URN_NBN_SI_doc-E9QRC09X

prostori pridobili, saj je šele sedaj prišla njihova dejavnost prav do izraza. Knjižnica, prej m račna in prašna, je postala prijazna, vablji­ va, prijetna, topla. To jim potrjujejo tudi obiskovalci — študenti, učitelji, sodelavci. V endar si pedagoški delavci, pa tudi knjižničarji želijo še nekaj: knjižnično dejavnost bi radi razvijali še dalje in jo poglabljali tako, da bi poleg pisanih virov vključili v knjižnico še druge medije, optične in akustične. Razvili bi radi medioteko, k ar bi za njihove študente in oblike te r m etode pedagoškega in knjižniškega dela bilo nujno. V stavbi so prostori za m edioteko predvideni v okviru knjiž­ ničnega kom pleksa z nadaljnjim i 122,5 m 2 površine. Za zdaj so še neoprem ljeni. K njižničarji pa močno upajo, da bodo sedanje težave prem agane in odpravljene te r da se bodo kaj km alu lahko oglasili tudi z inform acijo o medioteki. S on ja Marič Obnove in načrti v Mariborski knjižnici Na pobudo M ariborske knjižnice in družbenopolitičnih organi­ zacij je spom ladi 1978 pričelo Stanovanjsko podjetje M aribor (STAN- INVEST) akcijo za sanacijo prostora knjižnice na Pobrežju. K njiž­ nica je bila usposobljena kot zunanja enota M ariborske knjižnice že 1973, vendar nikoli ni bilo dovolj sredstev za dokončno saniranje neuglednih in vlažnih prostorov knjižnice. K njižnica je na prom et­ no izredno dostopnem m estu in je kljub zelo zanem arjenem u videzu vsa leta dosegala zadovoljive rezultate v obisku in izposoji. Doslej je bila odprta po tri ure dnevno v popoldanskem času in je bilo med njenim i 8817 obiskovalci v letu 1977 1460 odraslih. Na področju nekdanje velike krajevne skupnosti Avgust M ajerič sta dve osnovni šoli s precej bogatim a knjižnicam a, vendar je bil kljub tem u v knjiž­ nici Pobrežje močan obisk šolske m ladine. V letu 1977 so si odrasli izposodili 3927 knjig, pionirji pa 21.489 knjig. Tako obiski kot izpo­ soja so narekovali, da dobi M ariborska knjižnica dovoljenje k u ltu r­ ne skupnosti M aribor za nam estitev knjižničarja s polnim delovnim časom. S tem bo dana možnost, da bo knjižnica odprta izmenoma v dopoldanskem in popoldanskem času, kar bo zagotavljalo kvalitet­ nejše delo z bralcem . V posebni čitalnici je obiskovalcem na voljo nekaj čez 20 n a­ slovov časnikov in revij. P rivlačen prostor bo omogočal različne de­ javnosti, ki jih razvijam o v M ariborski knjižnici. Tem eljni knjižni fond je letos dosegel že 5000 knjižnih enot. Več kot dve tretjin i je 306 K njižnica 22(1978)3-4