bodi na tem mestu izreoena najtoplejša zahvala. Ustanovnina le po malem narašča. V novejši dobi je pristopila ljudska šola na Vrhu pri Vinici kot ustanovnica, ter je vplačala polovico, t. j. 10 gld. Pri lanskem občnem zboru sklenjeni nasvet: naj se od podpore „ Češko-slovenskega društva v Pragi" naloži 20 gld. kot ustanovnina, se je izvršil; vsota naložene ustanovnine broji zdaj 345 gld., torej za 35 gld. več mimo lani. Pri tej priliki bodi omenjena tužna vest, da je rNarodna šola" tekom leta izgubila dva ustanovnika: g. Ferdo Vigele dne 3. sušca in g. Frančiška Kotnika dne 15. vel. srpana t. 1. Ohranimo jima blag spomin in svojo hvaležnost! Glede na razdeljeno in porabljeno blago mi je pripomniti, da se je potrebščina nekaterih samoučil letoK zopet priincroiiia povišala. Od lanskib 50.366 različnib pisank poskočil letos na 63.900 zvezkov, torej za 13.534 komadov več. Tudi knjig je bilo za 300 več razposlanih. Istotako so se razdale večje množine prožnih in kamnitih tablic, črtalnikov, svinčnikov, usobito pa risank (za 3000), kar je viden dokaz, da tudi v tej stroki šolstvo veselo napreduje. — Za 4-4 gld. se je tudi več potrosilo za učila potrebna pri elementarnem pouku, pri risanji, zemljepisji in naravoslovji. Razvidi se iz tega, da poslovanje odboru naklada vedno več dela; zato naj slavni zbor dovoli, da pri t.ej priliki v misel vzamem one opazke lanskega poročila, ki so merile na to, da bi častiti gospodje društveniki odboru gospodarjenje nekoliko olajšali s pravočasnimi in točnimi naročili, katerih rau vselej ni moči takoj in po želji izvršiti. Naglašati moramo še jedenkrat onih 9 točk, katere je odbor kot vodilo sklenil v odborovi seji dne 3. rožnika t. 1. in priobčil v jTovarišu" dne 1. mal. srp. št. 13. (Preberejo se.) Vse druge razmere pri ,,Narodni šoli" so ostale večinoina take, kakor v prejšnjih letih, zato nain ne preostaja druzega nego prošnja do velečastitih dobrotnikov in društvenikov, naj bi blagoizvolili tudi za naprej svojo naklonjenost ohraniti ,Narodni šoli" kot društvu in narodni šoli kot ljudski učilnici, katera dobro urejena je prva in glavna podstava kulturnim razmeram vsacega naroda. Delajmo torej z združenimi močmi za čast in blagor naše domovine! Poročilo tajnikovo se brez ugovora odobri ter se izreče odboru, oziroma funkcijonarjem za njihovo požrtovalno delavnost priznanje. Predsednik upraša, o čem bi imel kdo glede šolskega blaga kako željo. G. T r o s t se izreče za patentirane svinčnike, ker so ti po njegovi misli boljši ter želi, da bi odbor v ,Učit. Tov." objavil linijamente in številke vseh zvezkov, katere se pri društvu dobe. Temu doda g. J e 1 e n e c, da naj bi se zvezki z navpičnimi črtami popolnoma opustili. — G. Punčuh se temu mnenju protivi, poudarjajoč, da so v višjih oddelkih zvezki z navpičnimi črtami dobri, ker se po njih otroci vadijo bolje samostojnosti in lepše pisave številk. — G. Ž i r o v n i k govori za P. predlog, meni pa, da si more učitelj tudi s ,podkladki" pomagati. G. L u n d e r meni, da se z navpičnimi črtami pospešuje dekadična sistema ter se vadijo učenci samostojnosti. Naj društvo obdrži oba linijamenta. — G. M alenšek doda predlogu g. T., da bi ,Tovariš" z objavo linijamenta priobčil tudi ceno posamičnim zvezkom ter pripomni, da se učitelj v jednorazrednicah z več oddelki nikakor ne more ukvarjati in časa izgubljati z zvezki navpičnega linijamenta, zato je on za vodoravni linijament. — G. Krulec pravi: Založnik Grubbauer ima takozvane .uzorne zvezke"; ali bi odbor ,Narodne šole" ne mogel od njega izposlovati takih zvezkov, katere naj bi potem odbor svojim udoin doposlal, in bi potein ta stvar v ,Tovaiiši" odpadla. — G. predsednik upraša in želi vedeti, kaj misli o tem navzočni g. nadzomik Žumer in kake izkušnje si je on o tem pridobil na raznib šolah. G. Ž u m e r pravi: Po vsi deželi kranjski so razširjeni in upeljani Grubbauerjevi zvezki, kjer se to do danes še ni zgodilo, upa, da se bode v prihodnje, kar je tudi zadnja učiteljska konferencija v Kranji storila. Večina šol se ugreva za vodoravni linijament, kajti otrok naj piše številke od črte do črte, da se privadi lepi pisavi. Zato on misli, da naj odbor ,Narodne šole" naroča več zvezkov z vodoravnim linijamentom, vender naj tudi zvezkov z navpičnim linijamentom ne opusti, da se more vsem društvenikom z raznirn blagoin postreči in se nikomur ne dela nikakoršne sile. — Na to pripomni g. predsednik, da se bode glede ,,Vzornih zvezkov" obrnil na g. Grubbauerja, da dopošlje zopet letos vsaki šoli po jeden tak iztis. Tudi linijamenti se hočejo v nTovariši" priobčiti, ako bode to uredništvo dovolilo, a cena se ima opustiti; na želje glede ,številnio" izražene, se pa hoče odbor, kakor vsakikrat ozirati. Račun se brez ugovora odobri ter za pregledovalce računov izvolijo po vskliku gg. Raktelj Frančišek, Gepuder Jožef in Krulec Ivan. Na posebni predlog, da bi se objavljal imenik ljudskih šol in društvenikov, pripomni g. predsednik, da ni zato iz gospodarskih ozirov. Novci, ki bi se v to potrosili, naj se rajši za potrebnejše reči obrnejo. — G. Malenšek temu ugovarja, on nieni, da bi bilo iz marsikaterih ozirov koristno, da bi se imenik tiskal. — G. Žirovnik pravi, ves ,Imenik" se koncentrira kakor vidimo v odboru, čemu torej nepotrebnih izdatkov? G. Žumer tudi v principu ni za ,lmenik", vender meni, da bi bil taisti včasih nezaupljivcem dobra kontrola. — Pri glasovanji je obveljal predlog, da se vsa stvar odboru prepusti. Potem se preide k volitvi novega odbora. V škrutinatorja se izvolita gg. Gepuder in Malenšek. Izid volitve je bil naslednji: Stegnar, Žumer, Močnik, Govekar, Praprotnik A., Tomšič, Praprotnik F., Raktelj in Cepuder. Na to sklene predsednik zborovanje s toplimi besedami, zahvalivši se udeležencem za prijazno sodelovanje ter z vabilom, da bi se tudi pribodnjega zbora izvolili zopet v tako obilnem številu udeležiti. — Večina se je potem sešla v gostilni pri Avru v vesel razgovor in zabavo. stavi, kojo je isti pred nekoliko leti tukajšnji šoli daroval. Podpisani šteje si v prijetno dolžnost, blagemu šolskemu prijatelju in dobrotniku za ljubeznivo naklonjenost naši šoli in za vse dosedanje velikodušne darove izreči tem putem svojo presrčno zahvalo V Postojini dne 2. vinotoka 1890. Janez Thuma, šolski vodja. Zahrala. Gospod Jan L e g o v Žižkovi pri Pragi, uradnik češkega muzeja, častni član Matice slovenske, Narodne šole, učiteljskih društev tolminskega in sežanskega okraja itd. poslal je tukajšnji šoli dve krusnzbirki rudnin v vrednosti 50 gld. Blageinu dobroti niku iz Ceškega, ki se tako zelo zanima za slovensko šolo in mladino, izreka šolsko vodstvo tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo. Janez Thuma. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. 543. m. šol. sv.Na osemrazredni mestni dekliški ljudski šoli pri s v. J a k o p u v L j u b 1 j a n i je stalno popolniti mesto učiteljice z letno plačo 600 gld. eventualno mesto podučiteljice z letno plačo 500 gld. Prosilke, usposobljene za meščanske šole s slovenskim učnim jezikoin imajo pri sicer jednakih razmerah prednost. Prošnje, ki morajo biti opremljene z vsemi predpisanimi prilogami, ker bi se sicer ne jemale v poštev, vlagati je do 15. listopada t. 1. pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. Št. 544. m. šol. sv. Na mestni nemški petrazredni dekliški ljudski šoli je stalno popolniti mesto učiteljice z letno plačo 600 gld., eventualno mesto podučiteljice z letno plačo 500 gld. Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlože do dne 15. listopada t. 1. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani. dne 1. vinotoka 1890. Št. 579. m. šol. sv. Na mestni nemški trirazredni deški ljudski šoli je z začetkom leta 1891. stalno popolniti mesto učitelja z letno plačo 600 gld., eventualno mesto podučitelja z letno plačo 500 gld. Pravilno opremljene prošnje naj se semkaj vlože do dne 25. listopada t. 1. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 11. vinotoka 1890. Št. 1143. okr. š. sv. Na štirirazredni ljudski šoli v Trnov e m se razpisuje četrto učno mesto z letno plačo 400 gld. v stalno ali začasno uineščenje. Pravilno osnovane prošnje je postavnim potem semkaj vložiti do dne 20. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini dne 10. vinotoka 1890. _t. 879. = okr. š. sv. Na jednorazrednici v Cateži je stalno ali začasno popolniti mesto učitelja in voditelja z letno plačo 450 gld., opravilnino 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje naj se predpisanim potem semkaj vlože do dne 14. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Rudolfovem dne 17. vinotoka 1890. Št. 656. okr. š. sv. Na dvorazrednici v K r o p i je stalno popolniti mesto učiteljice z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje, ki morajo biti opremljene z vsemi predpisanimi prilogami, vlagati je semkaj do dne 2. listopada t. 1. pri tem uradu. C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici dne 16. vinotoka 1890.  Št. 1016. okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Dolenj i V a s i se razpisuje drugo učiteljsko mesto z letno plačo 450 gld. v stalno, eventualno začasno umeščenje. Pravilno osnovane pro.šnje je postavnim potem semkaj vložiti do dne 1. listopada t. I. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 18. vinotoka 1800. Št. 875. . okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v K o p r i v n i k u se razpisuje drugo učiteljsko mesto z letno plačo 400 gld. in začasnim stanovanjem v. šoli v stalno eventualno začasno unieščenje. Pravilno osnovane prošnje je postavnim potem semkaj vložiti do dne 1. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dne 17. vinotoka 1890.  Št. 1315. okr. š. sv. Na dvorazredni ljudski šoli v Šruarj e t i je popolniti drugo učiteljsko službo z letno plačo 450 gld. Prosilci za to službo naj svoje pravilno obložene prošnje zakonitim potem semkaj vlože do 20. listopada t. 1. G. kr. okrajni šolski svet v Krškem dne 17. vinotoka 1890.  Št. 1085. okr. š. sv. V logaškeni šolskem okraji sta nastopni dve službi razpisani: 1. Na dvorazrednici v Begunjah pri Cerknici je izpraznjeno nadučiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. s poslovno doklado letnib 50 gld. in s prostim stanovanjem. 2. Na trirazrednici v P1 a n i n i je izpraznjena služba druzega učitelja z letno plaoo 450 gld. Prosilci naj vlože prošnje, opremljene po predpisib, pri tukajšnjem uradu do 24. listopada t. 1. C. kr. okrajni šolski svet v Logatci dne 25. vinotoka 1890.