V spomin mag. Bogoljubu Anicicu
V začetku julija 2010 smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja, raziskovalnega svetnika mag. Bogoljuba Aničica, ki nas je zapustil v 74. letu starosti po kratki in težki bolezni. Boban, kot smo ga vsi klicali, je bil geolog z dušo in srcem, razpet med raziskovalno delo na terenu in v kabinetu, strokovnjak predvsem na področju regionalne geologije.
Bogoljub Aničic je bil rojen leta 1936 v zaselku Vrelo Prače v Bosni, kraju, ki je zaradi geoloških posebnostih in fosilov znan daleč po svetu. Morda so ga vile rojenice prav zato obdarile z ljubeznijo do kamna in narave. A razen te so mu v zibel položile tudi temne oblake. Že v najzgodnejši mladosti je okusil grenkobo življenja. Najprej je izgubil očeta, nato pa je bil zaradi vojne vihre prikrajšan še za brezskrbna otroška leta.
Kot dijak se je Bogoljub vpisal na srednjo geološko šolo v Beogradu ter se nato kot mlad tehnik za nekaj let zaposlil na Geološkem zavodu v Sarajevu. Sodeloval je pri terenskih raziskavah okolice rudišča Kreševo. Nemirni duh in želja po strokovni rasti pa ga je kmalu zvabila v svet. Tako je prišel v Ljubljano, kjer je leta 1969 končal študij geologije in se nato zaposlil na Geološkem zavodu Ljubljana, oddelku za regionalno geologijo.
Regionalna geologija in posebej geološko kartiranje sta postala nato prava motivacija njegovega raziskovalnega dela. Na zavod je prišel ravno v času, ko je bil projekt Osnovne geološke karte v največjem razmahu. Večino najbolj ustvarjalnih let je preživel na terenu - sprva na Primorskem, nato pa v tolminskih grapah in hribih. V tem času je kot član terenske skupine intenzivno sodeloval s prof. Stankom Buserjem. Vmes je bil eno leto kot član zavodske ekipe na geološkem kartiranju v severnem delu Alžirije. Sledilo je sodelovanje pri reambulaciji geološke karte lista Celje, eno sezono je kartiral tudi na Kočevskem v okviru izdelave lista Delnice. Od leta 1976 do upokojitve leta 2000 je raziskoval in vodil dela na listu Rogatec. Pokrajina med Bohorjem in Bočem mu je bila več let njegov drugi dom, sprva v sklopu Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1 : 100.000, nato pa formacijske geološke karte Kozjanskega v merilu 1 : 50.000. V te kraje se je rad vračal tudi po upokojitvi. »Grem spet malo med moje Ko-zjance,« je vedno dejal. Ti ga bodo močno pogrešali, saj so ga sprejeli za svojega in cenili kot spoštovanega strokovnjaka. Razen na geološki karti je Bogoljub v obdobju med leti 1984 in 1994 sodeloval pri več aplikativnih projektih, tako pri raziskavah za nafto in plin, pri iskanju lokacij za skladiščenje plina v Halozah, pri geološko-tehniških raziskavah za hidroelektrarne na spodnji Savi, iskanju možnih odlagališč radioaktivnih odpadkov v Halozah in na Kozjanskem, stratimetrijskih meritvah v severovzhodni Sloveniji, raziskavah premoga v Senovem in pri izdelavah občinskih prostorskih planov na Celjskem. Več let je bil tudi vodja raziskovalne naloge Terciarni bazeni v osrednji Sloveniji.
Terenskih raziskav in vsega dela se je Bogoljub loteval s predanostjo, zavzetostjo in z velikim spoštovanjem do kamna in stroke. Vrhunca teh raziskav sta list Rogatec, ki je bil tiskan skupaj s tolmačem leta 1985 v okviru Osnovne geološke karte SFRJ ter leta 2004 tiskana Geološka karta Kozjanskega. Slednje je bil še posebno vesel in nanjo ponosen. Na žalost pa ga je smrt prehitela, da k tej karti ni dočakal tudi tolmača, ki je v zaključni fazi pred tiskom. Pri terenskem delu se je srečeval z zanimivo geološko zgradbo in pestro paleto različnih in različno starih kamnin. Tako se je v prvi polovici svojega strokovnega dela dodobra seznanil s paleozojskimi in mezozojskimi, posebno triasnimi kamninami osrednje in zahodne Slovenije, kasneje pa je postal odličen poznavalec mlajših terciarnih formacij Panonskega bazena v vzhodni Sloveniji. Te terene je rad razkazal študentom in kolegom, večkrat pa je po njih vodil tudi strokovne geološke ekskurzije, tako že leta 1979 v okviru 16. evropskega mikropaleontološkega srečanja.
Kljub strokovno zahtevnemu in fizično napornemu terenskemu delu je Bogoljub našel čas tudi za dodatni študij. Tako je leta 1981 iz regionalne geologije magistriral s temo »Geološke razmere na Orlici«. Sam in s kolegi je objavil preko 30 znanstvenih člankov in prav toliko poljudnih objav. Aktivno je sodeloval tudi na več jugoslovanskih in kasneje na slovenskih geoloških kongresih. Po naravi je bil natančen in discipliniran, česar se je, kot je ob priložnostih rad poudaril, naučil že v srednji šoli. Na stroko je gledal sicer kritično, a z dobro namero po popravkih napak.
Še posebej mu je bilo ljubo poljudnoznanstveno pisanje za revijo Proteus ter geološko izobraževanje mladih v obliki delavnic in šolskih zbirk kamnin. Urejeval je in z vzorci mineralov, fosilov in kamnin dopolnjeval učno zbirko Osnovne šole Kozje v Kozjem in geološko zbirko Osnovne šole XIV. divizije v Senovem. Bil je tudi pobudnik geološke učne poti na Rudnico in Virštanj in izdelave vodnika po tej
poti. Zelo dejaven je bil tudi v raznih društvih - Društvu prijateljev mineralov in fosilov Slovenije, v okviru katerega se je redno vsako leto udeleževal in aktivno sodeloval kot mentor, vodic in svetovalec na razstavah v Tržiču, prav tako tudi v Prirodoslovnem društvu in Slovenskem geološkem društvu, kjer je vodil več strokovnih ekskurzij ter pri Društvu ljubiteljev slovenskega naravnega kamna. Sodelava s slednjim je še posebej opazna in dragocena, saj je zaradi dobrega poznavanja terena uspel odkriti vec že opuščenih kamnolomov peščenjakov in apnencev na Kozjanskem in v Halozah, kar je bilo pomembno za obnovo starejših zaščitenih objektov in spomenikov na Štajerskem z originalnim kamnom.
Po upokojitvi se je Bogoljub vedno rad vračal med sodelavce in prijatelje na Geološki zavod in na Oddelek za geologijo Ljubljanske univerze, saj njemu svojska ljubezen do kamna in zanimanje za stroko nista dala miru. Sprva nas je obiskoval bolj pogosto, v zadnjih letih pa je precejšen del svoje ljubezni kot skrbni dedek posvečal preživljanju trenutkov z vnučkoma, kar sta mu vračala z občutkom ponosa in radosti v njegovih očeh.
Vedeli smo, da je Bogoljub že dalj časa imel težave z zdravjem, v zadnjem letu tudi operacije, močno pa nas je pretresla novica o hitri in zahrbtni bolezni, za katero pred mesecem še sam ni vedel. Zato smo bili toliko bolj presunjeni ob sporočilu, da nas zapušča.
Med nami bo Bogoljub ostal v spominu kot dober strokovnjak, prijatelj in cenjen sodelavec. Dela, ki jih je zapustil, predvsem njegove geološke karte so osnova za vsa nadaljnja geološka raziskovanja širšega območja Kozjanskega.
Bojan Ogorelec Vasja Mikuž
Mag. BOGOLJUB ANIČIC tiskana bibliografija 1979-2009
Rijavec, L. & Aničič, B. 1979: Excursion A2, Section Trebce-Zagaj near Bistrica - Lower Miocene. V: Drobne, K. (ed.): Geological development in Slovenia and Croatia, 16th European Micropal. Coll. Guidebook ^Ljubljana): 137-140.
Rijavec, L., Aničic, B. & Skerlj, Ž. 1979: Excursion A1, Section Dekmanca-Bistrica on the Sotla river - Middle and Upper Miocene. V: Drobne, K. (ed.): Geological development in Slovenia and Croatia, 16th European Micropal. Coll. Guidebook (Ljubljana): 131-136.
Aničic, B. 1981: Biostratigrafske razmere na Orlici. (magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, NTF (Ljubljana): 1-131.
Buser, S., Pavšič, J. & Aničic, B. 1982: Globo-komorske kredne plasti v vzhodni Sloveniji. Zbornik radova, 10. jubilarni kongres geologa Jugoslavije (Budva) 1: 11-23.
Aničič, B. 1984: Geološka zgradba ozemlja obcine Šmarje pri Jelšah. Zbornik: Med Bocem in Bo-horjem (Šentjur pri Celju-Šmarje pri Jelšah): 46-55.
Aničič, B. & Dozet, S. 1984: Recentna in fosilna geologija: Nordsee ekskurzija. Jedro (Ljubljana), 46 (298): 9.
Aničič, B. & Juriša, M. 1985: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, list Rogatec. Zvezni geol. zavod, Beograd.
Aničič, B. & Juriša, M. 1985: Tolmac za list Rogatec. L 33-68. Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000. Zvezni geol. zavod (Beograd): 1-76.
Mioč, P., Aničič, B. & Žnidarčič, M. 1986: Sedimentation of the Smrekovec sedimentary - volcanic series in the northern Slovenia (Nw Yugoslavia). V: V. skup sedimentologa Jugoslavije, Brioni 2-5. 6. 1986. Sažeci predavanja. Hrv. geol. dr., 61-64, Zagreb.
Paunovic, M., Aničic, B. & Ramovš, A. 1986: Ein Beitrag zur Kenntnis der tertiären Fische Sloweniens. Rad Jugosl. akad. znan. i umjet., Razred za prir. znan. (Zagreb) 21: 153-164.
Ramovš, A., Paunovic, M. & Aničic, B. 1986: Novi najdbi okamnelih rib v Sloveniji. Proteus (Ljubljana) 48/7: 268-269.
Buser, S., Aničic, B. & Terzan, M. 1987: Terciarne arhitektonsko-gradbene kamnine vzhodne Slovenije. Geološki zbornik (Ljubljana) 8: 3740.
Aničic, B. 1991: Geološke razmere na Orlici. Geologija (Ljubljana) 33 (1990): 233-287.
Jelen, B., Aničic, B., Brezigar, A., Buser, S., Ci-merman, F., Drobne, K., Monostori , M., Ked-ves, M., Pavšič, J. & Skaberne, D. 1992: Model of positional relationship for Upper Paleoge-ne and Miocene strata in Slovenia. In: Monta-nasi, A., Coccioni R & Odin, G.S. (eds.): Abstracts and field trips, 71-72. International Geological Conference on Miocene Epoch with Emphasis on Umbria-Marche Seqence, Anco-na, Italy.
Mioč, P., Aničic, B. & Žnidarčič, M. 1993: Pre-ter-tiary basemant characteristics of the western border of Pannonian Basinin Slovenia. V: Er-delyi, G. & Veto, I. (eds.): Abstracts of papers, Hungarian Geol. Soc. (Budapest) p. 42.
Ramovš, A. & Aničic, B. 1995: Untertrias und Unteranis - Ausbildung im Mišnica-Tal, östlich von Rimske Toplice, Ostslowenien. RMZ (Ljubljana), 42/3-4: 143-155.
Aničic, B. & Ramovš, A. 1995: Antiklinala v Mesti-nju - zanimiv naravni spomenik. Proteus (Ljubljana) 57/ 8: 322.
Pavšič, J. & Aničic, B. 1995: Rdeče alge - graditeljice sedimentov. Proteus (Ljubljana) 58/1: 26-30.
Aničic, B. & Ramovš, A. 1995: Prangerji na Kozjanskem. Proteus (Ljubljana) 58/1: 40-42.
Žnidarčič, M. & Aničic, B. 1995: Geološke razmere med Halozami in Slovenskimi Goricami. Geol. Zb. (Ljubljana)10: 76.
Aničic, B. & Ramovš, A. 1995: V Šmarju pri Jelšah postavili slovenski pranger Homo humanus. Proteus (Ljubljana) 58/4: 174-175.
Aničic, B. & Ogorelec, B. 1996: Badenijski rodo-lit na Kozjanskem. Geologija (Ljubljana) 37/38 (1994/95): 225-249.
Ramovš, A. & Aničic, B. 1997: Počerenski slap na Gračnici. Proteus (Ljubljana) 60/3: 140.
Aničic, B. & Ramovš, A. 1997: Ložanski peščenjak z Maclja. Proteus (Ljubljana) 60/ 4: 167-171.
Pavšič, J. & Aničic, B. 1998: Nanoplanktonska stratigrafija oligocenskih in miocenskih plasti na Plohovem bregu pri Podčetrtku (Vzhodna Slovenija). Razprave SAZU, VI. Razreda (Ljubljana) 39/2: 55-79.
Dozet, S., Rijavec, J., Aničic, B. Skerlj, Ž. & Sto-janovič, B. 1998: Neogene beds of the Krško -Brežice plain and its borderland (southeastern Slovenia). RMZ-M&G (Ljubljana) 45/3-4: 375404.
Pavšič, J. & Aničic, B. 1998: Časovna krogla. Gea (Ljubljana) 7/11: 65.
Aničic, B. 1998: Vunduški peščenjak namesto ptujskogorski peščenjak - zahodne Haloze. Geologija (Ljubljana) 41: 103-108.
Aničic, B. & Ramovš, A. 1999: Kamen in kamniti portali na Kozjanskem. Proteus (Ljubljana) 61/6: 252-259.
Pavšič, J. & Aničic, B. 1999: Okamneli raki dvo-klopniki. Gea (Ljubljana) 9/11: 67.
Pavšič, J. & Aničic, B. 1999: Ostanek orjaka : paleontologija. Gea (Ljubljana) 9/2: 65.
Pavšič, J. & Aničic, B. 1999: S pentaliti bogate spodnjemiocenske plasti v profilu Plohov Breg pri Podčetrtku (Kozjansko, Vzhodna Slovenija). Razprave SAZU, VI. Razreda (Ljubljana) 40/4: 57-65.
Aničic, B. & Dozet, S. 2000: Mlajše paleozojske in mezozojske kamenine na severnem obrobju Krške kotline. Geologija (Ljubljana) 43/1: 13-35.
Dozet, S. & Aničic, B. 2000: Pre-Tertiary basement of the Krško depression. RMZ-M&G (Ljubljana) 47/1: 27-55.
Ramovš, A. & Aničic, B. 2000: Repnice - posebnost Bizeljskega. Proteus (Ljubljana) 62/5: 229230.
Aničic, B. 2000: Mehanske ali klastične sediment-ne kamnine : kamninska dediščina Slovenije. Proteus (Ljubljana) 63/2: 84-87.
Pavšič, J. & Aničic, B. 2000: Lower miocene Bra-arudosphaera - and Micrantholithus - rich layers of eastern Slovenia. J. Nannoplankton Res., 22/2, 130-131.
Ramovš, A. , Aničic, B., Petrovič, A. & Klenovšek, D. 2000: Naravne zanimivosti južnega pobočja Bohorja, Slapovi. Turistično društvo Senovo (Senovo) 1-38.
Aničic, B., Dozet, S. & Žnidarčič, M. 2000: Correlation of Neogene beds in northeastern Slovenia. V: Vlahovic, I. & Biondic, R. (eds.): 2. Hrvatski geol. kongr., Cavtat - Dubrovnik, Zbornik radova (Zagreb): 69-70.
Ramovš, A., Aničic, B. & Dozet, S. 2001: Comparison of Lower Triassic developments in eastern Sava Folds and northern Julian Alps (Slovenia). RMZ-M&G (Ljubljana) 48/3: 415-432.
Aničic, B. & Dozet, S. 2001: Skitske plasti na Orlici (Posavske gube). V: Horvat, A. (ur.). Povzetki referatov, Geološki zbornik NTF (Ljubljana) 16:1.
Aničic, B., Dozet, S. & Ramovš, A. 2001: Development of the Scythian series in the Orlica anticline area (Sava folds). Acta carsol. (Ljubljana) 30/1: 85-96.
Aničic, B., Ogorelec, B., Kralj, Po. & Mišič, M. 2002: Litološke značilnosti terciarnih plasti na Kozjanskem. Geologija (Ljubljana) 45/1: 213246.
Planjšek, M., Mirtič, B. & Aničic, B. 2002: Naravovarstveno vrednotenje nahajališč miocen-skih sedimentnih kamnin v kamnolomih severovzhodne Slovenije. Geologija (Ljubljana) 45/2: 485-492.
Aničic, B. & Dozet, S. 2002: Development of the Anisian stage in the Orlica anticlinearea and Kozjansko (eastern Sava Folds). RMZ-M&G (Ljubljana) 49/1: 117-129.
Mikuž, V. & Aničic, B. 2002: Sedimentne kamnine ali usedline, Lapor in laporovec. Proteus (Ljubljana) 65/2: 77-81.
Aničic, B. 2002: Sedimentne kamnine ali usedline, Dolomit. Proteus (Ljubljana) 64/7: 316-319.
Aničic, B. & Mikuž, V. 2003: Hotaveljčan skozi čas. Proteus (Ljubljana) 65/8: 379.
Aničic, B., Ogorelec, B., Kralj, Po. & Mišič, M. 2003: Poročanje ali dokazovanje: jezikovni problem ali kaj več? Odgovor, Geologija (Ljubljana) 46/2: 459-460.
Aničic, B. & Mikuž, V. 2003: Podpeški in črni ter pisani lesnobrdski apnenec skozi čas. (recenzija). Avtor knjige: Anton Ramovš. Izdal: Mineral d.d., Ljubljana. Proteus (Ljubljana) 65/9-10: 465-466.
Aničic, B. & Mikuž, V. 2003: Barviti trogkofelski apnenec Dovžanove soteske - lepotni spev narave. (recenzija). Avtor knjige: Anton Ramovš. Izdala Občina Tržič. Proteus (Ljubljana) 65/910: 467.
Aničic, B., Ogorelec, B. & Dozet, S. 2004: Geološka karta Kozjanskega 1: 50.000. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana.
Aničic, B. & Mikuž, V. 2004: Osemdesetletnica profesorja dr. Antona Ramovša. Proteus (Ljubljana) 67/4: 163-169.
Mikuž, V. & Aničic, B. 2004: Prof. dr. Anton Ramovš, 80-letnik. Delo (Ljubljana) 23. dec., 19.
Aničic, B. & Pavšič, J. 2004: Geološka učna pot Kozjanski park Rudnica/Virštajn: vodnik po geološki učni poti. Kozjanski park (Podsreda) 1-95.
Aničic, B. & Pavšič, J. 2004: Geološka učna pot Kozjanski park Rudnica/Virštajn. Kozjanski park, Podsreda (zgibanka).
Aničic, B. & Oblak, K. 2005: Budinaž v plasteh srednjemiocenskih kamnin na Kozjanskem. Proteus (Ljubljana) 67/5: 224-225.
Mikuž, V. & Aničic, B. 2005: Osemdeset let zaslužnega profesorja dr. Antona Ramovša. Društvene novice (Tržič) 32: 5-8.
Aničic, B. & Ogorelec, B. 2006: Geološka karta Kozjanskega 1 : 50.000. V: Režun, B. (ur.): 2. Slov. geol. kongr. Idrija, Zbornik povzetkov. Idrija: Rudnik živega srebra v zapiranju, p. 35, Idrija.
Aničic, B., Jeršek, M. & Pajtler, F. 2006: Minerali na južnem pobočju Rudnice in v bližnji okolici. V: Jeršek, M. (ur.): Mineralna bogastva Slovenije, (Scopolia, Supplementum), Prirodoslovni muzej Slovenije (Ljubljana) 3:132-135.
Mikuž, V. & Aničic, B. 2006: Pisani kamen s Kodrastega vrha na Jelovici. Proteus (Ljubljana) 69/3: 133-135.
Aničic, B. 2007: Geološka zbirka Osnovne šole XIV. divizije Senovo. Osnovna šola XIV. divizije Senovo in Turistično društvo Senovo, Senovo (zgibanka).
Mikuž, V. & Aničic, B. 2007: Zob antrakoterija iz oligocenskih (egerijskih) skladov premogovnika Senovo. Geologija (Ljubljana) 50/2: 285-292.
Aničic, B., Krajnc Brodar, V., Kunaver, D., Mesar, S., Mikuž, V., Ogorelec, B., Svetina, J. & Štembal Capuder, M. 2008: Društvo ljubiteljev slovenskega naravnega kamna : prvih pet let, 2003-2008. Ljubljana: Društvo ljubiteljev slovenskega naravnega kamna, 57 str., Ljubljana.
Aničic, B. & Kunst, M. 2008: Geološka zgodovina - Kozjanski park. Kozjanski park, Podsreda (zgibanka).
Aničic, B. & Petrovič, A. 2008: Geološka zgradba in geološke zanimivosti Bohorja. Turistično društvo Senovo (Senovo) 1-83.
Mikuž, V. & Aničic, B. 2009: Renato Vidrih: Potresna dejavnost zgornjega Posočja. Proteus (Ljubljana) 71/6: 275-276.
Mikuž, V. & Aničic, B. 2009: Anton Ramovš: Peračiški zeleni kamen. Pomnik mnogih gorenjskih cerkva in domačij (recenzija). Proteus (Ljubljana) 71/9-10: 464-465.
Mikuž, V. & Aničic, B. 2009: Renato Vidrih: Nemirna zemlja. Ob 50-letnici moderne seizmologije na Slovenskem (recenzija). Proteus (Ljubljana) 72/1: 34-38.