MLADINSKI SERVIS « e r. | tel.: 854-831, 853-061 številka 28, cena 60 tolarjev velenje, 16. julija 1992 : tehnologije objekti tehnolo oprema OKROGLA MIZA Ali Velenje stagnira, ali umira? STRAN 3 PREDSTAVLJAMO DOBRNO V naši neposredni bližini je čudovit turistični kraj. Ga poznate? STRAN 8 KMEČKE DRUŽINE Vsakoletno srečanje zgornjesavinjskih kmečkih družin je uradno odpadlo, bilo pa je! STRAN 16 Gorenjevi Gospodinjski aparati v izgubi Neustrezna slovenska monetarna politika Gorenjevi gospodinjski aparati sodijo med največje slovenske izvoznike. Vse od leta 1965, ko so na tuje prodali 8 odstotkov svojih izdelkov, jim izvoz skokovito narašča. V letu 1975 so ga dosegli že v višini 75 odstotkov, letos, ko so morali nenadoma nadomestiti izgubo jugoslovanskih tržišč, pa na tuje prodajo že 95 odstotkov celotne proizvodnje. Ravno takšna politika pa jih je letos spet pahnila v izgubo. Potem, ko so s sanacijskim programom premostili težave, ki jim jih je povzročila Markovičeva politika in lansko leto sklenili zadovoljivo, so ta čas v podobnih težavah kot so bili leta 1990. Že nekaj mesecev opozarjajo, da slovenska monetarna politika ni ustrezna, da izvoznikom ni naklonjena. Medtem, ko cene repromaterialu skokovito naraščajo, ko se večajo obveznosti do države in do delavcev, vrednost deviz pada. Za vse dražji izdelek torej dobivajo vse manj. Mesečno izvozi ta firma za okoli 32 milijonov nemških mark izdelkov. Za polovico te vrednosti nakupijo repro-material na tujem, preostanek pa jim prinaša negativne devizne razlike, kar pomeni mesečno od 3 do 3,5 milijona nemških mark izgube. Zaradi vsega tega bodo letošnje polletje sklenili z izgubo. V takšnem položaju so se znašli, četudi so letošnje leto začeli dokaj obetavno, kljub temu da so obseg proizvodnje zmanjšali za 28 odstotkov, obseg izvoza pa ob tem le za 5 odstotkov. Ob tem so morali na kar najbolj human način zmanjšati število zaposlenih v lanskem letu za 500, letos pa za 150 delavcev. Za približno toliko se bo stalež še zmanjšal do konca leta. Prvo tromesečje so sklenili z 69 milijoni tolarjev dobička, zaradi neskladja med rastjo domicilne inflacije in tečajem tolarja pa v naslednjih mesecih prigospodarili za okoli 300 milijonov tolarjev izgube. Tega razkoraka ni mogoče, so poudarili odgovorni te firme na torkovi novinarski konferenci, ni mogoče nadoknaditi z notranjimi ukrepi. To pa ni edino kar v Gorenjevih gospodinjskih aparatih očitajo slovenski vladi. Menijo, da je ta mnogo premalo naredila na področju zaščite slovenskega premoženja v nekdanji Jugoslaviji. Tam je Gorenju ostalo za okoli 27 milijonov nemških mark terjatev, za 58,8 milijonov DEM poslovnih prostorov, 4,3 milijona opreme in 6,6 milijona stanovanj. Poleg tega pa je bil ta trg za gospodinjske aparate Gorenja zelo zanimiv in so mnogo vložili v njegovo pridobitev. Gorenjevi predstavniki menijo, da mora slovenska vlada prevzeti skrb za slovensko premoženje v drugih delih nekdanje Jugoslavije. Za premoženje podjetij naj bi po njihovo izdali vrednostne papirje, s katerimi bi bilo mogoče odplačati posojila bankam. Tako bi bil opravljen tudi prvi korak sanacije bank. To premoženje bi bilo v delitveni bilanci Jugoslavije premoženje države Slovenije. Menijo tudi, da bi morali v Sloveniji vezati plače in osnovne življenjske potrebščine na gibanje deviznega tečaja in s carinsko politiko še bolj stimulirati izvoznike. MIRA ZAKOŠEK Šoferji praznovali na Rogli Minulo soboto so šoferji in člani združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije na Rogli obeležili svoj praznik, 13. julij. Organizator srečanja — Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Slovenskih Konjic se je tokrat podrudil še bolj kot pred dvema letoma. Srečanje je bilo resnično nadvse slovesno in praznično. Ob tej priložnosti je slavljencem z brzojavko čestital tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Več o prazniku poročamo na 16. strani. Zakon o zaposlovanju tujcev Gorenje Glin Nazarje Anton Vrhovnik novi direktor Upravni odbor Lesne industrije Gorenje-Glin Nazarje je na ponedeljkovi seji za novega direktorja podjetja imenoval Antona Vrhovnika, dosedanjega direktorja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. V petek so zaposleni prejeli majsko plačo, podjetje pa jim dolguje še razliko med že izplačanim regresom in višino regresa, ki je zagotovljen s kolektivno pogodbo v lesarstvu. Sicer se v podjetju močno trudijo, da bi zagotovili normalno poslovanje, pri čemer bo gotovo potrebna sveža denarna injekcija. Predvsem želijo v tem obdobju nadoknaditi zaostanek v junijski proizvodnji, vse pa je odvisno od naročil ter dobav surovin in drugih potrebnih materialov. V tem tednu ne delajo v iverki, proizvodnja v žagi je zaradi težav s surovino motena, pri pohištvu teče le del programa, okna pa izdelujejo le v nazarskem delu, medtem ko proizvodnja v Polskavi stoji. Na podlagi zadnjih ukrepov je odločbo o začas-nemvišku prejelo 361 delavcev, kaj več o nadaljnji uso-ja pa bo znano konec julija. Do takrat bo nabavljen temeljit sanacijski program, (jp) Konec tedna, v soboto, 18. julija, začne v Sloveniji veljati Zakon o zaposlovanju tujcev. Po njem se bo v Sloveniji tujec lahko zaposlil le, če na Zavodu za zaposlovanje ne bo ustreznega kandidata. Precej bo otežil življenje delavcem iz republik bivše Jugoslavije, ki nimajo slovenskega državljanstva in zanj niso zaprosili, imajo pa manj kot deset let delovne dobe in manj kot deset let stalno živijo v Sloveniji. Ti bodo imeli devetdeset dni časa, da zaprosijo za delovno dovoljenje, ki bo veljalo leto dni, delovne organizacije pa jih bodo morale v tridesetih dneh obvestiti o njihovih dolžnosti. Več o zakonu prihodnji teden. (mkp) Poslansko vprašanje Vladi Republike Slovenije 1. julij 1992 še vedno odmeva. Da vas na kratko spomnimo: tega dne ob 17. uri popoldne je koncentracija žveplove-ga dioksida v Šoštanju dosegla 2300 mikrogra-mov na kubični meter zraka, najvišja dovoljena meja za urno koncentracijo pa je 350 mikrogra-mov na kubični meter zraka. Kaj se je ob tem v Šoštanju dogajalo in kako zelo so bili ogroženi prebivalci tega kraja smo pisali. Vane Gošnik, poslanec v DPZ Skupščine Republike Slovenije pa je v zvezi s tem postavil poslansko vprašanje Vladi Republike Slovenije. Takole piše: Spoštovana Vlada Republike Slovenije! Očitno je, da je v sredo, 1. julija 1992, država Slovenija del svojih prebivalcev zavestno izpostavila hudemu zdravstvenemu tveganju. Zato pričakujem odgovor, kako je ukrepala, predvsem proti odgovornim v Ministrstvu za energetiko in v distri-buterskem podjetju ELES, ki očitno niso zagotovili takšne pravočasne preskrbe Slovenije z električno energijo (tudi iz uvoza), da bi lahko zmanjšali proizvodnjo v Termoelektrarni Šoštanj in s tem obvarovali zdravje državljanov Slovenije. V pričakovanju odgovora in s spoštovanjem! Poslanec VANE GOŠNIK Nove cene storitev lokacijske dokumentacije Velenjska vlada je v torek podražila uprave za urejanje prostora. Za izdelavo lokacijske dokumentacije za stanovanjske in počitniške hiše bo potrebno po novem odšteti 12.110 tolarjev, za pomožne objekte 9.685 tolarjev. Izdelava strokovnih osnov za pridobitev lokacijskega dovoljenja bo veljala 12.115, pridobitev soglasij pa od 6.036 do 12.072 tolarjev. Dve preimenovanji ulic Krajani krajevne skupnosti Gorica so predlagali, da preimenujejo ulico Vrnjačke Banje v Goriško ulico, ulico Veljka Vlahoviča pa v Ulico Frana Ko-runa Koželjskega. Z njihovim predlogom soglaša tudi velenjska vlada. fA[ovice Gaberke se začno in končajo sredi vasi Prejšnji teden sta predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik in predsednik izvršnega sveta Franjo Bartolac prejela pismo, ki jima ga je napisal delegat v velenjskem parlamentu in krajan Gaberk Peter Rezman. Piše jima zaradi obcestnih tabel z označbami začetka in konca Gabrk, ki sta postavljeni sredi vasi. Takšna postavitev obcestnih tabel je v Gaberkah povzročila veliko začudena in ogorčenja. Gostilna Pri Janezu je doslej, piše, stala v Gaberkah. Zdaj pa človek, ko zapusti gostilno pride v vas šele po dobrih stotih metrih. Ko gre v gostilno, piše Rezman, pa mora najprej zapustiti Gaberke. Gaberčani so odločeni, da bodo tablo postavljeno pred gostilno Pri Janezu sami odžagali,če to ne bodo naredili pristojni. Obenem Peter Rezman opozarja tudi na sicer pomanjkljivo označitev kraja in pismu ob koncu dodaja 21 delegatskih vprašanj ter 5 pobud. (mkp) Presežki delavcev Zaradi neustrezne izobrazbene strukture in tehnoloških presežkov, je pripravil sekretariat za občo upravo, izvršni svet pa na torkovi seji tudi potrdil, program razreševanja presežkov delavcev. Na seznamu je 13 desedanjih delavcev občinske uprave, ki jim je šestmesečni odpovedni rok zečel teči s torkom. LDS predstavlja knjigo "Poteptana priroda" Občinski odbori Liberalno - demokratske stranke Veleiye, Mozirje in Žalec so izdali publikacijo POTEPTANA PRIRODA. Knyga je svojevrstna ekološka in turistično razvojna analiza Savinje, Pake in pritokov, posebno pozorrnost pa so posvetili tudi jezrom kot pomembnemu segmentu ekološke in turistične sedanjosti Šaleške doline. Knjiga daje informacijo in bralca prepričuje o majhnosti človeka in njegovi neskončni neumnosti, ko s svojim drezanjem v naravo poskuša nemogoče: podrediti si nekaj, kar je njemu nadrejeno. Knjiga je plod domačih avtoijev in rezultat raziskav avtorjev, ki se že več let ukvarjajo s to vsebino. Predstavitev luyige bo v četrterk, 16. 7. 1992 ob 20. uri v velenjski knjižnici, na njej pa bodo avtorji pojasnili namen in pomen knjige, ki je prva tovrstna publikacija na naših tleh. Poseben gost predstavitve bo tudi publicist, pesnik in podpredsednik Liberalno -demokratske stranke Jaša Zlobec. Vabljeni! D .M. Zeleni za krajevne skupnosti Zeleni Velenja so ob skupščinskih razpravah pri sprejemanju proračuna občine Velenje predlagali vrsto amandmajev, poslanci so jih sprejeli šest. Pri tem z veselem ugotavljajo, da so bili to amandmaji v korist delovanja krajevnih skupnosti in v prid nekaterim ekološkim in razvojnim projektom. Tokrat so se s posebnim pismom obrnili na svete krajevnih skupnosti občine Velenje in jim svetovali, da velenjskemu izvršnemu svetu čim prej predložijo programe in finančne načrte za letos. (mkp) Vsaj en konec Pretekli teden so s končanjem 18-dnevne stavke delavci Emove družbe Posoda vsaj začasno končali agonijo te firme. Ker je prispel denar ameriškega kupca, ki se je po čudnih poteh in čudnih posrednikih pomikal med Ameriko in Celjem, so lahko izplačali osebne dohodke. Konec stavke pa seveda še ne pomeni, da je konec vseh težav te firme. Tako ni čudno, da nekateri še vedno tudi vstrajajo pri stečaju, deljena pa so mnenja, komu bi to najbolj koristilo. Celjane je tudi "presenetila" vest, da je resni kandidat (dolgo časa edini prijavljeni na razpis) za novega direktorja Ema sam Maks Bastl, nekdanji slovenski minister in (še vedno) podpredsednik celjske skupščine. (k) Po odgovoru - protest Celjsko društvo za varstvo okolja še zdaleč ni zadovoljno z odgovorom republiške sanitarne inšpekcije, ki ga je dobilo na njihovo opozorilo, da preverijo prah, ki se vali iz dimnikov štorske železarne. Iz odgovora namreč izhaja, da je količina prahu sicer zvečana, v razmerju na količino zraka, ne pa na količino proizvoda, to je na tono jekla. Zaradi takega odgovora, ki za društvo ni sprejemljiv, so tudi protestirali. V društvu so prepričani, da v železarni nimajo ustrezno urejenega odpraševanja, kar čutijo prebivalci Teharij in okolice. Za tako delo pa tudi krivijo ustanove (republiške), ki so izdale dovoljenja za obratovanje. Veliko kritike leti na sam republiški sanitarni inšpektorat in njegovega vodjo Hitijevo. (k) Počitek za izpitno komisijo V času dopustov si bodo člani izpitne komisije pri izpitnem centru občine Velenje privoščili nekoliko počitka, ki bo trajal od lo.julija do 14.avgusta. V prvi polovici letošnjega leta je teoretični del vozniškega izpita opravljalo 1.821 kandidatov, od tega je bilo uspešnih 992. Iz različnili kategorij se je k praktičnemu delu izpita prijavilo 1.847 kandidatov, uspešnih pa jih je bilo 9o6. Pri izpitnem centru občine Velenje ugotavljajo, da je letos število tistih, ki prvič niso uspešno opravili izpita, manjše kot leto poprej. Predsednik komisije za vozniške izpite občin Mozirje, in Velenje Viktor Kukec pa dodaja, da so nekatere avto šole s pripravo kandidatov na izpite uspešne s 75 odstotki. B.M. Kregajte se brez nas Bolj, ko vse, kar se na slovneskem političnem prizorišču ta čas zanimivega in nezanimivega dogaja, začenja močno dišati po začimbah iz predvolilne kuhinje, bolj postaja tudi jasno, da je prvo učenje tovrstnih lekcij šlo več ali manj v prazno. Kar sedaj gledamo in poslušamo, je v pretežni meri trmasto ponavljanje tistega, čemur smo z dolžno prizanesljivostjo rekli "porodni popadki mlade demokracije", skorajda povsem prepričani, da bomo naslednjo tovrstno preizkušnjo opravili mnogo bolj zrelo, če ne že povsem dozorelo. Ja, precenili smo se, to si kar priznajmo. Politična kultura je zahtevno področje, ki očitno terja dolgotrajnejše osvajanje in pravšnje temelje za potrebno nadgrajevanje. V tem kratkem času seveda nismo mogli preskočiti vsega, kar so drugod z majhnimi koraki prehodili na dolgotrajnih poteh utrjevanja demokracije. Kljub temu pa ni treba, da vztrajamo pri manirah, ki so za tisti zgodnji čas pomladnega brstenja bile rezumljive in dopustne, hkrati pa dovolj poučne, da so vsem nam dale jasno vedeti, kako slabo produktivne so. V mislih imam nenehno kazanje s prstom v preteklost, etiketiranje političnih nasprotnikov s takšnimi ali drugačnimi grehi iz polpretekle zgodovine, nabiranje političnih točk s poudarjanjem tovrstnih slabosti nasprotnikov namesto z afirmativnim predstavljanjem svojih adu-tov. Takih, ki pri volilcih edini prav veljajo pa tega nočemo ali ne moremo spoznati. Predvolilne igre s tako vsebino me spominjajo na tekmovanje dveh snubcev za istega dekleta, pri katerem običajno nato zaspi tretji. Prvi se osvajanja loti s tem, da na vse kriplje hodi po drugem. "Pusti tega," govori dekletu. "Ta je iz družine, ki ima sumljivo preteklost. Tudi sam je zagrešil veliko nečednosti. Včasih je pil in to počne še sedaj. Poglej ga, kakšen je. Neobrit, nepočesan, denarja nima. Le kaj boš s takim?" Drugi mu vrne z enako mero. Našteje vse bolezni in možne posledice svojega tekmeca, ugotovi, da je njegovo oblačenje sto let za modo, da ima piškave zobe in trinajst let star avto, ki ga neprestano popravlja. Dekleta pa seveda zanima slišati vse kaj drugega in da snubcema takoj jasno vedeti, da se jo s takim jalovim nagovarjanjem ne da dobiti. Nje že ne, lahko pa katero drugo, če se fanta od te košarice kaj naučita in se pod naslednjim oknom drugače lotita stvari. Volitve in vse kar k temu spada, so sila zahtevno početje, skorajda prava znanost, ki med drugim uči, da so volilci kot otroci, čakajoči na kar najlepše pravljice. Toda ne včerajšnje. Zanima jih jutri, zanima jih pojutrišnjem zanima jih pri- hodnost. To so že zdavnaj ugotovili največji mojstri političnega marketinga, težo te izkušnje pa mnogokrat potrdili znani svetovni politiki, ki so, kar so, tudi zato, ker so vedeli, kakšne pravljice morajo pripovedovati svojim volilcem. Mene - in verjamem, da večino vas - prekleto malo briga, kaj prenovitelji vedo o Starmanovi politični preteklosti, kaj Starman ve o grehih očetov prenoviteljskih liderjev, kaj je Gros slišal o Drnovškovih predsedniških potezah v Beogradu, kaj Janša misli o Zlobcu, kaj Peterle o Spomenki Hribar... Tako neustvarjalno in nekoristno se kregajte brez nas. Ne pljuvajte se nevljudno pred našimi očmi, ker je nam nerodno, če že vam ni. začnite nas že nekrat nagovarjati, kot se spodobi in kot bo za vse nas bolj prav. Še nam bi ne bilo vseeno, če bi šele na volitvah spoznali, da so volilci zoreli hitreje od Naložbe v zdravstvo in - negotovost Čeprav celjska bolnišnica ni edina tovrstna zdravstvena ustanova na tem širšem prostoru, ima vendarle v veliki meri regijski značaj. To se je pred leti kazalo tudi v tem, da so z ustreznim regijskim dogovorom zbirali denar za obnovo in modernizacijo, vendar pa je "zanimanje" za tako združevanje usihalo in končno zamrlo; tudi v prepričanju, da bo s podržavljanjem skrb za take ustanove v celoti prevzela republika. Da to ni res, so poudarjali nekateri tudi ob petkovi otvoritvi nekaterih prenovljenih oddelkov celjske bolnišnice. Tokrat je šlo sicer za obnovo oddelkov, ki jih je prizadela poplava pred letom in pol in za kar so denar res dobili iz republiških virov, kot sredstva za odpravo posledic poplave. Vendar pa so isti dan na sestanku odbora za izvedbo četrtega celjskega samoprispevka (denar Celjani namenjajo izključno za modernizacijo te regijske bolnišnice) tudi opozarjali na usodo nadaljnjega posodabljanja te bolnišnice, saj je gotovo, da je za dalj časa priliv iz republiške investicijske pipice usahnil. Za obnovo treh oddelkov, ki jih je uničila poplava, so porabili 212 milijona tolarjev, za popolno dokončanje, ki naj bi ga opravili do konca meseca, ko bi tudi steklo normalno delo, pa potrebujejo še 46 milijonov. Uredili so oddelke za transfuzijo, za klinično kemijo in biokemijo ter enoto centralne sterilizacije. S tem so se tudi rešili razdrobljenosti, tudi prevozom na sterilizacijo v Maribor. Razen republiškega denarja so za ureditev transfuzije dobili nekaj denarja tudi iz sredstev celjskega samoprispevka; to je oddelek, ki so ga v Celju tik pred poplavo na novo uredili, malo pred odprtjem pa ga je uničila poplava. Na odboru za izvedbo četrtega celjskega samoprispevka pa so ponovili dokaj presenetljive podatke: da so že osem mesecev pred iztekom plačevanja samoprispevka v celoti izpolnili referendumski program. To je vsekakor posebne vrste čudež, ki so ga dosegli z resnim in doslednim delom. Ta predčasna izpolnitev programa pa tudi pomeni, da bodo z denarjem, ki se bo še nabral do konca leta, lahko uredili še nekatere najbolj pereče probleme v celjski bolnišnici. Tako so prve "dodatne" prilive že namenili za ureditev transfuzije (17 milijonov), z avgustovskim in septembrskim prilivom bodo kupili memograf za zgodnje odkrivanje raka na dojki, prihodek naslednjih dveh mesecev pa bodo porabili za nakup aparatur za očesni in ušesni oddelek. Priliva iz zadnjega meseca pa zazdaj še niso razporedili, saj ga imajo v rezervi, če bi bili kje kakšni dodatni nepredvideni izdatki, če pa bo "ostal", ga bodo namenili travmatološkemu oddelku. V bolnišnici sicer pravijo, da je potreb še več, zato so tudi resno zaskrbljeni za nad-aljno modernizacijo, če bodo usahnili vsi viri. (k) Savinjs/^o - šaCešf^a naveza Pri sosedih je bolje S sosedi so običajno same težave, včasih je pa le dobro, da jih imamo. Ce ne zaradi drugega zato, da se lahko primerjamo z njimi. Da. rečemo, kako smo mi vendarle dobri, saj oni še tega nimajo, ali pa, da potar-namo, kako mi to nujno potrebujemo, saj oni to vendarle že imajo. Če morajo, samo kot primer seveda, v Velenju zvišati cene vode, ali kakšne druge komunalne dobrine, potem pride prav podatek, da v kakšni sosednji občini za to že dolgo plačujejo veliko več. Ali pa če je treba kaj urediti, se ni greh primerjati celo s Celjem, če ima to ono bolje urejeno. Seveda pa je primerjava z bližnjimi ali daljnji-mi sosedi dobrodošla tudi, ko je treba zagovarjati, da vendarle nismo v razvoju povsem zastali; da so težave v kakšnem drugem kraju še veliko večje. Nekateri takim primerjavam, ki imajo osnovo ali pa ne, dajejo tudi lepo internacionalno ime damagogija. S tem imenom je pač podobno kot s takimi primerjavami -je (so) čisto na mestu ali pa ne. In - kot sem že tudi zapisal - kljub napetim odnosom med Celjem in Velenjem (le kaj si nekateri mislijo ob tem, da sta se sestali medobčinski zbornici Celja in Velenja!) nekateri v Velenju še vedno tudi dajejo na nekaterih področjih Čelje za zgled. Za mnoge je namreč dovoljena le primerjava, kjer se kaže, da je Velenje spredaj, ali take, kjer se jasno vidi, da je Celje "grdi taček", ki kvari regijske odnose in želi vso smetano speljati v svoj lonček s kavo. Tudi na javni (tudi 20 ljudi je pač tudi javnost) tribuni o prometni in sploh ureditvi centralnih predelov Velenja pa je bilo slišati, da bi si glede ureditve prometa v jedru (zaprtje) vzeli za zgled Celje. Seveda je sreča, da je bila ta tribuna bolj omejene oblike in da taka stališča ne bodo masovneje prodrla v Celje, saj bi nekateri Celjani lahko to smatrali za norčevanje, ali še kaj hujšega. Kako tudi ne, ko pa so znane celjske zagate okoli urejenosti prometa v središču mesta, kjer načrtovalci in uporabniki nikakor ne najdejo skupnega jezika. Rezultati tega pa so neurejenost, velika prometnost zaprtih cest, parkiranje, kjer vozil sploh ne bi smelo biti. Skratka stanje je tako, kot so ga v Velenju opisovali tisti, ki so hoteli najbolj kritično prikazati tamkajšnje stanje. Seveda se tudi v Celju zgodi, da kdo da za primer kakšne (ne)urejenosti drug kraj (resnici na ljubo je tudi treba priznati, da tudi redko dajejo za primer "konkurenčno" regijsko središče Velenje, pri čemer besedice, da je Velenje še eno regijsko središče, skorajda ne spravijo iz ust) in tudi pohvali, kako da imajo tam to in to dobro urejeno. In če bi krajani tega omenjenega kraja to slišali, bi se verjetno prijeli podobno za glavo, kot so se Celjani ob misli, da je mestni promet v njihovem mestu urejen. Ampak, kot rečeno, sosedje so tudi za to, da se z njimi primerjamo. Tudi čzaradi tistega primera o crknjeni kozi. (Kr) Modna konfekcija Elkroj Načrti izpolnjeni, sedaj dopust V Modni konfekciji Elkroj bodo s ponedeljkom, 2l.julija, odšli na zasluženi štirinajstdnevni kolektivni dopust. Dejstvo je, da so plan za minulo odbobje letošnjega leta v celoti uresničili načrte, prav tako pa velja dejstvo, da jih močno otežene razmere v veliki meri že ekonomsko in zlasti razvojno onemogočajo. Dela jim doslej ni manjkalo, zmgolji-vosti so bile polno zasedene, delali so tudi ob sobotah, zato utrujenost seveda ni nikakršno naključje, svoje pa so dodali sončni dnevi z veliko vročino v proizvodnih prostorih. Izvozni posli so tekli normalno, soočajo pa se seveda s samo nam značilnim problemom - dela imajo dovolj, napore in uspehe pa izničijo inflacija, obresti in močno podcenjena nemška marka. Poudarjajo, da brez močno okleščenih notranjih stroškov že doslej ne bi preživeli. Prav tako so vse izdelke prodali tudi na domačem trgu, problem pa je Hrvaška. Prodaja na tem trgu -je padla na samo 3 odstotke, poslej pa najbrž tudi tega majhnega deleža ne bo več. Seveda že sedaj izdelujejo in prodajajo program jesen- zima. Ou pridobitev v minulih mesecih kaže omeniti računalniško povezano informatiko, najnovejši stroj za obšivanje stranskih šivov, ki ga ima poleg njih samo še Mura, dobili so 32 novih strojev, "utišali" so kompresor, ki je doslej hudo motil sosede, drugi del uvajanja avtomatskega krojenja pa so morali zaenkrat preložiti. Kolektivni dopust bodo seveda izkoristili za remontna in vzdrževalna dela, zlasti na tistih strojih, ki so zaradi poškodb v poplavi že "utrujeni" in se hitreje kvarijo. (jp) Družbenodenarne pomoči Verjeli ali ne ■ posebnosti ni Tarnanje o kriznih časih, preplitkih denarnicah, dragih izdelkih so že lep čas sestavni del še tako bežnega klepeta. Toda, verjeli ali ne, na Centru za socialno delo Velenje zatrjujejo, da pri ponovnem preračunavanju o upravičenosti do družbeno denarnih pomoči - v letošnjem maju in juniju - na zunaj ni posebnosti. Tako govore statistični podatki. Poln hodnik in podajanje kljuke na vratih sob št. 8 in 9 na prej omenjenem centru, kjer dodeljujejo pomoči, pa so najbrž bolj zgovorna dejstva sama po sebi. Navsezadnje nič novega ni tO, da v mnogih družinah mi plača komajda zadostuje za pokritje rednih obveznosti s položnic. Izraziteje kot morda kdaj prej pa prihaja v ospredje še težje sprejemljiv čas prilagajanja za tako imenovani srednji sloj, kjer občutek socialne ogroženosti poraja primerjava prejšnjih potrošniških navad s sedanjimi brez posebnega razmisleka. Po besedah socialne delavke na centru Marjane Čelofiga je skok v težje materialne pogoje naredil svoje v prejšnjem preračunskem obdobju. Primerjava podatkov junij 91-junij 92 kaže namreč zanemarljiva nihanja, pa naj si gre za družbenodenarne pomoči otrokom, za delno nadomestitev stanarine ali za stalne skrbstvene pomoči. Le pri enkratnih pomočeh, s katerimi gasijo dnevne požare, potrebe daleč presegajo zmožnosti. Mimogrede - na vrata centra so za nakup šolskih potrebščin že prejšnji mesec trkali starši učencev. To je kar dober mesec in pol prej kot prejšnja leta. Nekaj številk: družbene pomoči otrokom: po lanskih junijskih podatkih je bilo upravičenih do te pomoči 1645 nosilcev, pomoč so prejemali za 3511 otrok. Letošnji junij-1652 nosilcev oziroma 3368 otrok. Na zunaj vse lepo in prav, znotraj teh številk pa vendarle ni težko ugotoviti realnega padca življenske ravni. Sploh, če vzamemo v zakup kar nekaj izplačanih odpravnin za številne družine delavcev iz republik bivše Jugoslavije in manjše število otrok. Delna nadomestitev stanarine: lanski junij 618 upravičencev, junij letos 614. Ob tem je treba povedati, da podatki niso tekoči, ker prevzemajo naloge bivše stanovanjske skupnosti posamezna podjetja oziroma lastniki stanovanj. Nova zakonodaja pa hkrati z drugimi novostmi ukinja tudi vir za refundacijo iz občinskega proračuna. To nalogo so sedaj prevzeli upravniki stanovanj. Participacija je po izkušnjah socialnih delavk na centru ena od najbolj željenih pomoči. Koliko je vredna kaže razburjenje občanov ob morebitno ugotovljeni neupravičenosti za pridobitev. Mnogo, mnogo večje je kot negativen odgovor o katerikoli drugi družbenode-narni pomoči. To pravico je doslej uveljavilo 3700 občanov, pa čeprav so od letošnjega 1. maja dalje spremenjeni pogoji. Do tega dne so bili namreč oproščeni doplačila k zdravstvenim storitvam vsi prejemniki družbenodenarnih pomoči. Od takrat dalje pa sodijo v krog tovrstnih upravičencev tisti, ki presegajo cenzus za oprostitev za manj kot 50 odstotkov in tisti, katerih potrdila o plačilu zdravstvenih storitev presegajo znesek 2000 tolarjev. Nezaposleni, sploh dela voljni, so poglavje zase. V zadnjem času pa povzročajo zaposlenim na Centru za socialno delo Velenje precej preglavic tisti brezposelni, ki niso pridobili državljanstva republike Slovenije. Ti namreč nimajo pravice do uveljavljanja nobene pomoči, tudi na področju zdravstvenega varstva ne, neglede na stalno prijavljeno bivališče v občini. Enkratna pomoč je bolj simbolične narave in zadostuje le za pokritje potnih stroškov za vrnitev v domovino. Že pred leti tako poudarjena skrb posameznika za lastno življenje postaja vse bolj kruta realnost, dolžnost, da vsak s svojim delom poskrbi zase, vsak dan večje breme. Optimizem? "Hm, veliko pričakujemo od nove zakonodaje s področja socialnih in družinskih dajatev. Najbrž bo prinesla bolj selektiven pristop pri reševanju stisk, bo pa pomoč za to bolj konkretna, večja. Ničkaj dokončnega pa ne morem reči o bodočih otroških dodatkih. Najbrž bo vse odvisno od denarja," pravi Marjana Čelofiga. Pa še to: po določilih nove zakonodaje pri uveljavljanju pomoči ne. bo preračuna na dohodek na družinskega člana v preteklem letu, ampak prejemki prošnika v zadnjih treh mesecih. Stisko bo lahko posameznik z njo reševal le za polovico leta in ne za celo. Elektrostrojna oprema pred temeljito preobrazbo Bo petim hčeram šb bolje ? V velenjski Elektrostrojni opremi so se odločili za novo organiziranost, oblikovali bodo holding s petimi družbami z omejno odgovornostjo. Gre za novost, ki jo nekateri delavci tega podjetja precej težko razumejo, predvsem pa jim odpira vrsto vprašanj in dilem. Neketere od teh smo skušali pojasniti v pogovoru z direktorjem te firme Jožefom Sibancem. Naš čas: Danes (v ponedeljek) se je delavski svet Elektrostrojne opreme na izredni seji odločil za novo organiziranost firme, za holding s petimi družbami z omejeno odgovornostjo. Kaj to pomeni? Jožef Šibanc: "Postavljena so bila le začetna izhodišča spremembe firme ESO v holding. Po res burnih razpravah smo v kolegiju dosegli soglasje o postopku in načinu preoblikovanja firme. Pri tem gre za pot, ki jo trasiramo že nekaj časa. Iz enovite delovne organizacije smo prešli v organizacijo s profi-tnimi centri. Za vsak profitni center natanko vemo kako dela, kakšni so rezultati poslovanja, kakšna je njegova vizija in tudi kakšne možnosti ima." Naš čas: V ESO zdaj delujeta dva takšna profitna centra: Telecom in KIKO, bivši krovsko kleparski obrati. Kako delata? Jožef Šibanc: centra bosta najhitreje prišla do registracije družbe z omejeno odgovornostjo, kar pa še ne pomeni nič. Najbolj kritični pred časom so bili krovsko kleparski obrati v Šoštanju, za katere smo že razmišljali, da bi jih prodali. Potem smo našli ekipo, ki je bila pripravljena delati, čeprav so trenutno v nekoliko slabšem položaju. Telecom pa je ustanovila skupina bivših telefonistov, ki so bili najprej na rudniku, potem pa pri nas. Imajo zanimiv program, sklenjenih pa že tudi kup pogodb za Ta dva majhna profitna Jožef Šibanc: "Presežkov delavcev zaradi nove organiziranosti firme ne bo." vzdrževanje telefonije. Pridobili so licenco in so ekskluzivni zastopnik Iskre za naše področje." Naš čas: Koliko pa imate sicer zasedene zmogljivosti? Jožef Šibanc: " Devetdeset odstotno! In to za naslednje štiri mesece. V opremi so zmogljivosti zasedene malo bolje, v montaži pa imamo nekaj pogodb za projekte na Hrvaškem, kjer pa so se pogoji bistveno spremenili. Če so na začetku ti izgledali zanimivi, so danes izredno kritični." Naš čas: Obračate so bolj na tuje, kako pa je z deli doma v Sloveniji? Jožef Šibanc: " Doma enostavno ni investicijskih vlaganj. Tisto, kar je možno dobiti, so majhne stvari, velikih pa ni.Vključevali smo se povsod, kjer se je kaj delalo, od obnavljanja vojašnic do postavitve mejnega prehoda Holmec..." Naš čas: Kako sodelujete z velenjskim rudnikom za katerega ste včasih ogromno delali? Jožef Šibanc: "Sodelujemo največ kolikor se da. Na rudniku pač iščejo najugodnejše ponudnike, najkakovostenjše dobavitelje. Eso pa za rudnik ni vedno najbolj ugoden. To je v precejšnji meri naša krivda, ker smo se skozi navajenost na rudnik, malo uspavali." Naš čas: Kako je pri vas s plačami, so visoke? Jožef Šibanc: "Visoke niso, smo jih pa v zadnjem času redno izplačevali. Zavedamo se, da zaoostajamo po kolektivni pogodbi, ki jo v ESO sploh še nimamo podpisane, zaostajamo za branžno pogodbo. Pogajanja okoli kolektivne pogodbe tečejo, dogovorili smo se, da bomo postavke, ki jih dogovorimo, začeli takoj uporabljati." Naš čas: Ljudi pri vas najbolj skrbi, če se povrnemo nazaj, da bodo z novo organiziranostjo v ESO nastali tudi presežki delavcev. __ Jožef Šibanc: "Zaradi reorganizacije jih ne bo." Naš čas: Boste ostali v ESO, ali se odpravljate kam drugam? Jožef Šibanc: "Trenutno ne razmišljam o tem, da bi odšel kam drugam. To kar delam v ESO delam s srcem." Milena Krstič - Planine Kakšno bo naše mesto v prihodnosti Velenje umira ali le stagnira? Ze nekaj časa lahko tisti, ki se zanimajo za nadaljni razvoj in usodo mesta Velenja, iz polpretekle zgodovine znanega kot "socialistični čudež", sledijo polemiki o novi ureditvi t.i. centralnih predelov mesta. Sodeč po udeležbi občanov na javni tribuni, ki jo je v četrtek organizirala LDS Velenje, prav velikega zanimanja občanov to vprašanje ne povzroča. LDS Velenje, ki si je v svojem programu zadala tudi konkreten cilj aktivno sodelovati pri prestrukturiranju gospodarstva v občini, je povabila vse poglavitne akterje te polemike. V dokaj dolgi in na začetku mučni razpravi se je izkazalo, da poleg tega, da se sprejetje ureditvenega načrta vleče vse predolgo, največ težav in izključujočih se mnenj strokovnjakov povzroča prometna ureditev tako centralnih predelov mesta, kot Velenja v celoti. Poglavitno vprašanje je seveda, kako, na kakšen način revilitarizirati in urediti centralne predele mesta tako, da ga tudi urbanistično iztrgamo iz naveze na dva velika gospodarska giganta in omogočimo razvoj malih podjetij, trgovinic in turizma. Na vsa ta vprašanja sta pri pripravi ureditvenega načrta mesta mislila in jih upoštevala arhitekta Nande Korpnik in Edi Vučina - njun projekt je bil izbran na lanskoletnem natečaju med tremi prispelimi projekti. Zakaj se sprejetje tega ureditvenega načrta vleče že celo leto je poskušal pojasniti Marjan Kac, direktor velenjske uprave za urejanje prostora. Povedal je, da je bilo zadnje potrebno soglasje pridobljeno 23. junija letos in da stvari kljub vsemu tečejo po (še vedno starem) zakonu. Do zapleta je prišlo, ko je animator pogovora, Dragan Martinšek, predal besedo arhitektoma, avtorjema ureditvenega načrta. Nande Korpnik je namreč dvomil o smiselnosti namena tribune. Menil je, da se stvari že tako odvijajo prepočasi in da sta z soavtorjem načrta v postopku sprejemanja, javne razgrnitve in predstavitve, povedala že vse. Zato se je spraševal, s kom se sooča in v zvezi s čim. Tudi tisti, ki stvari prej niso poznali, so po tem zapletu lahko vedeli, da so strokovnjaki v občini močno nasprotnih in izključujočih se mnenj, očitno pa gre tudi za osebno prizadetost. Problem je v prometni ureditvi Veijetno je vzrok za nasprotja med strokovnjaki tudi nekoliko pozno naročena prometna študija, ki jo je dr. Aleksander Kneževič v sodelovanju s strokovnjaki mariborske univerze pričel pripravljati po na natečaju izbranem ureditvenem načrtu. Nande Korpnik in Edi Vučina sta namreč predvidela povsem drugačno prometno ureditev, kot jo je (v še delovni obliki) predstavil dr. Kneževič. Bistvena razlika med njimi je v tem, da avtorja ureditvenega načrta predvidevata večji, pretok prometa v sedanjem strogem centru, kar pomeni odpiranje nekaterih cest, ki so sedaj peš poti. To utemeljuje- ta s tem, da ima Velenje veliko zelenih površin in sorazmerno preveč peš poti, hkrati pa bi z ponovnim odprtjem prometa v centru omogočili hitrejši razvoj mestnega središča. Ob upoštevanju t.i. duha časa sta mnenja, da bi tudi to pripomoglo k prebuditvi mesta, razvoju podjetništva in turizma in pritoku svežega kapitala. Prometna študija Dr. Kneževiča in sodelavcev, ki jo pripravljajo po nemški metodi, pa predvideva še dodatno zaprtje nekaterih cest, ponekod pa tudi čisto nove trase. V razpravi smo tudi izvedeli, da je bila naročena ne le zaradi centralnih predelov mesta, ampak zaradi prometne ureditve v celotnem Velenju, saj je problemov na tem podočju veliko. Veliko udeležencev tribune se je vključilo v polemiko, eni so prikimavali avtorjema ureditvenega načrta, drugi so se ogrevali za drugo rešitev. Predvsem mlajši so simpatizirali z rešitvijo, ki jo ponujata Korpnik in Vučina, saj najmočneje čutijo hladnost mesta, nazadovanje in spreminjanje v spalni geto. Kar nekajkrat smo slišali ugotovitev, da mesto umira in da v primerjavi z mesti v naši okolici zelo nazadujemo. Tisti, ki jim je bliže koncept dr. Kneževiča, so menili, da mora biti promet urejen tako, da bo mesto dajalo prednost pešcu in šele potem avtomobilistom. Ob velikokrat slišanem mnenju, da je treba za mnenje o prometni ureditvi vprašati predvsem občane, ne le strokovnjake, se mi je postavljalo vprašanje, kako bi se uskladilo 46.000 prebivalcev občine, ki ob javni razgrnitvi ureditvenega načrta niso pokazali velikega zanimanja, mnenja pa so se ostro kresala že med približno 50 prisotnimi. Glavno vprašanje osnovna ideja mesta? Po tem, ko so se v razpravi izkristalizirale dve smeri, se je oglasil Igor Meh, ki je menil, da je bistvo problema v tem, da mesto še vedno nima prave vizije razvoja. Možnosti pa ob stagnaciji premogovništva in predelovalne industrije ni ravno veliko. Menil je, da sta avtorja ureditvenega načrta dala možnost razvoja Velenja v moderno mesto z več intelektualnimi dejavnostmi, obrtjo in turizma, kar bi v mestu tudi zadržalo mlade. Predsednik Izvršnega sveta, Franjo Bartolac je menil,; da je problem tudi v tem, da Velenje sedaj funkcionira po zaselkih in da je zadnji čas, da se mesto integrira. Izrazil je skrb zaradi izključujočih mnenj strokovnjakov in menil, da je nekje nek optimum med obema ponujanima rešitvama. Ni se strinjal s tezo, da Velenje umira; po njegovem mnenju le stagnira. Namen te tribune različnih mnenj ni bil razrešitev problema ureditve centralnih predelov mesta; javno pa se je izkristaliziralo kar nekaj stališč, občani so lahko povedali, kaj jih teži in pri stvari moti. Sprejem nekega ureditvenega načrta pa je vedno tudi politično dejanje in prav ta bo sedaj na vrsti. B.Špegel Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Velenjski pevci in simfoniki v Italiji Kolumbi in njihova odkritja Spet prihodnje leto? Kaj imajo skupnega udeleženci gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje in Kolumb? Veliko ali malo, kakor za koga oziroma koliko si hoče kdo vzeti od pogače odkrivanje neznanega. V občini Velenje se je v devetih letih, kolikor časa gibanje živi med nami, rodilo mnogo Kolumbov. Konkretneje v letošnjem letu 37, ki so odkrivali Ameriko na nikdar do konca raziskanem "terenu" velenjskega dela znanost mladini. Vanj so vrisali veliko novih, še do včeraj kot Indija Koromandija oddaljenih dežel. Za 44 letos prijavljenih nalog je zemljevid njihovega znanja zdaj še večji, od tega pa 19 "neznank" skoraj ali povsem odkritih (izdelanih). So iz sedmih tematskih področij in najbrž ni treba posebej poudarjati, da so sad trdega , vztrajnega dela, nikoli dovolj nagrajenega,iznajdljivosti avtorja naloge in njegovega mentorja,... Za Kolumbe šestih raziskovalnih nalog (predstavljamo jih v nadaljevanju) je bila pot novim dogodivščinam in neznankam naproti tokrat še posebej uspešna. Njihova "odkritja" namreč niso ostala le njihova skrivnost, ampak so jih opazile in jih "primerno" nagradile stroge oči komisije, recenzentov. Nekaj splošnih ugotovitev Kolumbi Boštjan Tanko, Igor Gros, Matej Komplet, Iztok Osredkar, Sebastjan Domanjko, Sunčana Segota, Lucija Cirar, Katja Klun, Jelka Rihter, Andrej Rotovnik, Matej Kupljen in Damjan Ročnik so se na neznano pot, polno takšnih in drugačnih preizkušenj, podali prvič iz več razlogov: zaradi mature, denarja, zanimivih tem, dela v drugem okolju, preverjanje teorije v praksi, upravičenih izostankov od pouka, spoznavanja novih ljudi, pridobivanja izkušenj. In kaj pravijo na vse to ob koncu "znojenja"? Pričakovanja - pri večini so presegla začrtano mejo;hotenja, želje, navsezadnje zahteve -bolj ali manj, v glavnem pa ovalcev za razvoj občine Velenje le stvar Centra srednjih šol Velenje in ne širša zadeva, so dejali. Takšna, ki bi vsaj Letošnje nagrajene naloge Ne bav-bav, ampak ena življenska preiskušnja več so za udeležence letošnjega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje naslednje nagrajene naloge: Merjenje karakteristik mikrofonov in zvočnikov -avtorji Andrej Rotovnik,. Matej Kupljen, Damjan Ročnik- 4.1etnik Srednje elektrotehniške in računalniške šole (za nalogo so dobili tudi drugo nagrado na republiškem srečanju mladih inovatorjev v Novi Gorici); Simulacija in vodenje ravninskega robota-Boštjan Tanko, Igor Gros, Matej Komplet, Iztok Osredkar (3.letnik Srednje elektrotehniške in računalniške šole). Nadvse uspešno so se s to nalogo predstavili tudi na prej omenjenem republiškem srečanju, kjer so osvojili prvo nagrado; Strupenostni testi z ribami-Sebastjan Domanjko (3. letnik Srednje družboslovne in naravoslovne šole).Tudi ta naloga je bila nagrajena na republiškem srečanju mladih raziskovalcev v Ljubljani; Zasvojenost mladih z drogami- Katja Klun, Jelka Rihter (3. letnik Srednje družboslovne in naravoslovne šole); Gibanje v ravnini - Robi Juhart, Rok Arzenšek (4.1etnik Srednje družboslovne in naravoslovne šole) -vsi s Centra srednjih šol Velenje ter Ženske pravice in abortus - Sunčana Šegota in Lucija Cirar (8.razred OS Gustava Šiliha Velenje). vsem zadoščeno; izkušnje-bogatejše, žal, pri večini tudi z grenkim priokusom. Poraja ga slab, tu in tam neresen odziv okolja. Glede na vso večjo uporabnost izdelanih nalog (kot učno gradivo ali izboljšava delovnega procesa), na velik interes za sodelovanje v gibanju, ki vre iz mladih Einsteinov samih, glede na želje po kakovostnem delu nečesa, pa manjka spodbud (predvsem finančnih). Odnos do znanja, bodočih inovatorjev se kaže, po mnenju zgoraj omenjenih, tudi v preskromno odmerjenem denarju za te namene.Dovolj ga je za organizacijsko-admin-istrativne zadeve. Za nekoliko zahtevnejše tehnično-tehnološke izvedbe pa ne. Se takšna iznajdljivost mentorjev, raziskovalcev samih je brez cvenka dokaj neuspešen "pripomoček". Nc kot kritika, bolj v razmislek: je gibanje mladih razisk- ONESNAŽENOST ZRAKA Tedensko poročilo o meritvah V tednu od 6. 7. do 12.7. 1992 so poprečne 24-urne koncentracije S02 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov /m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov /m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 6.7.1992 AMP Šoštanj 150 mikro-g/m3 Priloga: 1.dnevne koncentracije S02 - grafični prikaz 2.maksimalne polurne koncentracije S02 - grafični prikaz Sekretariat za varstvo okolja DNEVNE KONCENTRACIJE od 6. 7. do 12. 7. 1992 konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka) V.V. ZM/. VEL. MERILNE POSTAJE m e. 7. M 7.7. ES3 a. 7. ■■ g. Bi 10. 7. □ 11.7. ■i 12. 7. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 6. 7. do 12. 7. 1992 konc. SO 2 (mikro graml/m3 zraka) V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE a.G. H e. r. SsB 10. 7. ^ 7. r. □ 11. 7. ea a. 7. M 12. 7. zapolnila vrzel ob zapuščanju praga srednješolske ustanove? Njihove namere Zagotovo bi našli ob že povedanem še kakšno pohvalno , spodbudno besedo, stavek več za tiste, ki se bodo morda pridružili mladim raziskovalcem že v prihodnjem šolskem letu. Toda, ne. Nikomur ne želijo vsiliti svojega mnenja, nikomur preprečiti njegovih namer na osnovi njihovih izkušenj, občutenj, doživljanja. Tudi ne vzbujati utvar, kako je to oh in sploh "fajn" zadeva. Najbolje je, zatrjujejo, da se vsak sam prepriča o pogači iz raziskovalne moke ter o tem, koliko in za kakšno ceno je ta "med". Sploh ob natrpanem in zahtevnem učnem programu. Še sreča, pravijo, da so (vsaj v večini) imeli srečno roko z mentorji. Z njihovo pomočjo so zmogli "skočiti čez oviro". Morda jih bodo kasnejše življenske preizkušnje pripeljale na začeto raziskovalno pot. Zaenkrat pa je nihče od letošnjih velenjskih Kolumbov ne namerava nadaljevati. Preveč namreč tišči v ospredje reševanje zanje pomembnejših vsakdanjih in tudi nekaterih bodočih zank in ugank, tap V eni od junijskih številk Našega časa smo pisali o prijaznem povabilu vplivnega poslovneža in priznanega izdelovalca šampanjcev v Italiji Desideria Viezzeija za gostovanje v Pordenonu.Prišlo je na naslov mešanega mladinskega zbora velenjskega Centra srednjih šol, ki ga vodi Danica Pirečnik in mladinskega simfoničnega orkestra glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje.Seveda ne kar tako. Prisluhnil je namreč njihovemu ubranemu petju in igranju na novoletnem koncertu v zdravilišču v Rogaški Slatini . Navdušili so ga in tako so minulo nedeljo mladi pevci, pevke in glasbeniki gostovali v njegovi priznani restavraciji. Skupaj z njimi so se tega koncerta in hkrati predstavitve občine Velenje udeležili še nekateri njeni predstavniki. Najbrž ni treba znova in znova poudaijati, da je okrog 500 povabljenih gostov preživelo dobro uro ne samo v prijetnem okolju med vinskimi trsi, ampak tudi ob poslušanju kakovostnih izvajalcev Bolera, Strausovega valčka, Verdijeve skladbe,... Razpoloženje, vzdušje in nenazadnje še topel sprejem z dolgotrajnim ploskanjem je potrdilo, da se v svojih namerah niso ušteli ne gostitelj in ne gostje. Bojazni o tem, da bi ostal njihov koncert neopazen, ni. Kajti videli ga bodo namreč gledalci tretjega programa italijanske televizije, tudi ene od tamkajšnjih zasebnih televizij.Še najboljšo "reklamo" pa bo mladim velenjskim glasbenim ustvaijalcem naredila informacija od ust do ust. Glede na gostoljubnost znanega italijanskega poslovneža, glede na njegove namere ob obisku Velenja in glasbene šole Frana Koruna Koželjskega februaija prihodnje leto se najbrž lahko upravičeno sprašujemo: spet na svidenje prihodnje leto? Se to: koncert je bil dobrodelni. Denar od prireditve bo gostitelj namenil za reševanje begunske ali podobne problematike v Sloveniji. Koncert pevcev in pevk mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol Velenje in simfoničnega orkestra velenjske glasbene šole je bil dobro obiskan.Z ubranim petjem in igranjem so se mladi velenjski glasbeniki oddolžili gostitelju za njegovo zvrhano mero gostoljubnosti, obiskovalcem pa za udeležbo na njem. Navdušenje so obiskovalci- povabljenci gostitelja Deria Viezzerja dokazali najprej s toplim sprejemom, nato z dolgotrajnim aplavzom. Klub "Ježek" Smo klub Ježek, katerega člani so mladostniki z motnjami v razvoju. Delo v klubu vodita in organizirata dve osebi, sodelujejo pa tudi številni volunterji različnih stopenj izobrazbe in starosti. Prvo srečanje smo imeli 27.3.92 in od takrat se redno sestajamo v OŠ Šmartno. Klub redno obiskuje 8 mladostnikov, vendar bi se njihovo število povečalo, če bi se sestajali v svojih prostorih izven OŠ. Delo je poleg duhovnosti in družabnosti bistven pogoj za obstoj vsakega človeka. Pri ustvarjalnem delu se človek preskuša in potrjuje. Navsezadnje je vseeno, ali sestavljata nov računalniški program ali kljukce za perilo, pomembno je, da vidi dosežke svojega dela. Delo je metoda in sredstvo varovanja in vodenja, je metoda ohranjanja in razvijanja duševnih in telesnih sposobnosti ter osebnosti kot elote, je tudi sredstvo komuniciranja in soudeležbe invalidne osebe pri njenem delovanju in obstoju. Naše delo v klubu smo razdelili na tri področja: področje zaposlitvenih tehnik, pri katerih se urijo ročne spretnosti ter obdelava lesa področje gibalne aktivnoati področje varstva in nege članov, ki jo potrebujejo "Duševno prizadeta oseba ima pravico do ekonomske varnosti in primernega živ-Ijenskega standarda. Pravico ima, da se, kolikor je to v njeni moči, ukvarja s produktivnim delom ali katerim drugim koristnim poklicem" (Iz Deklaracije o pravicah duševno prizadetih oseb, leta 1971). Zaradi slabega položaja našega gospodarstva, konkurenčnega trga, raste število brezposelnih oseb in med njimi je veliko telesnih invalidov in mladostnikov z motnjami v razvoju. Želja našega kluba je, prerasti v Vzgojno varstveno delovni center in omogočiti tem ljudem razvoj procesov socializacije v skupino, hkrati individualizacijo ter aktivno sodelovanje pri različnih zaposlitvah, kar pomeni, premik teh ljudi z roba družbene skrbi. "Delavnice pod posebnimi pogoji za duševno prizadete mladostnike in odrasle so ustanove, ki zagotavljajo zaposlitev in posebno varstvo duševno prizadetim osebam, trajno ali začasno nesposobnim za zaposlitev pod normalnimi pogoji zaradi njihove nezadostne duševne razvitosti, zavoljo česar so delavno manj zmoglive, socialno slabše prila-godlive in življensko poman-kljivo samostojne osebe" (Iz gradiva za 2. konferenco o rehabilitaciji invalidov Slovenije, november 1969). Če ste delovna organizacija, podjetnik, obrtnik in imate ustrezno delo (sortiranje, sestavljanje, pakiranje, natikanje in podobno), prosimo vas pokličite nas. Veseli bomo tudi kakršnekoli podpore in pomoči. Radovanovič Biljana Višja fizioterapevtka - ČLOVEK IN OKOLJE Program ukrepov za javni red in mir Pred dnevi so se sestali predstavniki skupščine občine, inšpekcijskih služb in policijske postaje Velenje, da bi preučili možnosti za konkretne oblike aktivnosti na področju izboljšanja stanja javnega reda in miru v občini Velenje. Dogovorjeno je bilo, da poleg rednih nalog, ki jih imajo te službe, v občini Velenje poizkusimo izvesti širše akcije skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti in občani, katerih namen bi bil preventivno delovati in s tem zmanjšati kršitve javnega reda in miru. Aktivnosti bi bile povezane, kot na primer sedanja akcija prometne varnosti ob začetku šolskega leta, dobile bi še dodatek v ustanovitvi in začetku delovanja "komunalne straže", ki bo na osnovi določil občinskih odlokov skrbela za red, nadzor in opozarjala na prekrške, o njih obveščala inšpekcijske službe ter policijsko postajo; kršitelje manjših prekrškov pa bo kaznovala kar na licu mesta. Pobuda o tej obliki dejavnosti je v Velenju stara že vrsto let, vendar smo vseskozi mislili, da bo šlo brez prisile. Sedaj ugotavljamo, da ne gre več tako; navaditi se bomo morali, da nas bo kdo pri kršenju reda in miru na trgih, ulicah, pločnikih, igriščih in lokalih tudi spomnil, da ne ravnamo prav. Najtežje bo mladim, razposajenim mladeničem, predvsem na jeklenih konjičkih, ki ne upoštevajo za pešce rezerviranih področij, da del prostora pripada tudi otrokom z mamicami, starejšim ljudem, ko niso ogroženi od mestnega vrveža! Še težje bo tistim, ki ne poznajo koškov za smeti, odmetavajo cigaretne ogorke, papirčke, vrečke in drugo navlako kar po trgih, ulicah, pločnikih, zelenicah ali celo po gredicah! Pomembna akcija je predvidena tudi za preprečevanje kaljenja nočnega miru v gostinskih lokalih, na trgih, ulicah; uničevanja koškov za smeti, parkovnih dreves in grmičevja, zelenic in cvetličnih gred. To pa ni akcija samo za Velenje^ temveč tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki. jm Komunalno podjetje Velenje Red na centralnem odlagališču Upravni odbor Komunalnega podjetja Velenje je na 12.redni seji najprej obravnaval poslovanje v obdobju janu-ar-maj 1992 ter zavzel usmeritve za poslovanje v 2. polletju, predvsem z vidika oteženega položaja pri oblikovanju cen komunalnih storitev. Odbor je nadalje analiziral uresničevanje preoblikovanja predvsem z vidika formalno-pravnega, premoženjsko-pravnega in delovno-pravnega uresničevanja. Ugotovljeno je bilo, da manjkajoča sistems- ka zakonodaja, zlasti zakona o varstvu okolja in o javnih gospodarskih službah, onemogoča hitrejše preoblikovanje. Poleg tega slabi materialni pogoji, da bi se lahko nekatere tržne dejavnosti usposobile, ne dajejo možnosti za dosego zastavljenih ciljev. Člani odbora so sprejeli program upravljanja centralnega odlagališča komunalnih odpadkov kot nekak "hišni red" za ta zelo pomemben objekt v naši občini. S tem programom želimo zaostriti pogoje za uresničevanje ekoloških problemov. Odbor je imenoval -tudi vodje poslovnih enot in s tem sklenil naloge na področju kadrovskega preoblikovanja v vodstvu podjetja. Naslednja seja upravnega odbora bo konec julija, ko bo glavna točka obravnava poročila o polletnem poslovanju; predlagane rešitve, naloge in ukrepi za izvajanje nalog v 2. polletju na tej seji naj bi pomenili dokončno zaključeno celovito preoblikovanje Komunalnega podjetja Velenje, (jm) IN li^ Bolje preprečiti, r zdraviti Na svoji zemlji (I) Zastrupitve Allen Ginsberg, Zeleni avtomobil Tokrat bova kupila celo mesto. Kaj se dogaja na področju urejanja prostora v občini Velenje? Pravzaprav nič bistvenega. Mogoče bo kdo rekel, da je to logično, kajti pristojni "željno" pričakujejo novo zakonodajo, ker da je "stara" Z2 nove čase in nov način razmišljanja nepriklad-na. To je res. Toda ali je V tem segmentu našega vsakdanjika res prisoten nov način razmišljanja? In kakšen ta način je? Po "stari", to je po obstoječi in veljavni zakonodaji so t.i. planski dokumenti, alfa in ornega "družbenega razvoja" in tako so v teh dokumentih določeni in planirani vsi posegi v prostor. Na podlagi teh dokumentov je bilo potrebno izdelati prostorske izvedbene akte. To so lokacijski načrti, zazidani načrti in ureditveni načrti. Na tistih območjih občine, kjer takšnih načrtov ni ali niso potrebni, se uveljavijo prostorski ureditveni pogoji. Te štiri izraze uvaja in navaja veljavni zakon. Na podlagi teh načrtov in pogojev, se državljanom in zainteresiranim organizacijam dovoljujejo posegi v prostor, ki v bistvu obsegajo gradnje vseh vrst: od prizidkov stanovanjskih hiš, cest, mostov, do tenis hal, hipodromov, motokross štadionov in strelišč. Po zakonu bi morali biti vsi potrebni prostorski izvedbeni akti in prostorski ureditveni pogoji v celi Sloveniji gotovi 31.12.90. Na ta način bi bilo mogoče od takrat nemoteno dograjevati in razvijati tudi občino Velenje in to za vse državljane in zainteresirane organizacije po enakih kriterijih. Takšen način pa v Občini Velenje ni mogoč, ker v občini še vedno nimamo vseh prostorskih izvedbenih aktov in prostorskih ureditvenih pogojev, ki bi jih po zakonu morali imeti. To pa je temelj za kalvarijo zainteresiranih investitorjev, če želijo graditi na območjih, kjer ni v veljavi prostorskih aktov. Zakaj kal-varija? Zato, ker so od tu naprej prepuščeni na milost in nemilost pristojnim osebam na občini, ki "prosto po Prešernu" ali bolje: odvisno od moči investitorja, pripravljajo pogoje za zakonsko sporne izdaje lokacijskih dovoljenj in drugih dovoljen, ki od tod izhajajo. Ključ problemov v občini, je torej v nesprejetih prostorskih izvedbenih načrtih in prostorskih ureditvenih pogojih. Ti akti so zakonsko nujni kljub temu, da so anahronizmi zaradi svoje realsocialistično-plan-ske geneze. Glede na zahtevo po spoštovanju načel pravne države, se je treba držati veljavnih zakonov tudi na področju urejenja prostora. V nasprotnem prihaja pač do kršenja zakonov, kar ja na področju urejanja prostora sicer nacionalni šport! In tisti, ki zakone kršijo na lokalnih nivojih, praviloma pokažejo v Ljubljano, češ riba pri glavi smrdi in pri tem radi dajo za primer gradnjo kapelice na Kredarici, ali slovenske mejne prehode na slovenski južni meji, ki so bili zgrajeni brez lokacijskih dovoljenj. Na prvi pogled je kršenje prostorske zakonodaje vedno opravičljivo, običajno v imenu napredka, ali kakšnih krugih visokih ciljev. Toda na ta način se uveljavlja na področju urejanja prostora anarhija, ki je predvsem odvisna od moči investitorja. Temu pristojni organi, ki bi drugače morali varovati prostor, pomagajo pri nezakonitih posegih, pri tem pa zapadajo v obravnavanje enakih problemov z različnimi merili glede na realno moč "stranke". Natančnejše proučevanje navedene problematike v človeku pusti močan vtis, da je v občini cela vrsta institucij in ljudi, ki se verbalno sicer zavzemajo za ureditev teh problemov, v resnici jim pa močno odgovarja stanje, kakršno je, ravno zaradi tega, ker je zakon "brezzakonja" primeren za krepitev in izkoriščanje monopolnih pozicij. V tem kontekstu je pomembno tudi to, da v sedanjem Izvršnem svetu Skupščine občine Velenje ni človeka, ki bi samostojno odgovarjal za politiko urejanja prostora! Tako se ne ve točno, ali bi naj bil odgovorni za to področje sekretar za varstvo okolja, ki ima "pravico veta" na prostorske akte v IS, ali je to sekretar za javne gospodarske zadeve, ki podpisuje lokacijska in gradbena dovoljenja, ali je to sam predsednik IS, ali pa je to morebitni direktor Uprave za urejanje prostora, ki pa ni član IS? Anarhija ni opravičljiva z dejstvom, da je v veljavi "stara" zakonodaja. Ravno to bi moral biti argument, da se zadeve na tem področju čimprej uredijo, kajti nova zakonodaja bo stvari postavila na glavo! Takrat občine v Sloveniji ne bodo več male državice, ki sedaj vsaka za sebe pišejo svoje "zakone", ampak se bo nujno vzpostavila vertikalna ureditev, ki bo strogo ločila državno upravo od lokalne samouprave. Ce hočemo območju sedanje občine Velenje zagotoviti regijsko izpostavo Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, bomo morali imeti stvari urejene veliko bolj precizno in avtonomno, kot pa sedaj, ko je vse razpršeno po občini, kar ni problem samo za državljane, ko kaj rabijo, ampak se s tem predvsem razbija moč in strokovnost, s katero se bo treba postaviti v primeru, da bo Velenje zahtevalo svoj kos državne (ne lokalne!) uprave za urejanje prostora. Žal je videti, da se tukaj trudimo ravno v obratni smeri! Cela vrsta afer, s katerim se srečujemo (Skakalnice Velenja, pekarna Tratnik, primer Fece, prenova Starega Velenja, bela tenis hala, primer "gostilne" igrišča Konovo, primer Jelen, množica "prenov" lokalov v centru Velenja, gradnja "na koncu letališča" v Lajšah, kolobocije okoli UN Velenje, avtobusna postaja Šoštanj in nenazadnje največja črna gradnja v Sloveniji: nasip iz pepela med Velenjskim in Soštanjskim jezerom), me je utrdila v prepričanju, da je anarhija na tem področju del občinskega sistema! Kdo v resnici upravlja s prostorom? kaj lahko doseže "n.n." v obroču, ki je zakovan na ključnih točkah z imeni občina - Sklad stavbenih zemljišč - Zavod za urbanizem? Kolikšno moč imajo inšpektorji v resnici? Kaj lahko doseže strokovnjak, ki ni vpet v prej naveden obroč? Ali je prostorska zakonodaja resnično nerazumljiva navadnim državljanom?... Na vsa ta in še nekatera druga vprašanja bom skušal odgovoriti na podlagi analize že prej navedenih "primerov". Hkrati želim odpreti javno in konstruktivno polemiko na to temo, kajti premalo se zavedamo, da je vse, kar imamo in vse kar delamo, tako ali drugače umeščeno v prostor. Zato zahteva ta tematika aktiven odnos vseh intelektualcev v našem prostoru! piše: Peter Rezman Danes je znano okoli 8 milijonov kemičnih spojin, od tega se jih v komercialne namene uporablja okoli 60.000 v obliki skoraj 2 milijona različnih vrst kemičnih izdelkov. Z mnogimi od teh snovi prihajamo vsak dan v stik, ne ga bi pomislili na to, da lahko nekatere škodujejo našemu zdravju. Takšne snovi imenujemo strupi. Strupi so torej snovi, ki na kemičen način škodljivo vplivajo na žive organizme. Kadar strup povzroči določeno okvaro govorimo o zastrupitvi. Znaki zastrupitve nastanejo kot reakcija na v telo zanesen strup. Če se pojavijo znaki zastrupitve kmalu po vstopi; V te'° govorimo o akutni zastrupitvi, Če 02 poteka zastrupitev počasi, več tetino V .ali celo mesecev govorimo o kronični zastrupitvi. Usoda zastrupljenega je pri akutnih zastrupitvah velikokrat odvisna od pravočasne in pravilne prve in nujne medicinske pomoči, ki jo zastrupljeni dobi na terenu in med prevozom v bolnico, medtem, ko kronično zastrupljen počasi hira in zaradi različnih težav, ki ne minejo pogosto sam poišče zdravniško pomoč, tako da njegova usoda ni odvisna od ukrepov v prvih minutah oziroma urah po zastrupitvi. Število zastrupitev je neprestano v porastu. V Sloveniji se je v bolnicah zaradi zastrupitve zdravilo v letih od 1979-1986 vsako leto 1200 ljudi. Najpogosteje je kraj zastrupitve domača kuhinja, sledijo ji zastrupitve, ki se zgodijo v kopalnici in spalnici. V domačem okolju se največkrat dogajajo akutne zastrupitve, medtem ko se kronične zastrupitve najpogosteje dogajajo na delovnih mestih. Statistični podatki kažejo, da prihaja najpogosteje do zastrupitev z zdravili, tem sledijo zastrupitve s strupi in zastrupitve z živalskimi in rastlinskimi strupi. Zaskrbljujoče je, da je med tistimi, ki iščejo pomoč zaradi zastrupitve mnogo otrok. Polovica zastrupljenih otrok se je zastrupila z zdravili. Zastrupitve pri otrocih so predvsem slučajne, nenamerne, medtem je polovica zastrupitev pri odraslih namerna. Strup mora vstopiti v telo, da bi lahko deloval. Mest pri katerih pride strup v telo je več: - preko dihal v vzdihovanjem (na ta način se lahko zastrupimo z raznimi plini in benzinskimi hlapi) - preko prebavil z zaužitjem (alkohol, zdravila, hrana) - preko kože, tako da strup preide v kri (razna škropiva) in z vbizgovanjem Likvi, Carli, Cet... so imena, ki zvenijo domače v ušesih vsake gospodinje. Zdravila, laki, topila in še mnogo drugih snovi, se najde skoraj v vsakem stanovanju. Mnoge od njih postanejo po zaužitju oziroma po stiku s kožo nevarni strup.I- v želji> da bi se število zastrupitev v gospodinjstvu zmanjšalo, bi bilo dobro našteti nekaj pravil s katerimi se možnost zastrupitve močno zmanjša. - vsa zdravila, škropiva, čistila in druge strupe je najbolje imeti v posebnih, zaklenjenih omarah! - lužnate tekočine (napr. "Račka" za čiščenje Wc), sredstva za poliranje in druge kemikalije, ki jih imate doma, nikoli ne shranjujte na nizko ležečih policah, oziroma na tleh (majhni otroci) ali zraven hrane. Najbolje jih je imeti zaklenjene - nevarne tekočine nikoli ne puščajte v kozarcih iz katerih se pije in nikoli jih ne shranjujte v steklenicah, v katerih so drugače užitne tekočine (kdo bi vedel, koliko ljudi je iz steklenice za pivo zaužilo strup in ne pivo) - strupe, ki jih ne boste potrebovali in zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, je najbolje primerno zaščitene odnesti v smeti - pred uporabo vsakega zdravila iz domače lekarne, je treba ugotoviti za katero bolezen je to zdravilo, koliko tablet in v kakšnih časovnih presledkih se lahko vzamejo ter če jim ni že potekel rok trajanja Ravnali smo se po zgornjih navodilih, vendar se je kljub temu pojavil sum, da imamo v hiši nekoga, ki je zaužil strup. Pojavi se vprašanje kaj lahko storimo sami. V okviru prve pomoči lahko izvedemo nekaj nujnih ukrepov: - zastrupljenega umaknemo iz kontaminiranega področja (napr. pri zastrupitvi z plinom, zapremo plin ter odpremo okna in vrata; potegnemo ga iz silosa...). Če je prišlo do zastrupitve preko kože, ga slečemo in umijemo v mlačni vodi - če je pri zavesti in znaki kažejo, da ni zaužil luga ali kisline (kar ugotovimo po odstot-nosti razjed okoli ust, na ustnicah in v ustni votlini) ali benzina (to ugotovimo po vonju) poskusimo izzvati bruhanje z draženjem mehkega neba, slane vode in drugih tekočin ne dajemo več zastrupljenemu z namenom, da bi izzvali bruhanje - če je v nezavesti ga damo na bok in V pjimeru bruhanja mu očistimo ustno votliuO - če ne diha in mu srce ilC bije pristopimo k oživljanju - pokličemo zdravnika in če najdemo v bližini prazno embalažo od zdravil in škropiv, brizgalke ali prazne ampule jih damo v plastično vrečko in jih pošljemo skupaj z zastrupljenim v bolnišnico Slovenci smo gobarski narod in ko pride čas gob, se zapodimo v gozdove in polnimo košare z užitnim ter včasih tudi s strupenim. Najprej nekaj nasvetov kako se izogniti zastrupitvami z gobami: - nabirajte gobe, ki jih resnično poznate - vsaj od začetka ne nabirajte gob po gobarskih priročnikih - včlanite se v gobarsko družino in kot začetnik nabirajte gobe z izkušenim gobarjem, oz. ga naprosite, da pregleda vaš "ulov" ne uživajte gob, ki so bile pripravljene pred več kot 1 dnevom (hranjene že preipravljene v hladilniku ne prepreči morebitne zaSin»pitve) - ne uživijtC odpravljenih in ponovno pregretih gob - tudi užitne gobe povzročajo zastupitve, če so prestare Zastrupitve z gobami lahko razdelimo v 3 skupine - zastrupitve z užitnimi gobami, ki so pozneje postale "strupene". Možni vzroki strupenosti so omenjeni v prejšnjem odstavku. Znaki zastrupitve se pojavijo hitro po zaužitju in so naslednji: slabost, bruhanje, krči in bolečine v trebuhu, driska in bolečine v mišicah. Bolnemu pomagamo tako, da izzovemo bruhanje in s tem odstranimo pokvarjeno hrano iz želodca. Nato mu damo piti hladen, nesladkan čaj. - zastrupitve s strupenimi gobami, ki vsebujejo hitro delujoče strupe. Med te gobe spadajo: vražji goban, panterjeva mušjiica in rdeča mušnica. Znaki zastrupitve se pojavijo v času od pol ure do dveh ur po zaužitju gob. Zastrupljeni toži zaradi slabosti, krčevitih bolečin v tebuhu, driske in bruhanja. Opazimo še znojenje, slinjenje, zoožene zenice in počasen pulz; lahko pa tudi povsem nasprotne znake - rdeč obraz, usta, razširjene zenice, hiter pulz, nemir, razdraženost. V okviru prve pomoči IZZoIT-"10 bruhanje in nato pokličemo zdravnika. - zastrupitev z gobami, ki vsebujejo pozno delujoče strupe. V to skupino gob spada zelena mušnica. Znaki zastrupitve se pojavijo šele v 6 - 24 urah po zaužitju strupenih gob. Znaki zastrupitve se začnejo kazati s slabostjo, močnim bruhanjem in drisko. Nato se pojavijo hude bolečine v trebuhu. Strup okvarja jetra in povzroči odpoved ledvic, kar pripelje do kome in pogosto do smrti. V okviru prve pomoči izzovemo bruhanje in pokličemo zdravnika. Nadaljnje zdravljenje poteka v bolnici. V zadnjem času uporabljajo pri zdravljenju zastrupitev z zeleno mušnico Silibi-nin, snov, ki zmanjša okvaro jeter. Peter Friškovec, dr.med. Mladi gasilci na Slemenu Prejšni teden so zaključili enotedensko bivanje v naravi mladi gasilci GD Šalek, Topolšica, Lok-ovica in Smokuč na Gorenjskem. Organizator tabora (Mirko Melanšek) GD Šalek, ki si je taborjenje gasilcev omislilo že pred dvema letoma, je k sodelovanju povabilo še nekatera društva. Tako je bilo bivanje na Slemenu, v posebnih šotorih, še posebno zanimivo. Osrednji namen tabora je bil, po besedah M. Melanška, prav v nagradi za vestno, celoletno delo v društvih, hkrati pa priložnost za spoznavanje narave, požarne preventive ter pogojev življenja v naravi. Veliko mladih je navezalo stike z vrstniki iz drugih društev. Gorenjci so bili tu kot gostje. Ob zaključku taborjenja, ki bo očitno postalo tradicionalno, so pripravili zanimiv družabni in zabavni program, v katerem so med pesniškimi in glasbenimi stvaritvami po lastnih kompozicijah uporabili tudi 'gasilno' vodo ter dodobra 'pogasili' svoje mentorje in varuhe. Smeha do solza je bilo skoraj za pravo gasilsko vajo. Ob slove- su pa skoraj nič manj vlage v očeh prijateljev, ki se bodo še vračali v okrilje gozdov pod Uršljo goro. Jože Miklavc Modelarsko društvo "Modelar" Velenje Trije na svetovno prvenstvo Modelarsko društvo "Modelar" iz Velenja šteje okoli trideset članov in je ves čas svojega obstoja aktivno in uspešno. To najlepše dokazujejo rezultati posameznih članov na raznih tekmovanjih, saj se kar dvajset članov društva udeležuje raznih mitingov, srečanj in tekmovanj. Društvo "Modelar" deluje na treh področjih in sicer na avto-modelarskem, letalskem in brodo-modelarskem. Prav s slednjim področjem se ljubiteljsko ukvarja največ članov društva. Ob tem je treba dodati, da modelarski šport ni niti najmnj poceni. Uvoženi ali doma narejeni modeli so zelo dragi, rezervne dele pa je tudi zelo težko dobiti. V društvu so upravičeno ponosni na odlične rezultate nekaterih svojih članov na pomembnih tekmovanjih. Za primer zapišimo, da sta v lanski sezoni na državnem prvenstvu in na kvalifikacijah za svetovno prvenstvo kar Janez Melanšek: "Uvrstitev v finale bi bil že velik uspeh" dva njihova člana osvojila prvi mesti. Janez Vodončnik v kategoriji FSR-V-3,5 modelov motornih čolnov na daljinsko vodenje in Avgust Škoflek v kategoriji FSR-V-6,5. V tej kategoriji je drugo mesto zasedel Janez Melanšek, odlične rezultate pa so člani dosegli tudi na letošnjem mednarodnem tekmovanju v Velenju. V švedskem Nykoepingu bo od 24. julija do 3.avgusta 8. svetovno prvenstvo FSR-VM-92', udeležili pa se ga bodo tudi tekmovalci iz Velenja. Slovensko reprezentanco je sestavil strokovni svet za modelarstvo in konstrukcijo ZOTK Slovenije. Vodja ekipe bo Igor Naraks, mned štirimi tekmovalci bosta tudi Avgust Škoflek in Janez Melanšek iz Velenja, druga dva tekmovalca sta člana ljubljanskega modelarskega društva. Pred odhodom na svetovno prvenstvo nam je član slovenske reprezentance Janez Melanšek povedal: "Uvrstitev v finale bi bil že velik uspeh. Pričakujemo boljše rezultate kot na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Avstriji, ko smo osvojili 34. mesto. Velik uspeh bi seveda bil že, če bi se kateri od slovenskih reprezentantov uvrstil v finale." Kako je s stroški tekmovan- ja? "Pot na Švedsko si bomo plačali v glavnem sami, sami smo si tudi poiskali pokrovitelje, ki se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem." Naj na kraju tudi mi zaželimo slovenski ekipi čim boljše rezultate na svetovnem prvenstvu. B.Mugerle r----------------1 NOVO V NAŠI DOLINI! ŽELEZNINA ŠOŠTANJ Po diskontnih cenah iahko kupujete: — Ves vodovodni material, — Material za centralno gretje — Elektro material! OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! Najdete nas na Prešernovem trgu 5 v Šoštanju in po tele- * fonu: 881-307 ali 854-312. gorenjem^ainp ©po^ra d.o.o., Partizanska 12 __ objavlja prosto delovno mesto POSLOVODJA v prodajnem studiu Kopalnic Kandidati morajo izDn&jevati nas|ednje pogoje: ~~ trgovinski poslovodja — 3 leta delovnih izkušenj ali — prodajalec — 5 let delovnih izkušenj Pisni prijavi z opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati priložijo dokumente o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Kadri, organizacija in splošne zadeve Partizanska 12 63320 Velenje Kandidate bomo izbrali v 15 dneh po končanem zbiranju prijav, o izbiri pa jih bomo obvestili v nadaljnjih 8 dnen. i? PREMIČNA STENA NA ODRU TASSOVA PAST.IGRA PLEMIŠKI NASLOV NAJVEČJE KITAJSKO NAFTNO POLJE NEUHITI, ZANEMARJENI LJUDJE GLAVNO MESTO PERUJA NEDELAVNOST, NE-GIBNOST, LENIVOST KRASTA 11 NORVEŠKI JEZIKOSLOVEC M v r JUNAK DŽUNGLE TOVARNA MOT.KOLES V KOPRU KAMEN Z VREZANO PODOBO MRTVICILA BARVA KOZE, POLT NIKOLAJ NEKRASOV 14- REKA V BOSNI, PR1TCS. UNE 0SE8NI ZAIMEK IVAN CANKAR 13 FR.TEROR, OkŠANIZ. RISTO SAVIN 10 STRD SVITANJE, OSVITEK SRAD PRI CERKLJAH I TAL IJ. MESTO (AVTOM. DIRKE) EVROP. DRŽAVA PISATELJ SVETINA 1? n POZETA NJIVA JUŽNI SADEŽ FR. FILM. KOMIK (JACQUES) IVO ANDRIC 12 AVTOR. KRIŽANKE R.NOC VULKANI-ZIRANI KAVČUK KORIST PREBIVALEC IRSKE VDOVA CHARL. CHAPLINA AVTOR ■MIKLOVE ZALE" (JAKOB) ANTIČNI ASTRONOM, MATEM.IN GEOGRAF 20 FR.FILM. IGRALKA (EMA-NUELLE) JEIL 19 ALIDA VALLI EISEN-HOVER 15 ITALIJ. REKA, PRITOK TIBERE NEKDANJI DAVEK VERA ALBREHT NAJMANJŠA ŠPORTNA JADRNICA Poletna nagradna križanka Boutique KRAMER'S Geslo vpišite v kuponček (spodaj) in ga pošljite — ali prinesite — v urednitšvo: Naš Čas na Foi-tovo I O, Velenje, do vključno ponedeljka, 20. julija. Imena nagrajencev bodo objavljena v Našem času dne 23. 7. NAGRADE: 1. nagrada: moške hlače, 2. nagrada: ženske hlače, 3. nagrada: moška srajca NAGRAJENCI POLETNE NAGRADNE KRIŽANKE »NAMA« l. nagrada: Pavla LIPNIK, Škale 130, Velenje, 2. nagrada: Besto SIMONIC, Stantetova 30. Velenje, 3. nagrada: Matilda SEVN1K, ul. Veljka Vlahoviča 51, Velenje Nagrade dobite na kreditnem oddelku Veleblagovnice NAMA. Čestitamo! KUPON 1 2 3 4 5* RAK od 22. junija do 22. julija Nepričakovano vas bo presenetil daljni sorodnik, ki vam bo "zaupal" neko že pozabljeno skrivnost. Čeprav s časom vse zbledi, vam bo odprl staro rano in znova se boste pričeli spraševati, če ste pred leti ravnali prav. Okolica vašega početja ne bo razumela, zato se boste na trenutke počutili še bolj obupno. Čaka vas praznovanje, ki bo izpadlo boljše, kot pričakujete. Darilo vas bo spravilo v dobro voljo. c? LEV od 23. julija do 23. avgusta Poskušali se boste spremeniti, pa ne bo šlo tako lahko. To pa predvsem zato, ker ste opazili, da postajate naporni za okolico. Najprej boste poskušali razčistiti s sabo in svojimi željami, ko pa bo potrebno upoštevati tudi partnerjeve, boste v dvomih. Sicer je pred vami dokaj uspešen in lep teden, ugodno bo predvsem na poslovnem področju. Pričakujete lahko pohvalo ali pa denarno nagrado, ki bi je bili prav gotovo bolj veseli, saj vam finance povzročajo nekaj skrbi. flj) DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra Nihče ne bo mogel zmotiti vaših počitnic, saj se boste zatrdno odločili, da se v naslednjih dneh ne boste obremenjevali prav z nobenim problemom. Res, da se bodo ti ves čas nabirali in da bo to le odlaganje težav, se boste pa zato z njimi spoprijeli veliko bolj mirni in spočiti. Kaže, da boste v ljubezni zelo srečni, kar vam je že nekaj časa manjkalo, pozornost pa boste vračali z dvojno mero. Celo tako daleč bo šlo, da se bodo že vezani ponovno zaljubili v svoje partnerje, nevezani pa zelo verjetno v stare simpatije. — TEHTNICA od 24. septembra do 22. novembra Največ težav boste imeli s partnerjem, saj se boste morali krepko potruditi, da ga boste spet dobili na svojo stran. To bo precej vplivalo na vaše splošno počutje, vzkipljivi in razdraženi boste in zato precej naporni za ljudi okoli vas. Prednost bo v tem, da boste polni energije, ki jo boste znali usmeriti tja, kjer jo najbolj potrebujete. Pazite le, ko se boste pogovarjali za nek finančno velik zalogaj, ker bo nasprotnik zelo pretkan. FFL ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Kar nekaj zanimivih delovnih idej boste dobili, če se boste odzvali uradnemu vabilu na neko prireditev. Ne izgovarjajte se sami sebi, da nimate časa in da imate veliko drugega dela, ker vam čustvena plat v življenju jemlje vse preveč energije. Dobili boste večjo količino denarja, ki je nikakor ne boste pričakovali, točno pa boste vedeli, v kaj ga morate vložiti, da vas pozneje ne bo bolela glava. Pri pomoči prijatelju skušajte biti objektivni. X* STRELEC od 23. novembra do 21. decembra Dobre volje boste, kot že dolgo ne. Tudi nasmehi bodo dosti bolj pogosti, kot so jih vajeni vsi, ki vas dobro poznajo. Potrudili se boste kar na nekaj področjih, kar b9 še dodatno vplivalo na potek tedna, ki bo skoraj sanjski. Čeprav si nikoli nočete priznati, kako zelo potrebujete partnerja, boste v enem izmed intimnih trenutkov to tudi na glas povedali. Sreča v dvoje bo skoraj popolna, če jo bo kdo skalil, bo to partner, ki še vedno preživlja nervozne in težke trenutke. >Jo KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja Jezi vas, ker ne morete iz toka vsakdanjika, saj si že nekaj časa želite drznih podvigov. Ti se vam uresničujejo le v sanjah, krivi pa ste veliko sami. Neodločnost vas je že nekajkrat drago stala, zato bi bilo dobro, če bi zbrali več samozavesti in naredili kdaj tudi kaj proti vašim življenskim načelom. Ti pa so tako in tako preveč vpeti v to, "kaj bodo pa ljudje rekli". Oguljena fraza, da se živi samo enkrat, naj vam da misliti v naslednjih dneh. Posledice so lahko zelo prijetne. VODNAR od 21. januarja do 18. februarja Čakate na rezulatet svojega dela in početja v preteklosti in se jih hkrati bojite. Pa se ne bo zgodilo nič katastrofalnega, tudi živce parajočega ne, zato pa boste psihično zelo dobro pripravljeni. Živce boste potrebovali predvsem na čustvenem področju, potrebovali pa boste tudi zvrhano mero strpnosti. In to tako tisti, ki imate partneija, kot tisti, ki osebo svojih sanj šele iščete. Času bo treba dati čas, pa se bo vse uredilo - izgleda, da že kmalu. H RIBI od 19. februarja do 20. marca Če se do sedaj niste počutili pomembne, se bo to zgodilo čez noč. Zaradi podvrženosti stresom in neprijetnemu reagiranbju nanje se vse prevečkrat obnašate tako, kot da ste najbolj nepomembno bitje na svetu. Od tod tudi vaš občutek manjvrednosti in majhnosti, ki vam povzroči veliko težav. Samozavestni boste postali tudi z pomočjo partnerja, ki bo s svojimi uspehi dal polet tudi vam. Moči si boste nabrali kar nekaj, še vedno pa boste iskali potrditev tudi s spogledljivimi pogledi. dipl. kom. Metka Mujadžič - Kaligaro Tel.: 856-837 Kreme, olja... in pohitimo na plažo & Olja za sončenje so na koži zelo obstojna, saj ne vsebujejo konzervansov in emulgatorjev. Olja nas pred opeklinami ne varujejo dovolj, saj je njihov zaščitni faktor največ 3. Tropic olja pa so brez zaščitnega faktorja. Za suho kožo vam priporočam rastlinska olja, kajti sonce in voda kožo dodatno izsušita. Tudi citrusova olja niso najboljša. Eterična olja spodbujajo nastajanje kožnega pigmenta, v povezavi s soncem. Posledica so lahko temno- rjave lise, ki ne zginejo več mesecev ali celo več let. Ob uporabi olja moramo biti še posebej pazljivi tudi na drobne kapljice potu, ki se nabirajo na koži, saj se leta ne vežejo z oljem. Na koži delujejo kot zbiralne leče in opečejo majhne delčke kože. Zaščitna sredstva z mik-ropigmentom so najnovejša sredstav za sončenje. Vsebujejo mikroskopsko majhne barvne pigmente, ki na koži kot nevidna plast odbijajo UVA, UVB in infra redeče žarke. Tudi dermatologi so naklonjeni izdelkom, v katerih ni več kemičnih filtrov, saj ta sredstva ne povzročajo alergij, raznih izpuščajev in tudi koža jih lažje prenaša. Izdelki brez kemičnih filtrov so: Piz buin, Margaret As-tor, Payot... Mikro pigment in kemične filtre vsebujejo: Margaret Astor, Nivea, Vicky, Clarins... Pretanneji so posebna sredstva, ki naj bi kožo porjavela že nekaj dni pred dopustom. Proizvajalci trdijo, da takšna sredstva niso škodljiva. Vendar so v nekaterih evropskih državah sredstva za hitro porjavitev že prepovedali. Pretannerji, ki jih koža dobro prenaša so: Helena Rubinstein, Juvena, Revlon, Babor... Sredstva za porjavitev brez sončenja so primerna za prve dni dopusta. Kožo obarvajo že po dveh urah, po šestih urah pa smo lahko že malce rjavi. Po treh dneh barva izgine, saj se koža olupi. Ta sredstva obarvajo samo povrhnjico, zato nekateri proizvajalci menijo, da niso škodljiva. Sredstva za porjavitev nas ne varujejo pred sončnimi žarki, razen seveda če vsebujejo zaščitni faktor. Takšna sredstva so: Jade (z vitaminom E), Marbert in Phas (za zelo svetlo kožo)... Dekor po vaši meri Tako "naravnega" in izvirnega nakita, kot ga zapoveduje letošnja moda, že dolgo nismo srečevali. Prava novost je nakit iz lahkega lesa, ki ga dopolnjujejo domiselni dodatki iz tankih plastičnih vrvic, lesenih ali plastičnih zelo malih perlic, vse skupaj pa je pobarvano z obstojnimi in praviloma živimi poletju primernimi barvami. Ob tako ekstravagantenem nakitu smo lahko pri garderobi zelo preprosti, pa vseeno ne bomo neopaženi. Ce nimate časa ali ročnih spretnosti za izdelavo takšnega nakita, ga boste prav gotovo našli v vsaki bolje založeni drogeriji ali trgovini z bižuterijo, sicer pa so skoki čez mejo zaradi znanih razlogov vedno bolj pogosti, tarn pa sploh ne boste v zadregi. Če pa ste spretni, si priskrbite nekaj gline, tanke žice, ki se lahko oblikuje in barve, ki so vam všeč (morajo pa biti obstojne) in se preizkusite sami. Takšen nakit boste še raje nosili, izražal bo tudi vas. Nekaj drobnih idej vam ponujamo danes, naj povem, da so vsi izdelki v originalu zelo živo pobarvani - pravi navdih sonca in poletja. FRIZER SVETUJE Zaščita pred soncem Sonce ter nepravilno sončenje neugodno vpliva na lase. Posebno pozor-n o s t posvetite lasem na morju, saj ste takrat najbolj izpostavljeni soncu. Sonce in sol lase vidno posveti- Rajko Pečnik, frizer inštruktor v Brivnicah in česalnicah Velenje ta, lasje so na otip suhi in pusti, so brez leska ter neelastični. Posebno nego potrebujejo lasje, ki so bili izpostavljeni kemijskim tretmanom (trajna preparacija, barvanje). Sonce ter sol "razjedata" vrhnjo plast las ali kotikulo. Ker so lasje beljakovinskega izvora (ker-atin) so topljivi v raznih kemijskih procesih. Vrhnja plast las je sestavljena iz več plasti lusk. Če na lase delujejo različni dejavniki se ta plast ali povrhnji- ca tanjša do te mere, da se las popolnoma odpre in je brez zaščitnega "plašča" in je že skoraj dokončno uničen. Takšne lase je nemogoče regenerirati. Priporočam zaščito in preventivno nego las. Kako negovati lase na moiju? Preden se boste prepustili sončnim žarkom lase zaščitite z olji ali voski za lase. Olje, ki ga boste uporabili je lahko mandljevo ali olivno. Nekaj kapljic olja porazdelite na dlan in ga vtrete v lase. Olje se nanaša na umite in suhe lase večkrat na dan. Zelo pomembno je vsakokratno izpiranje soli z las in lasišča. Če so lasje trajno preparirani ali barvani po vsakem izpiranju soli nanesite na lase regenerator (subrina, balzam...) in ga ne izperite, torej ostane na laseh do ponovnega izpiranja soli. Regenerator bo deloval kot obloga, ščitil lase pred soncem in njegovimi negativnimi vplivi. Barvanje las, trajna preparacija pred dopustom da ali ne? Po strukturi zdravi, debeli in močno raščeni lasje bodo prenesli obremenitve kemijskega procesa ter dopusta na moiju. Za tanke in nežne lase kemijskih tretmanov ne priporočam pred dopustom. Posvetujte se s fnzerjem, vsak nasvet bo dobrodošel. Vaši lasje bodo ostali zdravi, lesketajoči, če jih boste pravilno negovali. Nasveti veljajo tako za ženske kot moške in otroke. Vesele počitnice ter veliko dopustniškega razpoloženja! Univerza za tretje življenjsko obdobje Nemški krožek Če razmišljamo in govorimo o vrednosti in pomenu različnih aktivnosti starostnikov, potem velja nekaj reči o vsestranski koristnosti prizadevanj Univerza za tretje življenjsko obodobje v Velenju. Ne da bi navajal statistične podatke o tem, koliko ljudi, se je vključilo v dejavnost univerza ze tretje življenjsko obdobje, lahko ugotovim, da je splošna korist- nost te akcije nesporna. Mi vsi, ki smo tako ali drugače udeleženi v tem gibanju, se zavzemamo za bolj polno in duhovno bogatejše življenje in tudi po tem, ko smo naša delovna mesta prepustili mlajšim. Oblik bogatenja življenja v naših letih pa je toliko, da jih ne kaže naštevati. Važno je predvsem, da se z vso energijo, ki jo premoremo, upremo psihični in fizični pasivnosti, brezdelju in apatiji in si namesto tega poiščemo svojim potrebam, sposobnostim in željam primerno aktivnost. Mene je v študijski krožek nemškega jezika pritegnila potreba po obnavljanju znanjam, ki sem ga nekoč že imel, pa sem ga v desetletjih po vojni domala pozabil. In ni mi žal, da sem se tako odločil. Pod strokovnim vodstvom mentorice prof. Mance Potočnik in seveda tudi z dodatnimi vajami doma, se znanje tega jezika sorazmerno hitro vrača. Podobne rezultate opažam tudi pri vseh tudi vseh dvanajstih udeležencih našega krožka. To pa nam vsem daje nove spodbude za še bolj intenzivno delo. Poleg čisto praktičnih koristi, ki mi jih daje študij tujega jezika, pa ne gre prezreti čisto posebne vrednosti rednega srečevanja in druženja z ljudmi, ki jih do včeraj sploh nisem poznal, zdaj pa vse bolj postajo moji zvesti sodelavci in prijatelji. Prav to pa je v naših letih posebej pomembna vrednota, ki jo kaže pravilno ceniti in skrbno negovati. Sporočilo bralcem V uredništvu Našega časa smo veseli vaših prispevkov, ki jih pošiljate za rubriko Pisma bralcev ter Mnepja, odmevi. Teh je v zadnjem času vse več. Ker bi radi vsa zanimiva in pomembna objavili, vas prosimo, da so kratka in jedrnata in ne daljša od 40 tipkanih vrstic. Če bodo daljša, jih bomo v uredništvu krajšali. V uredništvo prihaja v zadnjem času tudi veliko nepodpisanih prispevkov ali takšnih, ki jih avtoiji podpisujejo z izmišljenimi imeni in naslovi. Anonimnih prispevkov ne bomo objavljali, zato pri vašem prispevku navedite točen naslov, Če imate telefon, tudi telefonsko številko. Še to: vaših prispevkov ne bomo podpisali, če boste tako želeli. Za vsebino napisanega odgovaija avtor S3m. Sprašujemo za našo prihodnost Slovenci smo se kot narod ohranili v svoji tisočletni viharni zgodovini, za kar smo lahko ponosni, pravijo naši zgodovinarji. Kako nam je to uspelo, o tem pa so deljena mnenja. Toda zagotovo ima tu glavno zaslugo slovenski kmet, ki zaradi svoje skromnosti ni potreboval za svoj obstoj veliko industrijskih proizvodov in zato ni bil življensko odvisen od družbe, ki mu je takrat vladala. Se v času Druge svetovne vojne si je sam prideloval hrano, obleko in skromno obutev, prav tako je bil tudi energetsko popolnoma neodvisen: glavni vir energije je bil človek sam, domače živali ter njegov gozd. Slovenske kmete je ščitila tudi razdrobljenost njihove zemlje, ki je, sicer hudičevo skromno, vendarle preživljala veliko ljudi, ki jim pa zaradi njihovih malih posesti oblast ni mogla nabiti velikih davkov. Niti v stari Jugoslaviji niso mogli veleposestniki uničiti slovenskega kmeta in zato tudi ne ogroziti slovenskega naroda. Prav tako je slovenski kmet vzdržal pritisk združevanja v zadruge v povojnem času. Toda danes prihaja čas zaskrbljenosti za obstoj kmeta in zato tudi obstoj slovenskega naroda. Najprej je moderno usmerjeno kmetijstvo uničilo njegovo samostojnost. Postal je energetsko odvisen (električna energija in nafta), odvisen v hrani, opremi, gnojilu, zaščitnih sredstvih itd, od družbe in države. Nekoliko se je vdal tudi potrošniški usmerjenosti sedanje družbe. Vse bolj ostaja v manjšini napram delavcem in drugim slojem, ki mu bodo vsiljevali svoja politična oblikovanja države. Tržna naravnanost države v evropskem prostoru je lahko zanj usodna, kajti njegova polja so razdrobljena, posejana po razgibani slovenski pokrajini, izpostavljena industrijskemu onesnaževanju, ki razpo-lavlja rodovitnost, in uničevanju kmetijskih površin za druge potrebe družbe. Zato ni konkurenčno sposoben in potrebuje zaščito države. Če mu država te zaščite ne bo nudila, bo propadel. Slovenski narod bo postal narod industrijske delovne sile v tujih tovarnah na slovenskih tleh. Podeželje se bo izpraznilo, kot se je v zahodnih evropskih državah. Kdo ve, v čigave roke bodo prišli slovenski gozdovi in koliko časa bodo ohranili današnjo kvaliteto. Prebivalstvo mest, vklenjeno v svoj skromen življenski prostor, zasužnjeno z enoličnostjo svojega dela za stroji in pisarniškimi mizami, ni sposobno ohraniti samon-iklosti naroda, kajti svoje življenje si lahko popestri le z materialnimi dobrinami, za katere mu je vzor razviti Zahod, ki zlasti naši mladini vsiljuje svoj model življenja preko glasbe, filmov, televizije itd. Za Slovence ne predstavlja nevarnost tistih 150 000 pripadnikov tujih narodnosti, kot nas opozarjajo nekatere stranke, temveč naša želja zliti se z Evropo. Njeni politiki nas lahko prepričujejo, da nas sprejemajo kot enakovredne partnerje, toda njihovi ljudje nas tako ne sprejemajo. Tudi v njih je sled zaničevanja do nas, kot je v. nas sled zaničevanja do ostalih prebivalcev Balkana. Zato se vprašajmo, predno prestopimo prag Evropske skupnosti, kaj nam bo ta nudila in kaj vzela. Zakaj ni v njo prestopila Avstrija, Švica, Skandinavske dežele itd? Kako se bomo zaščitili pred tujimi vplivi, tujo konkurenco, gospodarsko odvisnostjo... Kako globoko bodo naši politiki in zakonodajne oblasti odprli tujemu kapitalu, kako nas bodo zaščitili pred njihovimi zahtevami konkurenčnosti oziroma njihovo željo zaslužiti z nami? Za Šaleško ekološko društvo predsednica Marija Savor Neučinkovitost inšpekcijskih služb?! Inšpekcijske službe, ena od zelo občutljivih področij dela v občinski upravi, nimajo predstavnika direktno v skupščini, kar bi bilo nujno potrebno, saj ne mine ena seja, da se ne bi razpravljalo o tej ali oni problematiki in ugotavljalo razno razne nepravilnosti, neučinkovitosti, nedelavnosti posameznih inšpekcijskih služb oziroma inšpektorjev. Tako pač inšpektorji lovimO razno razne informacije o sejah, na katerih sO jih gospodje delegati obdelali z nekoiikšlio zamudo. Pred kratkim mi je prišel v roke 'Skupščinski delegat' občine Velenje z dne 6. 7. 1992. Takoj na začetku sem zasledil zapisnik 1§. seje Družbenopolitičnega zbora, kjer sta se v svojih delegatskih vprašanjih in pobudah spravila nad delo Urbanistične inšpekcije delegata družbeno političnega zbora Ivan Atelšek in Vane Gošnik. Prvi k točki 2 ugotavlja neučinkovitost inšpekcijskih služb, predvsem urbanistične inšpekcije v primeru črne gradnje 'Šalam-on'. Kot novopečeni urbanistični inšpektor v letih 1981-1982, se dobro spomnim primopredajnega zapisnika predhodnega urbanističnega inšpektotja, v katerem je bil med vrsto črnih gradenj, ki bi jih bilo potrebno v nadaljevanju reševati, naveden tudi primer nedovoljene gradnje črne gradnje sadne kleti- gospodarskega poslopja investitoija gospoda Ivana Atelška v Malem vrhu- Šmartno ob Paki, zdajšnega delegata družbeno političnega zbora. Dobro se spomnim tudi nekega gospoda, takrat še tovariša, Boškoviča nekje iz Osijeka, ki je trdil, da je del tega objekta postavljen na njegovi parceli oziroma parceli njegove matere. Zahteval je odstranitev dela na črno zgrajenega objekta, ki naj bi stal na sporni parceli. Spomnim se tudi njegovega zmerjanja, češ da smo vsi po vrsti strahopetci, in da v tem primeru nočemo ukrepati (postopek se je vlekel že dalj časa) in če se bojimo tega 'Atelška', da bo že on uredil zadevo, pa magari v Beogradu. V zvezi s tem primerom pa se še najbolj dobre spomnim, da me je nekega dne povabii k Sebi v pisarno takrat moj šef- načelnik za gospodarstvo, v isti osebi pa tudi podpredsednik IS in zahteval, da se zadeva 'Atelšek' umiri- spravi do nadaljnega. Odkrito povedano, še danes ne vem, kaj je z njo. Po desetletnem stažu dela urbanistične inšpekcije sem v lanskem letu moral prekiniti letni dopust (4 dni) in se vrniti na delo zaradi prijave nedovoljenega posega v prostor- črnje gradnje investitorja 'Šalamon'. Postopek sem vodil skladno z zakonodajo kot vse ostale črne gradnje, in sicer: terenski ogled z zapisnikom ter izdaja odločbe o ustavitvi gradnje. Pri ponovnem terenskem ogledu sem ugotovil, da investitor gradnjo nadaljuje. Še isti dan sem izdal odločbo o odsranitvi objekta. Investitor se je na omenjeno odločbo pritožil na Republiški urbanistični inšpektorat. Pritožba je bila zavrnjena, odločba prve stopnje pa potrjena. Kmalu za tem je sledil pravnomočni sklep o izvržbi. To je namreč že razbrati iz pripomb oziroma trditve o nedelu urbanistične inšpekcije v zadevi 'Šalamon' gospoda delegata Va-neta Gošnika. Omenjena trditev se mi zdi prav smešna, če gospod delegat razpolaga z ugotovitvijo, da je bil izdan sklep o rušenju in celo navaja, zakaj do rušenja ni prišlo. Tako bi se lahko gospod Gošnik pridružil gospodu Atelšku in ugotavljal neučinkovitost ne pa nedelo inšpekcijskih služb-urbanistične inšpekcije. Kako dolgo pa bodo gospodje delegati želeli, da bodo določene in posamezne inšpekcijske službe neučinkovite, ne pa nedelavne pa sami vedo- tako dolgo še bo vrsta črnih gradenj, kjer bo urbanistična inšpekcija privedla zadevo do konca, pa je ne bo smela rešiti, tako dolgo še bo 50 črnih vinotočev, tako dolgo še bo še in še neprijavljenih delavcev pri obrnikih, tako dolgo bo... P.S. Gospoda delegata, vajino delo in vajina učinkovitost med drugim pogujuje delo in učinkovitost posamezne inšpekcijske službe! Urbanistični inšpektor Ivan Petrovič Odgovor g. Andreji Drofelnik Res sem zadovoljen s pisanjem, ki vam je prišlo iz srca, globin vaše duše in preraslo v srd in gnev na njega, ki se z majhnim tropom brani... Moti me samo ena stvar, to da mi laskate z dradi g. Jože Pečnik. Nikoli nisem bil vaš dragi, tako ali drugače in vas prosim, da v bodoče to opus- tite, sicer si bodo ljudje mislili, da sva imela kdaj kaj skupnega in še pred ženo sem se moral opravičevati. Jože Pečnik Jožetu Pečfiiku! Ne bom vas ogovorila s "spoštovani", ker dvomim da vas kdo spoštuje, gospod pa zame tudi niste, ker gospodje v pravem pomenu besede mislijo, delajo in govorijo na malo višjem nivoju kot vi. Lahko pa ste (na žalost večine) slovenec. Tega vam ne more nihče vzeti. Tudi na pse se odlično spoznate, vsaj na mešance, o tujkah pa nimate pojma, čeprav bi si angleški slovar lahko izposodili, ali pa bi vam vaš prijatelj Z. Jelinčič razložil, kaj pomeni "killer". Sicer je pa psu tudi lahko ime "Jože"; mar ne? O demokraciji in politiki pa res nimate pojma. Kdo zaboga vam je pa natvezil, da lahko v "novem sistemu demokracije" natolcujete in žalite druge nacije, čeprav vsi vemo, da bi mi Slovenci v enakem položaju ravnali enako. In naj vam povem še to: Tudi v novem sistemu ni vseeno, če si v Jelinčičevi stranki. Saj morate biti slepi, da ne vidite, da nobena druga stranka nima niti slučajno podobnih programskih usmeritev in slej ko prej bo tudi vaše potomce sram svojih prednikov. Hitlerjeve pajdaše še danes (po 47 letih) uspešno lovijo po svetu. Poznate pregovor: Psi lajajo, karavana gre dalje, odlično se sklada z vami Pečnik in nami ostalimi, ki ne mislimo kot vi. Če boste svoj odgovor "killerju" v "Našem času" št.26. Z dne 2.7.92 še enkrat prebrali, vam bo mogoče postalo jasno, kdo je pes, ki laja in kdo karavana, ki gre dalje! Zdenka Kumer Opravičilo SDP-u Velenje! Šele po vašem dopisu v tedniku Naš Čas sem spoznal, kako močno sem se motil o vašem "poštenju"! Uvidel sem, da ste najbolj "pošteni" in pokončni ljudje, kar nas je daleč naokoli. Nikoli niste uporabljaji spletk vseh vrst. To, kar počenjajo nekdanji člani Zks v tako imenovanih "divjih privatizacijah", nima z vami člani Sdp nič skupnega. In če sem prizadel vaše "poštenje", se iskreno opravičujem. Priznam, da ne poznam do potankosti razmer v Sloveniji in tudi ne obilice zakonov - bodisi starih ali pa novih. Zato se vam za popravek, da sem verjetno mislil na zakon o lastninjenju in ne o denacionalizaciji, zahvaljujem. Ostanite zdravi in "pošteni". Marš S Kino dvorana Velenje propada Na pročelju kinodvorane Velenja je vklesana spominska plošča, na kateri piše 'KINOD-VORANA'- Prvi objekt zgrajen 1948 s prostovoljnim delom občanov Velenje. Pred tremi meseci je kinodvorana gorela, najbolj je bilo prizadeto ostrešje, ki pa še do danes ni popravljeno, pločevina na strehi izgleda kot raztrgana konzerva, ob deževju zateka voda povsod in plesnoba se čuti čim vstopiš v ta objekt. Mnogi Velenjčani, posebno tisti, posebno tisti, ki so s prostovoljnim delom objekt gradili se zgražajo nad malomarnostjo odgovornih, da objekt vsaj zaščitijo pred dežjem, če že ni denarja za temeljito adaptacijo. Kje je 5 tisoč tolarjev? V "Modro beli" kroniki je bil v 26. številki Našega časa objavljen sestavek, da je v avtopralnici na Selu zmanjkalo lastniku avtomobila BMW 5 tisoč tolarjev. Menimo, da je objava takšnih obvestil nekorektna, saj gre za izrazito neraziskane okoliščine. Lastnik BMW je bil pri čiščenju avtomobila nenehno prisoten. Za tem je za nekaj ur pustil avto na parkirnih prostorih avtopralnice, nato pa se je vrnil s trditvijo, da mu je bilo odtujeno 5 tisoč tolarjev. Takoj po opravljenem delu je bila storitev tudi plačana, prav zato ne moremo odgovarjati za tako imenovane obtožbe na pamet. Avtopralnica na Selu Nepovabljenci na grobovih! Današnji dan je turoben, žalosten. Pripravlja se k poletni nevihti. Zvija me v ramenih, rokah, boli hrbtenica, noge so težke, za nameček pa se me je lotil še hud glavobol. Vseeno hitim, da opravim doma najnujnejše, saj me kar vleče, da pridem še pred nevihto na pokopališče Podkraj. Kupim nekaj cvetja, svečo, vzamem še nož za prirezovanje cvetja in že me pot popelje proti pokopališču. Ustavim se ob grobu matere, postojim pred grobom dobrih znancev, s svojci si izmenjamo nekaj besed, nato pa hitim proti vrhu pokopališča, kjer je grob mojega moža. Tu mi korak zastane. Ta nepotrebna pot na mnogo prerano izkopan grob mojega moža in očeta me vedno nekako dotolče. Danes pa je ta korak še nasilneje ustavljen, kajti že prvi pogled na grob mi nakaže, da so ga obiskali v času moje odsotnosti neki "nebodigatreba". Za njimi so ostale v zemlji prazne luknje -tam, kjer sem pred časom zasadila cvetje, ki naj bi krasilo grob mojega moža čez poletje. Kol-nem in preklejem tatu in njegov rod do desetega kolena. Več ne zmorem - solze mi zameglijo pogled v nemoči in sovraštvu. Ne morem se pomiriti. Nekako ne gre mi v glavo, da so ljudje postali tako brezobzirni, brezčutni. Vem, ni denarja za cvetje - tudi jaz ga moram pritrgati od vsakdanjih že tako skromnih izdatkov za hrano (na novo obleko že dolgo ne mislim več); vendar, če tudi teh tolarčkov ne bo več, bom šla raje na travnik, v gozd, nabrala lep šopek in ga nesla na grobove svojcev. Marsikdo ti tudi rad da to in ono sadiko, le reči je treba. Vendar izgleda, da je za nekatere "nebodigatreba" ugodneje stopiti le do kakšnega groba in ga izropati. Le kakšni ljudje ste, da lahko počenjate take lump-arije? Tatvina, ki sem jo opisala, ni bila prva. Nekajkrat so mi izro-pali grob mojega očeta na pokopališču v Šmartnem pri Velenju, grob mojega moža so izropali v zadnjih dveh letih kar nekajkrat - prej je bil pet let mir. Recimo: lani pred 1. novembrom so izginili nageljčki iz vaze, letos spomladi si je nekdo iz cvetočih tulipanov narezal šopek, izginile so sadike... Tudi drugi svojci so mi potožili, da jim kradejo iz grobov, uničujejo svetilke in spomenike. Mar res naši pokojni sorodniki ne morejo več v miru počivati! Ni dovolj, da se živeči med sabo tako brezobzirno "žremo"! Morda imaš, lump in tat, korajžo ne le krasti iz grobov, pokazati svoj značaj bralcem in se opišeš! Ne rabim tvojega imena, tega bomo izvedeli, ko te bo nekdo dobil pri lopovščini, rada bi le vedela, zakaj to počenjaš. Iz objestnosti, domišljavosti, brezobzirnosti, svoje butaste buče, ker misliš, da nikogar ne prizadeneš... Oprostite, dragi bralci, na nekaj grdih izrazov v pisanju, vendar sem ob prizadetosti pripravljena narediti še vse kaj drugega, ne le grdo zmerjati "nebodigatrebe". Mislim pa, da je to pisanje opravljeno tudi v imenu drugih nesrečnežev, ki skrbe za grobove svojcev. Morda pa bo pisanje le prebral tudi kdo, ki so se mu stegnili prsti na tuji grob! 1. državnemu gasilskemu tekmovanju ob rob Za nami je 1. državno gasilsko tekmovanje v samostojni Sloveniji. Žal pa ga je "požegnalo" slabo vreme, katerega se gasilske desetine pač niso razveselile. Še zlasti zato, ker je nekatere desetine dodobra namočil dež že dopoldan na treningu, žal pa tudi popoldan, saj za začetne desetine ni bilo nič boljše. In ob tem imam naslednjo pripombo. Kdor je že dalj časa gasilec se vetjetno spomni, da smo imeli neko večje tekmovanje zaradi slabega vremena v dvorani. Tako so bili vsaj pogoji za tekmovanje za vse desetine enaki. Pa še to! Čeprav smo prostovoljne gasilske desetine, svojega zdravja nismo dobili na tomboli. Na tej prireditvi ne moremo trditi, da so bili pogoji za vse desetine enaki, saj se je pozno popoldan vreme bistveno spremenilo - bilo je sončno. V takih razmerah pa so tudi tekmovalni pogoji dosti boljši. Kdor ni gasilec si sicer težko predstavlja, kakšna je razlika, če je orodje za tekmovanje suho ali mokro in da o terenu sploh ne govorimo. Pa še o nečem bo potrebno razmisliti, kar naj bo sodnikom v poduk. Pri neki desetini (imena namenoma ne navajam), verjetno pa jih je še več, so sodniki ugotovili napako "težko" 10 kazenskih točk, pri drugi desetini pa so na primer enako napako "spregledali". Bila je taka napaka, ki se lahko zgodi med delom, kasneje ni več vidna oz. dokazljiva. Dokazati, da si delal pravilno ne moreš, ker vaja ni snemana. Dotična desetina je zaradi tega izgubila nekaj mest, saj je bila še ob dodatnih 10 pozitivnih točk, ki bi jih sicer lahko dobila. Iz svoje dolgoletne prakse pa tudi vem, da se pritožbam ne ugodi, saj je sodnik, ki prizna svojo napako, slab sodnik! Kaj naj rečem za zaključek? Zdaj je, kar je! Upajmo pa, da bo 2. državno gasilsko tekmovanje v lepem vremenu ali vsaj pod streho in da bodo sodniki bolj pravični. Navsezadnje, tudi na takšnih tekmovanjih naj bi se upošteval "fer play"! PO- KMETIJSKI NASVETI Krmni dosevki Čas žetve je tu in zopet bomo sejali strniščne in prezimne krmne dosevke. Te poljščine nam omogočajo,da na isti površini v enem letu pridelamo dva ali celo tri pridelke v povprečju dveh let. Z njimi popravljamo napake nepravilnega kolobarjenja, saj ugodno vplivajo na strukturo tal, njive razplevelijo in jim povečujejo rodovitnost.Hranilne snovi se iz tal manj izpirajo, korenine rahljajo tla in koreninski ostanki se spreminjajo v humus. To je pomembno predvsem tam, kjer za gnojenje njiv uporabljajo gnojevko. Ker imamo njivskih površin malo,je zelo važno, da jih čimbolj izkoristimo in v razmeroma kratkem času pridelamo s hranilnimi snovmi bogato zeleno krmo. Strniščne krmne dosevkeje potrebno posejati čimprej po žetvi,kajti dan zamude rasti v juliju in avgustu pomeni toliko kot deset dni rasti v septembru. Strnišče po možnosti še na dan žetve preorjemo plitko( 15-20 cm)in obdelamo s krožno brano ali predsetvenikom. Tako pripravimo drobnogrudičasto strukturo tal in zadržimo vlago v tleh, kar je za dober pridelek dosevka zelo pomembno. Drobna semena križnic,trav in detelj sejemo na globino 1 do 2 cm,ostalo seme pa na globino 4 cm. Po setvi površino še povaljamo in tako vzpostavimo stik med semenom in vlažno zemljo. Zaradi kratke rastne dobe morajo biti tudi hranilne snovi čimbolj dostopne. Priporočljivo je, da še predhodni poljščini obilneje gnojimo s fosforjem in kalijem. Če tega nismo storili, potrosimo na brazde preoranega strnišča in zabranamo pred setvijo v tla približno 60 kg/ha P205 ,80 -lOOkg/ha K20 in 40 kg/ha čistega dušika (600 kg/ha NPK 13:10:12 ali 250 kg/ha NPK 8:26:26 ali 400 kg/ha NPK 15:15:15). V prvi dekadi septembra dognojimo dosevke še z okoli 40 kg /ha čistega dušika(150 kg/ha KAN). Uporabimo lahko do 25 m3gnojevke po možnosti razredčene v razmerju 1:1. Izbor strniščnih krmnih dosevkov: Krmna ogrščica (listnati ohrovt):količina semena 10-15 kg/ha, setev v vrste 20 cm narazen, sorta Starška. Mnogocvetna ljuljka: količina semena 40-50 kg/ha, medvrstna razdalja 12 cm, sorta Tetraflorum, Draga. Jeseni imamo dva odkosa, spomladi enega. Priporočena je tudi setev v mešanici 10 kg/ha mnogocvetne ljuljke in 15 kg/ha perzijske detelje ali 30 kg/ha aleksandrijske detelje. Jara grašica z ovsom ali jarim ječmenom: je primerna na hladnejših, vlažnejših legah, količina semena 75-90 kg/ ha jare grašice in 60 kg/ha ovsa ali ječmena. Medvrstna razdalja naj bo 12 cm, sorta jare grašice Ovčepoljska. Koruza in krmni grah: količina semena 70 kg/ha graha in 25 kg/ha koruze. Medvrstna razdalja je 12 cm, sorta krmnega graha Poneka in koruza iz zrelostnega razreda 100. Oljna 'krmna redkev: količina semena 20 kg/ha, medvrstna razdalja 20 cm, sorta Raoula, namenjena za podor in ne za krmo. Križnice napadajo gosenice, repični bolhač, repna grizlica itd., zato jih ob napadu poškropimo z Zolone liqide, Lebaycid, Basudin, Decis ali podobnimi insekticidi. Strogo upoštevajmo predpisane količine in karenco pripravkov. Po stroških pridelovanja je ekonomsko najbolj upravičeno pridelovanje krmne ogrščice (listnati ohrovt) in mnogocvetne ljuljke. Cena pridelovanja teh dveh krmnih dosevkov je le malo višja od cene krme pridelane na travinju (prilast), po kvaliteti krme pa sta ji enakovredna. Pridelovanje mešanic z deteljami je sicer dražje, vendar zanesljivejše in tudi krma je odlična. ZŽV Celje, Enota za kmetijsko svetovanje občine Velenje, Diklič Lidija, kmet.inž. nitev, belgijsko-rrancoski film 1.10 Chicago 1930, č/b '-■ir 1987. i.minalka. SATELITSKA TVj 9.40 Pedenjžep. 10.15 Dimnikarček se potepa po svetu. 10.25 Morski zakladi. 10.40 Nekoč je bilo ... življenje. Dihanje. 11.05 Ljudje in psi, 2. del. 12.00 Poročila. 15.50 Športna sreda, ponovitev. 18.00 Dnevnik 1. 18 10 Program za otroke: S. Rozman: Oblaček pohajaček. 18.25 Že veste .. . svetovalno izobraževalna oddaja. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Žarišče. 20.30 Gore in ljudje, ponovitev. 21.35 Tednik. 22.25 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Dragi John, ameriška nanizanka; Zakon Los Angelesu, ameriška nanizanka. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Zaroka na Vrbskem jezeru, ponovitev filma. 10.45 Kolo sreče. 11.25 Tenis, Federation Cup, Frankfurt. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila (Dieter Kronzucker). 19.20 Kolo sreče. 20.15 Legenda o Billie Jean, drama, 1985 (Helen Slater, Peter Coyote). 21.55 Poročila. 22.00 Trije Kondorjevi dnevi, agentski, 1974 (Robert Red-ford, Faye Dunaway) 0.00 Electric Blue, erotična serija. 0.40 Tenis, povzetek. 1.10 Golf, British Open. 1.25 Akutno, ponovitev. ca, komedija. 23.00 Večerni šport. 23.20 Priča umora, srhljivka. 0.40 Chicago 1930, kriminalka. 1.25 Poročila. 1.30 Tisoč mojstrovin. fuitmsrA TV SATELITSKA TVl 16.45 Sova, pon. 18.25 Regionalni programi, Koper. 19.30 Tv dnevnik ORF 20.00 Videolestvica. 20.30 Umetniški večer: Reci predsedniku, da ga pozdravljam, dokumentarni film (čb). 21.40 Avtobusna postaia, ameriški film. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Dober dan, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12.05 Novopečeni princ z Bel Aira. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serija. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Daktari, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Poirot, serija. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za prosti čas. 20.30 Volitve '92, predstavitev strank. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. RTL PLUS 6.00 Jutranja poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep (494). 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara (821). 14.05 Springfieldova zgodba (1499). 14.50 Šef, serija. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Mini Playback Show. 21.10 Klic v sili. 22.10 Zbogom za kralja (Farevvell to the King), pustolovski, 1988 (Nick Nolte, James Fox). 0.10 Grozno prijazna družina. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman, serija. 14.25 Odslužena fregata, angleška kriminalna komedija, 1963. 16.00 Sanjska ura, risanka. 16.25 Skrivnostno srečanje, serija. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sanjska ladja, počitniške zgodbe. 21.50 Pogledi po strani. 22.00 Kratki dnevi svobode, ameriško-ka-nadski film. 1987. 23.35 Barbarska že- PRO 7 6.55 Vegas, Flipper, Trick 7, Sestre. 11.50 Rdeči, prvi del drame, 1981 (Warren Beatty, Diane Keaton). 13.30 Jake in McCabe. 14.25 Trdnjava maščevanja, vestem, 1953 (Jame Craig). 15.40 Perry Mason. 16.40 Patagonija, dokumentarec. 17.25 Trick 7. 19.05 S.VV.A.T. 20.00 Dnevnik. 20.15 Zeppe-lin, vohunski, 1970 (Michael York, Elke Sommer). 22.10 Special Squad. 23.00 Vas zadeva zanima, erotični, 1973 (Nathalie Delon). 0.40 Hardball. 1.40' Valdez, pon. SUPER CHANNEL 6.30 Denar in politika. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin. 15.00 Wanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun (Bili Cosby). 19.30 Ženska v zelenem, kriminalka. 19.45 (Basil Rathbone). 21,00 Dosje Zemlja. 21.30 Evropske reportaže. 22.00 Poročila. 22.30 Reportaže. 22.45 Ameriški trg, 23 00 Vohun. 11.00 Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka. 11.50 Poslovna borza, ponovitev. 12.00 Poročila. 14.35 Umetniški večer, ponovitev. 15.35 Avtobusna postaja, amerški film. 17.20 Gospodarska oddaja, ponovitev. 18.00 Dnevnik 1. 18.05 Dobrodelni koncert za otroke BiH. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Forum. 20.30 J. Winterson: Pomaranče niso edini sadež, angleška nadaljevanka, 2/3. 21.25 Sova. 21.55 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.30 Sova: Zakon v Los Angelesu, ameriška nadaljevanka; Skrivnostna žena, francoski film. 16.55 Sova, pon. 18.25 Regionalni programi, Maribor. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Jazz in blues. 20.30 Slovenski magazin. 21.00 Studio City. 22.00 Solisti Veneti in Uto Ughi, posnetek 2. oddaje. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 9.30 Zgodba z dveh strani. 10.00 Poročila. 10.05 Dobro jutro, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12.05 On in ona, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Diana. 14.40 UNFPRO-FOR. 15.05 Program za otroke. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.00 Znani v akciji, vmes Poročila. 18.35 Santa Barbara (136). 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Volitve '92. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.10 Julija in Julija, grozljivka, 1990 (Kathleen Turner, Ga-briel Byrne. Sting) 1 40 Poročila MZMMmm. tu 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9.30 Sedem svetovnih čudes tehnike, 1. del. 10.00 Mi. 10.30 Kratki dnevi v svobodi, film. 12.10 Sonce na mizi: Jajca v zelenjavi. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Številna družina, serija. 13.35 Batman. 14.25 Teksančevo maščevanje, we-stern. 16.00 Kum Kum, risanka. 16.25 Skrivnostno srečanje (2). 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick, kriminalka. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Maščevanje razedinjen- SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Sanjsko potovanje. 9.30 Pozor, kamera. 9.55 Hallo, Heino. 10.45 Kolo sreče. 11.25 Tenis, Federation Cup, Frankfurt, prenos, vmes TV-borza. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 V vročici noči, kriminalka, 1967 (Sidney Poitier, Rod Steiger). 22.10 Blow out, smrt zabriše vse sledi, kriminalka, 1981 (John Travolta, Nancy Allen). 0.05 Šolarkin raport 3, erotični, 1971. 1.30 Tenis, povzetek. 2.00 Golf, British Open. 21.30 Electric Blue, erotična serija. 3.10 V vročici noči pon. RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik, tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldova zgodba. 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Slabi časi, dobri časi. 20.15 Zaklad boginje Meseca, pustolovski, 1987 (Li-nea Quigley). 22.00 Patricija, erotični, 1984 (Sassha Hehn). 23.20 Noč jaha-jočih trupel, grozljivka, 1971 (Lona Fleming). 0.50 Smrtne pošasti napadajo, grozljivka, 1967. 6.20 Riptide, Flipper, Trick 7, Mr. Bel-vedere. 10.15 Dokumentarec o kitih. 11.15 Rdeči, drugi del filma, 1981 (VVarren Beatty). 12.55 S.VV.A.T. 13.50 Perry Mason. 16.30 Hartovi, serija. 17.20 Trick 7. 19.10 Stingray (Nick Mancuso). 20.00 Dnevnik. 20.15 Goz-darjeva Liesel, komedija, 1956 (Rudolf Lenz). 21.55 Mike Hammer. 22.50 Balada o Jimmiju Blacksmithu, drama, 1977 (Tommy Levvis). 1.15 Special Squad. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovne novice, Mix. 9.00 Channel E. 12.00 Super Shop. 12.30 Hello, Austria. 132.00 Japonsko gospodarstvo. 15.00 Wanted. 16.00 V živo 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Ring, ameriški film, 1952 (Rita Moreno). 21.00 Divja Amerika. 21.30 Media Europe. 22.30 Reportaže. §.40 Izbor: Radovedni Taček: Volk. 9.55 Lonček kuhaj. Briši. 10.10 Mcfdro poletje, ponovitev. 11.10 Zgodbe !Z školjke. 12.00 Poročila. 15.20 Medvedki prihajajo, ameriški film. 17.00 Tednik, ponovitev. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 W. Creatorex: Letalska družba, angleška nadaljevanka. 19.05 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3.19.30 Dnevnik 2, Vreme, Šport, Utrip. 20.30 Roy-al Variety performance 1991, 1. del angl. zabavne oddaje. 21.35 Sova: Murphy Brovvn. ameriška nanizanka. 22.00 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 22.35 Sova: Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka; Emanuella III, francoski film. SI < M SI i v / 16.45 Sova, ponovitev. 18.00 Svetovalna oddaja. 18 15 Angleščina v poslovnih stikih 18.30 Alpski večer, 3 oddaja. 19.00 Kremenčkovi. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Christophe Talczewski: Jugoslavija, geneza vojne, dokumentarni film v proizvodnji Point du Jour, ponovitev. 21.00 40. jubilejna otvoritev ljubljanskega festivala. 22.30 Moški, ženske. 8.15 Santa Barbara, ponovitev. 9.00 Poročila. 9.05 Tv koledar. 9.15 Slika na sliko, ponovitev. 10.00 Poročila. 10.05 Poletni šolski program. 11.05 Festival otroka v Šibeniku. 12.00 Poročila. 12.05 Izbrali smo med tednom. 12.50 Program za tujino. 13.20 Opera. 13.50 Poročila. 13.55 Tommy Tricker in popotniki, igrani film. 15.35 Poročila. 15.45 Prisrčno vaši. 16.30 Malavizija. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavna oddaja. 21.00 Modri biser Rovinja. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 0.10 Serijski maraton: Daljna dežela. SAT 1 6.00 Bingo, pon. 6.25 Pojdi na vse. 6.50 Od srca do srca. 7.15 Otroški spored: Batman, Silverhavvks, Zorro. 10.50 Kolo sreče. 11.30 Gospodarski forum. 12.00 Tenis, Federation Cup, prenos. 17.45 Besedna igra (Mike Krueger). 18.i5 Srce je adut. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dina-mit v zeleni svili, kriminalka iz cikla Jer-ry Cotton, 1967 (George Nader). 21.50 Poročila. 22.00 Jux in Dallerei. 23.00 Žgečkljive zgodbe, erotični, 1973. 0.20 Šolarkin raport, 3. del. 1.45 Žgečkljive zgodbe, pon. RTL PLUS 6.00 Georgie, Cubitos, Yogi. 9.20 Be-verly Hills Teens. 9.45 Lucky Luke. 10.10 Peter Pan, Captain Planet. 11.00 Captain America, Princ Namor. 12.30 Michel Vaillant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladijatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 16.00 A-team. 16.55 21, Jump Street, 17.45 Cena je vreča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.15 Beverly Hills, serija. 20.15 Trikratna poroka, kmečka komedija. 22.00 Na primer zakonolom, drama, 1969 (Heidrun Kussip). 23.00 Tutti Frutti. 0.00 Erotični film po želji. 1.25 Ples je moje življenje, erotični. UV AWJU50flA 3 15.30 Jaz in ti in Kum kum. risanka. 16.00 Otroški spored po željah. 17.00Mini Čas v sliki. 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli. 17.30 Cirkus. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport: ko-njeništvo in Tour de France. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Kdor reče A. 22.00 Zlata dekleta, serija. 22.25 Dvominutno opozorilo, srhljivka. 0.20 Ga-briela, erotični film. PRO 7 6.55 Lassie, Angel na Zemlji, Milje prahu. 9.55 Trdnjava maščevanja, ponovitev vestema. 11.20 Gozdarjeva Liesel, ponovitev komedije. 12.50 Mr. Belve-dere. 13.20 M.A.S.H. 13.45 Stingray. 14.40 Medvedov ni več moč ustaviti, komedija, 1978 (Tony Curtis). 16.15 Angel na Zemlji. 17.05 Povsem normalno, serija. 17.30 Blagoslovljeni par. 18.25 Gostilničarka z donavske plaže, domovinski, 1957 (Marianne Hold). 20.00 Dnevnik. 20.15 Enota št. 5, akcijski, 1985 (Stephen Parr). 22.05 Zver, grozljivka, 1981 (Dee VVallance). 23.45 Vojna planetov. 0.50 Vas zadeva zanima, erotični. SUPER CHANNEL 4.00 Šport. 14.50 Mitocilizem. 15.20 Goli,. 16.30 Ali Mixed Up. 17.30 Dosje Unesco. 18.00 Sanje o Aziji. 18.30 Potovalni magazin. 19.00 Potovalni magazin. 19.00 Video moda. 19.30 Evropske reportaže. 20.00 Salome, kjer je plesala, klasični, 1945 (Ywonne de Carlo). 22.00 Poročila. 22.30 Jazz. 23.30 Ali Mixed Up. SATELITSKA TVl SAT 1 PONEDELJEK JuliJ kuhanje. 21.25 Miami Vice. 22.10 Venerina past, erotični film. 23.50 Dizzy Gillespie & Miriam Makeba. 0.30 Pot v propad. smrtnem dnevu Marilyn Monroe: Mis-fits, melodrama 0 45 Chicago 1930, č/b kriminalka. 9.15 Živ žav, pon. 10.35 Republiška revija MPZ Zagorje, 3. del. 11.05 Kronika, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila. 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Alpski večer, pon. 3. oddaje. 15.25 Carpetbaggers, ameriški film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka. 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2, Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angl. dokumentarna serija. 22.35 Dnevnik 3, Vreme, Šport. 23.10 Sova: Ameriške video smešnice, 14. epizoda varietejskega programa; Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka. 15.35 Sova, pon. 17.00 Športna nedelja, konjeništvo in atletika. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Slovenija za Bosno, posnetek koncerta, 3. del. 20.30 Brezdomci. angl dokumentarna serija. 21.25 Jože Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo. 22.20 Mali koncert: Katja Porovna, kitara. 22.25 Športni pregled. 6.00 Otroški spored: Zorro, Policijska akademija, Batman, Drops. 10.20 Di-namit v zeleni svili, ponovitev kriminal-ke. 12.00 Tenis, federation Cup, prenos. 17.20 Grmenje nad planoto, drama o državljanski vojni, 1953 (Ran-dolph Scott, Lex Barker). 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Je Geral-dina angel?, glasbena komedija, 1963 (Comelia Froboess, Peter Weck). 21.50 Poročila. 22.00 Pest na vratu, drama, 1954 (Marlon Brando, Kari Mal-den), 23.30 Hoganovi heroji. 0.15 Grmenje nad planoto, ponovitev filma. rnsmmmm i RTL PLUS 8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar. 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Smogovci. 10.00 Poročila. 10.05 Mladi biser Rovinja, posnetek. 11.05 Vesolje, poljudnoznanstveni film. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubimci. 14.00 Poročila. 14.05 Mixer M. 15.00 Ameriški igrani film. 17.00 Podaj-mo si roko, vmes Poročila. 19.30 Dnevnik 1. 20.10 Edvvard VII, serijski film. 21.05 Izbor miss Hrvaške. 22.10 Dnevnik 2. 22.30 Šport. 23.45 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 1 6.00 Otroški spored. 8.00 Super Ma-rio. 8.45 Samuraji pizza. 9.10 Pika, risani film. 10.30 Trnjulčica, pravljični, 1986 (Tahnee Welsh). 10.30 Gophersi. 11.10 Kuhinja in zabava. 12.05 Stric Buck. 12.30 Major Dad. 13.00 Moj oče Zunajzemljan, Munsterjevi, Ultraman. 14.25 Louis in Zunajzemljan, komedija, 1981 (Louis de Funes). 17.45 Dr. VVestphall. 18.45 Poročila. 19.10 Siel-mann 2000, dokumentacija. 10.15 Odpadnik, pustolovski, 1987 (Terence Hill). 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.55 Biloxi Blues, drama (Matthevv Broderick). 9.30 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 10.00 V živalskem vrtu. 10.20 J. VVinterson: Pomaranče niso edini sadež, pon. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 16.50 Slovenski magazin, pon. 17.20 Obzorja duha, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.05 Radovedni taček: Stolp. 18.20 Lonček kuhaj: Zabeljeni domači rezanci. 18.45 Ali bodo preživeli? angl. serija. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Stara vohunska mačka, angl. nanizanka. 21.05 Svet na zaslonu. 21.45 N. Schli-enger: Dolarska past, drama. 23.10 Dnevnik 3. 23.45 Sova: Zakon v Los Angelesu, amer. nanizanka; Heming-way, nadaljevanka. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Zorro, serija. 9.30 Zaljubljen v čarovnico, Hoganovi heroji. 10.25 Je Geraldi-ne angel?, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Hallo, Heino, narodna glasba. 21.15 Pogosto mislim na Piroško, romantični, 1955 (Liselotte Pulver). 22.55 Poročila. 23.00 Magazin. 13.45 MacGyver. 0.40 Filmski ustvarjalci. 0.55 Davisov pokal, povzetek. PRO 7 9.00 Poročila. 9.05 Kultura. 9.30 Ka- men je pfastar. 10.15 Universum: netopirji. 11.00 Teleskop: ZDA. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Poro- čila. 13.10 Tri dame ob žaru, serija. 13.35 Pošta odide, komedija. 15.05 Florida. 15.30 Kum kum, risanka. 15.50 Robert X5A. 16.15 Ena, dva ali tri. 17.00 Poročila. 17.10 Velikih deset. 18.00 Poročila. 18.05 X-Large, magazin. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.15 Loto. 19.30 Poročila. 19.48 Šport. 20.15 Oppen in Ehrlich, serija v 8 delih. 21.05 Georg Kreisler o sebi. 22.00 Poletno gledališče. 23.25 Saga šansona: Jacgues Brel. 0.20 Poročila. 5.05 Lassie, Divje živali, Doc Elliot. 8.05 Pod črnim vizirjem, pustolovski, 1954 (Alan Ladd). 9.50 Divizija Bran-denburg, vojni, 1960 (Klaus Kindler). 11.35 Povsem normalno. 12.05 M.A.S.H. 12.35 Blagoslovljeni par. 13.30 Zvezde in živali. 14.30 Kraljestvo divjih živali. 14.35 Cromwell, zgodovinski, 1969 (Richard Harris). 17.00 Tovor zlata skozi Arizono, vestem, 1964 (Au-die Murphy). 18.40 Superforce. 19.05 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Varljivci, pustolovski, 1988 (Pierce Brosnan). 22.15 Goreča zemlja, akcijski, 1984 (John Savage). 23.55 Simon Templar. 1.00 Harryjeve sodbe. SUPER CHANNEL 8.00 Poslovne novice, mix. 11.00 Religija. 13.00 Jutrišnji svet. 15.30 Turistični magazin. 16.30 Ali Mixec Up. 17.45 Zemlja. 18.00 Financial Times. 18.30 Gillette šport. 19.30 Video moda. 20.00 The Escapist, akcijski, 1977 (Bili Shirk), 22.00 Poročila. 22.30 Ali Mixed Up. 16.40 Sova, pon. 17.55 Športni pregled. 18.25 Regionalni programi - Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper-Capodi-stria. 20.00 Videošpon. 20.30 Gospodarska oddaja: Evropa 2000. 21.00 Sedma steza. 21.30 Ciklus fimov Mar-lene Dietrich-Josefa von Sternberga: Hudič, to je ženska, ameriški film (č/ b). 22.50 Film. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro Hrvaška, Poročila. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Poročila. 10.05 Dobro jutro, Hrvaška. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 12.30 Glasba. 13.00 pon. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Odletel bom, pon. 14.40 UNPROFOR. 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program 17.10 Poirot, pon. 18 00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.30 Volitve '92. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila RTL PLUS 6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje (73). 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldska zgodba (1501). 14.50 Šef. 15.45 Čips. 16 40 Tvegano! 17 15 Cena je vroča 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99, v živo. 18.45 Poročila. 19.15 Nogomet, Fuji Cup: Kaiserlautem—Boruss-sia Dortmund, prenos. 21.15 Colum-bo: Ko pride sladoledar/ kriminalka, 1972 (Robert Culp). 22.45 Explosiv 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Air-wolf. IV** ;\| I1 SI I v J 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Nekoč je bilo ... življenje: Možgani. 10.25 Ljudje in psi, 3. del. 11.00 Sedma steza, pon. 11.30 Svetovalna oddaja, pon. 12.00 Poročila. 16.30 Ciklus fil* mov Marlene Dietrich J. von Sternberga: Hudič, to je ženska, pon. 18.00 Dnevnik. 18.10 Risanke. 18.40 Mostovi. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Osmi dan. 21.20 Novosti založb. 21.35 F. Hebrard L. Velle: Am-basadorkin soprog, franc. nadaljeva-ka. 22.25 Dnevnik 3. 22.50 Poslovna borza. 23.10 Sova: Problemčki, angl. nanizanka; Zakon v L. A., amer. nadaljevanka; Glasbeni utrinek: E. Grieg: Srčne rane. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Srce je adut. 9.30 Hello Heino. 10.20 Pogosto mislim na Piroško, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Veliki potres v Los Angelesu, drugi del filma, 1990 (Dan Lauria). 21.55 Poročila. 22.00 Madridska zveza, kriminalka, 1986 Michael Pare, Tawny Kitaen). 23.45 MacGyver. 0.40 Na begu, sesrija. iMmmmmmmm RTL PLUS PRO 7 9.00 Poročila. 9.05 Tri dame ob žaru, pon. 9.30 Slike Avstrije: Iz Salzburga. 10.00 Zakladnica Avstrije. 10.30 Co-lumbo: Preslepitveni manever. 12.00 Jour Fixe, Kultura 13.00 Poročila. 13.10 Zahodno od Santa Feja, serija. 13.35 Batman, serija. 13.25 Tarzanovo maščevanje, film. 15.50 Glasbena skrinja. 16 00 Jaz in ti. 16.25 Minty v Mesečevem času 17.00 Poročila. 17.10 VVurlitzer. 18.00 Poročila. 18.05 Mi. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Poročila. 20.00 Šport. 21.08 Mojstrsko 6.10 Doc Elliot, Flipper, Trick 7, Hartovi. 11.10 Medvedov ni moč ustaviti, ponovitev komedije. 12.45 Shortlist. 13.00 Mike Hammer. 13.55 S pištolo ne ujameš moža, komedija, 1968 (Mo-nica Vitti, Stanely Baker) 15.40 Agentka s srcem. 16.30 Hartovi. 17.20 Trick 7. 19.05 Poletje v mestu, začetek poletne sheme s filmi: Prvi ponedeljek v oktobru, komedija, 1981 (VValter Matt-hau, Jil Clayburgh). 20.00 Dnevnik. 20.15 Prvi ponedeljek v oktobru, drugi del filma. 21.00 Lov na Jeffa, kriminalka, 1968 (Alain Delon, Mireille Dare). 22.45 Starsky in Hutch. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovni teden, reportaže, Super Shop. 13.30 Divja Amerika. 15.00 VVan-ted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun 19.30 Portrait of a Hit-man, ameriški, 1977 (Jack Palance). 2100 Preživetje 21.30 Perspektive. 22.00 Poročila. 22 30 Reportaže. 22.45 Ameriški trg. 14 55 Svet na zaslonu, pon. 15.35 Sova, pon 17.20 Svet poroča. 18.00 Regionalni programi-Koper. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19 30 Dnevnik ZDF. 20.00 Orion. 20.30 Glasba, show in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon. 8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.05 Popolni tujci, pon. humor, serije. 12.30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, pon 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serijski film, pon. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR 15.05 Otroški program 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, pon. 18.00 Poročila. 18.05 Govorimo o zdravju. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Volitve '92. 22.40 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. 6 00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12 00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldska zgodba. 14.50 Šef, Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Skrivnost rumenega meniha, kriminalka, 1966 (Stewart Gran-ger). 22.00 Policijski asi v akciji. 23.00 Tv vročica. 0.05 Takšno je življenje. 0.30 Airwolf. 1.30 Šef Mil 9.00 Poročila. 9.05 Tri dame ob žaru, serija. 9 30 Sedem čudes tehnike. 10.00 Mi 10 30 Pošta odide, komedija 11.55 Pasta ali Italiana 12.15 Nemci in mi. 13.00 Poročila. 13.10 Zahodno od Santa Feja, serija, 13.35 Batman. 14.25 Le kaj ve mama o ljubezni, film 16.00 Jaz in ti. 16 25 Minty v mesečevem času. 17.00 Poročila 17.10 VVurlitzer. 18.00 Poročila. 18.05 Mi, trg. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Poročila. 20.00 Šport. 20.15 Universum. 21.15 Perry Mason: Denar, šport, umor, kriminalka. 22.45 Ob 30. PRO 7 6.45 Doc Elliot, Trick 7, Agentka s srcem. 11.40 Tovor zlata iz Arizone, ponovitev vestema 13.10 Starsky in Hutch. 14.05 Pod črnim vizirjem, ponovitev filma. 15.35 Kobra, prevzemite. 16.30 Hartovi. 17.20 Trick 7. 19.00 Na krivi poti, pustolovski, prvi del, 1960 (Jack Lemmon, Ricky Nelson). 20.00 Dnevnik. 20.15 Na krivi poti, drugi del filma. 21.00 Pivo, komedija, 1085 (Lo-retta Swit, Rip Torn). 22.40 Starsky in Hutch. 23.35 Petrocelli, serija. 0.35 Mačka, serija. SUPER CHANNEL 6 00 Super Shop, Poslovne novice, mix. 12.00 Super Shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo 13 30 Preživetje. 15.00 VVanted. 16.00 V živo. 18.00 Wy-att Earp. 18.30 Vohun. 19 30 Slepo letenje, klasični, 1942 (Jane Parker). 21.00 Jeruzalem. 21.30 Media Europe 22.30 Poročila, ameriški trg. iMniii»MwitwwwwMWWA«innnnwwiM^ 14 naš čas TV, OBVEŠČEVALEC 16. julija 1992 SREDA . iiilll 9.45 Biskvitki, ameriška risana serija, pon. 10.10 M. Laboda: Portret Milana Klemenčiča. 10.45 Alice v deželi risb, oddaja Tv BiH. 11.00 r. Hebrard-L Velle: Aitibasadorkin soprog, pon. francoske nadaljevanke. 11.50 Poslovna borza, pon. 12.00 Poročila. 16.55 Brezdomci, pon. angleške dokumentarne serije. 18.00 Dnevnik 1. 18.05 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2, Žarišče. 20.30 Film tedna: Children in The Crossfire, ameriški film. 22.15 Dnevnik 3. 22.40 Kronika, kanadska poljudnoznanstvena srlja. 23.15 Sova: Nenadni uspehi, amer. nanizanka; Zakon v Los Angelesu, 9/19. 16 15 Osmi dan, ponovitev. 17.05 Sova, ponovitev. 18.25 Regionalni pro-grami-Maribor. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Psiho. 20.30 Večer mariborske Opere. 8.15 Santa Barbara, ponovitev. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes Poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Gospod Bean, humoristična serija 12 30 Glasba. 13.00 Slika na sliko, ponovitev. 13.45 Poročila. 13.50 Diana, serija. 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR. 15.05 Otroški program. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Poirot, serija. 18.00 Poročila. 18.05 Dokumentarna oddaja. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Volitve '92. 22.30 Dnevnik 2. 22.50 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila. m tu 9.00 Poročila. 9.05 Tri dame ob žaru. serija. 9.30 Sedem svetovnih čudes tehnike. 10.00 Mi, trg. 10.30 Perry Ma-son: Denar, šport, umor, kriminalka. 12.00 Vevey. 13.00 Poročila. 13.10 Zahodno od Santa Feja, serija. 13.35 Batman. 14.25 Lažni princ, pravljica. 15.55 Popaj, risanka. 16.00 Jaz in ti. 16.25 Minty v Mesečevem času. 17.00 Poročila. 17.10 Wurlitzer. 18.00 Poročila. 18.05 Me žene. 18.30 Lepotica in pošast, serija. 19.30 Poročila. 20.00 Šport. 20.15 Ob dotiku smrtna nevarnost, grozljivka. 21.55 Manekenka in vohljač, serija. 22.40 Zapoznela ljubezen, francoski film 0 10 Puščavski veter, film SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Drops! 9.30 Hotel. 10.20 Veliki potres v Los Angelesu, ponovitev 2. dela. 11.55 Kolo serče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Sveti Pavel in Peter, veseloigra v treh dejanjih. 22.00 Akutno, afere, analize. 22.30 Srečno ločeni, nova zabavna oddaja, moderator Joerg Draeger. 23.00 Poročila. 23.05 Komisar X: Trije modri panterji, kriminalka, 1967 (Tony Kendall). 0.35 MacGyver. RTL PLUS 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. We!by. 11.05 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.15 Santa Barbara. 14.05 Springfieldska zgodba. 14.50 Šef, Čips. 16.40 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Grad ob Vrbskem jezeru. 21.15 Umor je njen hobby. 22.10 Stern TV. 23.00 Pa prav Alaska, serija. 0.00 Grozno prijazna družina. 0.30 Airwolf. 1.30 Šef. PRO 7 6.25 Vegas, Trick 7, Hartovi. 1115 Prvi ponedeljek v oktobru, ponovitev komedije. 12.55 Starsky in Hutch. 13.50 Na krivi poti, ponovitev filma. 15.30 Colt za vse primere (Lee Majors). 16.20 Hartovi. 17.10 Trick 7. 18.55 Bosonoga v parku, komedija, 1966 (Robert Redford, Jane Fonda). 20.00 Dnevnik. 20.15 Bosonoga v parku, drugi del. 21.00 Dva iste sorte (Two of the kind), komedija, 1983 (John Tra-volta, Olivia Newton-John). 22.45 Star-sky in Hutch. 23.40 Petrocelli (Barry Nevvman). 0.40 Hitchkiker, serija. SUPER CHANNEL 6.30 Poslovni teden, Mix. 12.00 Super Shop. 12.30 Turistični magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Jeruzalem. 15.00 Wanted. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Gospod Brihtnež, klasični 1942. 21.00 Potovalni magazin. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22 30 Evropske reportaže. 22.45 Ameriški trg. WWiHflflfllWW»WW Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKW 88,9 IN 97,2 MHz ČETRTEK, 16. JULIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. PETEK, 17. JULIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč. SOBOTA, 18. JULIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 19. JULIJA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, novih pa v poletnem času ne bomo sprejemali). 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50; 16.50 epp sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 20. JULIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00-24.00 Program Alfa Radia Velenje. TOREK, 21. JULIJA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje. SREDA, 22. JULIJA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje. Kmetovalci, serviserji\ trgovina! Jermeni za tračne obračalnike SIP, Pano-nija, Sental, Wogel-noot. UGODNE CENE: jermen Favorit 220 samo 3480,00 SIT, jermena Sental in Panonija že za 5.880,00 SIT. Na zalogi tudi ostali rezervni deli za tračne obračalnike! Proizvaja in prodaja: Bogomir Žagar, Dobriša vas 37, 63 301 Petrovče. Tel.: (063) 776-361 712-146 popoldne PODJETNIKI, OBRTNIKI, FARMARJI POSREDUJEMO KREDITE: — dolgoročne kredite (6—60 mesecev) na podlagi nepremičninske garancije — vpis hipoteke (zavaruje zavarovalnica Adriatic, Triglav, Tilia) — letna obrestna mera 9,1 — na podlagi I NOG ARA NT A UREDIMO HITRO, KVALITETNO Informacije: Tel: (063) 831-660 m&nt PRODAJALNA Dragomira Rošer 62382 MISUNJA 170/a Tet: 0602/ 55-237 NOVO V VELENJU Trgovina NOČNI ŠKRAT na Koroški 44 ODPRTO: od 6.-24. ure VSAK DAN V LETU! Čaka vas vaš NOČNI ŠKRAT »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka. .VELENJE VITA MAVRIC NA VELENJSKEM GRADU V okviru 8. Poletnih kulturnih prireditev bo v petek, 17. julija, ob 20.30 na velenjskem gradu večer šansonov VITE MAVRIČ, ki se je v pretekli sezoni uveljavila z večerom songov Frana Mil-činskega-Ježka v okviru Kabareta XX. stoletja v produkciji Drame SNG v Mariboru. Na klavirju jo bo spremljal Borut Lesjak. Vstopnice po 200 SIT (mladina 150 SIT) lahko dobite eno uro pred predstavo na velenjskem gradu. POJDITE Z NAMI V VERONO Še vedno se lahko prijavite za obisk poletne Verone in opernega festivala v Veron-ski areni. Odpotovali bomo 20. avgusta, si ogledali Verono in opero LA BOHEME G. Puccinija. Naslednji dan se bomo ustavili v zanimivem srednjeveškem mestecu Sir-mione, oziroma nadaljevali pot do velikega zabaviščnega centra GARDALAND. Vrnili se bomo v poznih večernih urah. Vse informacije lahko dobite osebno v Kulturnem centru Ivan Napotnik ali po tel. 853 574. KINO DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 19. 7. ob 18. in 20. uri Ponedeljek, 20. 7. ob 20. uri Sreda, 22. 7. ob 18. in 20. uri LAŽ IMA KRATKE NOGE — ameriška komedija. Režija: Maurice Phillips Vloge: Richard Pryor, Gene Wilder, Vanessa Williams Kronični lažnivec se pripravlja, da bo zapustil sanatorij toda potrebuje novo osebno identiteto ter zaposlitev. dor išče, ta najde! 853 451 855 450 Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel. (063) 855-450, 853-451, telefaxu 063/851-990 in v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v četrtek. STE MORDA RADI UNIKATNO OBLEČENI vi in vaša družina? Obiščite ROČNO PLETILJSTVO na Šaleški 2/c (Standard) Velenje. BAY - BAR IN TRGOVINA, Stantetova 11, Velenje UGODNO: moške bombažne hlače: 2.650,00 SLT, ženske jak-ne: 2.950,00 SLT, ženski kostimi: 4.200,00 SLT ŠIVILJSTVO JOLI - moda od A do Ž Kakovostno, hitro in poceni šivanje po meri — na šlandrovi 24 v Velenju. Telefon: 855-541 POPUSTI V VEGRADOVI TRGOVINI TEKSTILA 20% popust za gotovinsko plačilo in 10% popust za kredite za vse blago! POHITITE - POPUSTI SO SAMO ŠE DO 18. JULIJA! POCENI POČITNICE NA OTOKU KRKU GIP »Vegrad« Velenje vam ponuja počitnice v mestu Krk v hotelskem kompleksu KORALJ — kategorije B. OBROČNO PLAČILO. IZJEMNE CENE! Informacije: Vegrad, služba marketinga, telefon: 853-743, ali 856-712 (int. 44) pri Zdenki Kovačevič in Dragici Knez. GORENJE POINT, Žarova 19, Velenje UGODEN NAKUP OSEBNIH RAČUNALNIKOV - osnovna konfiguracija že za 65.790,00 SLT. INFORMACIJE: telefon 854-741, fax — 853-944! ERA ZIBKA - POSEBNO UGODNA PONUDBA — trenirke (šuškove) od 6—16 let SAMO 3.307,00 SIT, - pižame od 6-14 let SAMO 793,00 SIT Vabi vas ERA Zibka na Kidričevi cesti, telefon: 853-724 SEZAM, ŠOŠTANJ - SPET PRESENEČA PO POLOVIČNIH CENAH PRODAJAMO IN SPREJEMAMO UČBENIKE ZA osnovno in srednjo šolo! Trg svobode 4 Šoštanj, Telefon: 882-264. Spomin na deželo jagod - obljubljeno deželo Deželo jagod sta nam obljubila Veleblagovnica NAMA in Kulturni center Velenje. Najprej smo si ogledali stare koroške kmečke hiše Na Gosposvetskem polju se veselimo lepega vremena V slabi uri smo nabrali polne košare sladkih jagod Foto: M. Marinšek Trgovina z gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure. tel. 883 481,888 480 faz 881990 u&jielEjn ocjCas, ocjta*, v nat aas. PZ, letnik 1982, neregistriran, prodam. © 882-456. V OKOLICI ŠOŠTANJA NAJAMEM STAREJŠO HIŠO, možen kasnejši odkup. © 882-191 dopoldan. NOV TOMOS AVTOMATIC in PUCH dirkalno kolo, prodam. ©853-172. FIAT 750, letnik 1980, ugodno prodam. ® 894-501. BUGY in 120 salonitk plošč prodam © 853-826. PRIKOLICO ADRIA staro 3 le ta prodam. ©892-102 SKORAJ NOV PRENOSNI ROČNI TOČKALNIK za ploče-vino po ugodni ceni prodam. Informacije: Hriberšek, V. Vlahovi- ča 63. HONORARNO zaposlimo dekle za strežbo v BISTROJU. © 778-220. V GABERKAH PRODAM ZEMLJO v izmeri 4.812 m!. Cena po dogovoru. © 894-536. NUDIM DELO AMBICIOZNIM in komunikativnim osebam. Zaslužek zagotovljen v devizah. ©066/61-944. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega Mitja Tavčarja se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje in lučke ter izraženo sožalje. VSI NJEGOVI! KOZE in MLADIČE prodam. © 854-957. PRIKUPNE MLADIČE zlatega hrčka različnih barv ugodno prodam. © 855-757. DEKLIŠKO KOLO HOL-LAND, belo-vijolične barve, novo še nerabljeno prodam. ©853-905 po 19. uri. BELO PERZIJSKO MUCKO staro 2 meseca prodam. Cena po dogovoru. © 857-436. KOTEL ALFA za kuhanje hrane za svinje, dobro ohranjen prodam za polovično ceno. ©0602/53-433. DVOSOBNO STANOVANJE nar Gorici, 57 m2 prodam. ©851-522 po 20. uri. BALDAHIN Z NOTRANJIM ŠOTOROM za malo bivalno prikolico Adria prodam. ODDAM APARTMA za 4 osebe v Savu-driji, 1 km od morja. © 857-836, zjutraj od 7^9 853-219. MOŠKO IN ŽENSKO KOLO na prestave ter otroško kolo prodam. © 853-924. 18 KILOGRAMSKE PUJSKE prodajamo. © 859-118. PRALNI STROJ 81.0 Bi, nov, nerabljen, garancija potekla prodam. ©856-174. PZ, starejši letnik, neregistriran v voznem stanju prodam. Cena po dogovoru. © 882-320. KOKOŠI RJAVE, ODLIČNE NESNICE za nadaljnjo rejo ali zakol prodajamo vsak dan na farmi ROJE pri Šempetru. NOVO! Dobite lahko tudi zaklane, veterinarsko pregledane, pakirane v vrečke in pripravljene za zamrzo-vanje. Cena zelo ugodna, plačilo na dva čeka. ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujem in montiram. ©24-296. MARIJA ŠPEGEL IZ Mll- TE obvešča, da ima na zalogi 5 mesecev stare nesnice, pasme Hisex, 2 x cepljene, ki že nesejo. Prodajala jih bo v nedeljo, 19. 7. '92 ob 9. uri v Šaleku pri Kolavtarju. Informacije po ©0602/61-202. ISCEM DEKLE prijetne zunanjosti za delo v BISTROJU. Melanšek, Lokovica 145 © 882-864. KONFEKCIONARKO Z DELOVNIMI IZKUŠNJAMI takoj zaposlimo. Samo pisne prošnje na naslov: PI-RELI d.o.o. (za Rotovnik), Aškerčeva 11 A, Šoštanj. PRODAJAMO JARKICE po konkurenčni ceni vsako soboto od 8.— 11. ure pred K.Z. KRO v Velenju, S popoldan 36-427. Dežurstva OBČINA VELENJE: Zdravstveni dom: Zdravniki: Četrtek, 16. julija — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Zupančič in dr. Seher ZAHVALA Tiho nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Stanislav Konečnik 16. 11. 1930-24. 6. 1992 z Velikega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam velikodušno pomagali, darovali cvetje, sveče in maše ter ga množično pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna hvala velja moškemu in mešanemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, Francu Korberju za dvojni ganljivi govor, pogrebcem in nosilcem praporov, Gorenju Elektronika, Vzdrževanje in KA, Veplas, Sekciji za promet Celje ter društvu invalidov in upokojencem. Iskrena hvala dr. Stuparju in patronažni sestri Faniki za požrtvovalno lajšanje bolečin, domačemu prodekanu Ivanu Napredu, častnemu kanoniku Adolfu Piklu in Jožetu Turineku župniku iz Vranskega. Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica Leopoldina Bohak 25. 8. 1906-3. 7. 1992 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem; hvala Zvezi borcev, upokojencem, hišnemu svetu, Gorenje Servis, radioamaterjem in vsem ostalim za darovano cvetje, vence, sveče, za izražena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Grošlju ter osebju bolnišnice Topolšica. Prav tako se zahvaljujemo duhovniku gospodu Hrastniku za pogrebni obred, govornicama gospe Mariji Šavor in gospe Vidi Jeromel za poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo obiskovali, še posebej prav prisrčna hvala. Žalujoči: sinova Tone in Janko z družinama ter ostali sorodniki Petek, 17. julija — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Bola, nočni dr. Zuber in dr. Pirtovšek Soboto, 18. julija in nedeljo, 19. julija — dnevni dr. Renko, nočni dr. Renko in dr. Stupar Ponedeljek, 20. julija — dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Friškovec in dr. Lazar Zobozdravstvo: V nedeljo, 19. julija — dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enour-no prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 17. julija do 24. julija — Rok Pečnik, dipl. veterinar^ Ka-juhova 13, Veterinarska postaja Šoštanj, tel.: 881-322. OBČINA MOZIRJE: Od 19. julija — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219. Od 20. julija do 26. julija — Drago Zagožen, dipl. veterinar, Ljubno, tel.: 841-769. GOSTIŠČE LESJAK Spodnja Rečica 51, Rečica ob Savinji Tel.: (063) 832-593 Cenjene stranke obveščamo, da smo 3. junija PONOVNO ODPRLI NA NOVO PRENOVLJENO GOSTIŠČE LESJAK. Pripravili smo vam pestro ponudbo: hišnih specialilet; jedi na žaru. še posebej piščancev, kosil po naročilu. . . Pel. čas vsak dan od 10. do 2i. ure. oh torkih zaprto Vljudno ste rabljeni! ODDELEK MOŠKE KONFEKCIJE — kavbojke Wrangler po samo 2.970,00 SIT ODDELEK ŽENSKE KONFEKCIJE — lepa izbira kopalk že od 1.400,00 SIT dalje TEKSTILNI DISKONT — trenirke/uvoz 5.625,20 SIT — japonke samo 231,20 SIT — ženske nogavice Finess II. klasa samo 120,60 SIT ODDELEK KOZMETIKE — preparati za sončenje Sun-mix od 270,00 SIT dalje SAMOPOSTREŽBA — sir Podravec po samo 398,00 SIT — testenine Žito 500 g. že od 73,10 SIT dalje Gostišče Acmaa Skorao 62 a, šo&uj TeL: 881-393 Ca--- - * pnpomcm* i TOPLOTNA TEHNIKA TONF «.„. Ljubljanska 15/b 63320 Velenje Telefon: 063/857-141 063/853-495 Fax: 063/853-674 zagotovite si evropsko kakovost Življenja. Trgovina Janko & Metka Mislinja — pisarniški material — vse za šolo Ugodne cene Fotokopiranje! Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n«*. OBRTNIKI! OLAJŠAJTE SI POT DO KUPCEV. SODELUJTE Z mmmm pri Mercator -ZKZ Mozirje! 61 sirog Preurejen, drugačen, lepši! NOVO NOVO NOVO NOVO OTVORITEV V PETEK, 17. JULIJA OB 18. URI! Gostja večera: IRENA VRČKOVNIK VABLJENI! Poleg pijače vam sedaj postrežejo tudi s hrano! 63320 VELENJE Šalek 90 Tel.: 063/858-478 Srečanje na Rogli »13. julij« ostaja šoferski praznik Na tradicionalnem srečanju voznikov in članov združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije na Rogli, ki je bilo minulo soboto, so bili v ospredju tudi člani ZŠAM Velenje, ZŠAM Žalec, ZŠAM Mozirje ter stanovski kolegi koroških združenj. Tako številčno, kot s sodelovanjem, so obeležili praznik šoferjev in avtomehanikov »13. JULIJ«, ki bo ostal tudi v prihodnosti praznik voznikov in delavcev v prometu. regije) ter predsednik Zveze ZŠAM Slovenije JANEZ DOLENC, so poudarili pomen tradicionalnega praznovanja (40 let Zveze združenj celjske regije) in 70 let slovenske stanovske organizacije) ter vlogo voznikov, vzdrževalcev in strokovnjakov s področja prometa, transporta in logistike za razvoj družbe in opravljanje nujnega dela — prevozov in transporta. Ko strategi omenjajo pomen tega področja dela, govorijo o ožilju gospodarstva, kar v razvitem svetu nedvomno je. V naših razmerah pa je to »ožilje« precej okrnelo in z Na svečani tribuni so bili tudi predstavniki naših združenj Združenje šoferjev in avtomehanikov iz Slovenskih Konjic je podobno srečanje organiziralo že leta 90, lansko leto je odpadlo zaradi vojnih razmer, letos pa so odlično pripravili veliko slavje z zabavnim programom in obvezno veselico za zaključek. Ob tem srečanju je bil osrednji dogodek svečana proslava in parada vseh združenj Celjske regije. Da bi bilo razpoloženje še bolj šofersko obarvano, so v po-vorki sodelovali vozniki »oldty-merjev« s svojimi čistokrvnimi »žrebci« starejšega datuma. Ob spremljavi godbe na pihala in paradi uniformiranih ešalonov, je bil dan zares prazničen. Svečanost je bila še bogatejša zaradi promocije novega šoferskega grba, ki je bil predstavljen na Ro- Svečani sogovorniki, med njimi Alojz ČOBEC (preds. regijske organizacije ZŠAM Celjske mnogimi trombozami, tako v smislu organiziranosti stanovske organizacije ZŠAM kot tudi v smislu funkcionalne organiziranosti, tehnologije in nagrajevanja delavcev v cestnem prometu. Ob svečanosti je bilo prečitano kratko pismo predsednika predsedstva Republike Slovenije MILANA KUČANA, ki je poudaril zasluge voznikov v času kratke in odločilne vojne. Spomnil pa se je tudi zaslug šoferjev v osvobodilni vojni in dogodka, ko so pri Žužemberku šoferji, napadeni od sovražnika, preživeli napad in iz borbe izvlekli vozila ter moralno zmago. Kučan pa je priznal, da je promet bistven element za razvoj družbe, zato ga ne smemo zanemarjati v nedogled. Predsednik je v svoji brzojavki čestital vsem šoferjem in delavcem v prometu k praznovanju, »13. juliju«. Praznovanje na Rogli, ki se je »zgodilo« med dvema dnevoma z dežjem, v razmeroma prijetnem vremenu, je bilo prava priložnost za srečanje sodelavcev mehani- kov in voznikov. V programu so zapeli pevci zbora ZŠAM Velenje in ZŠAM Žalec, v paradi pa so sodelovali uniformiranci in uniformiranke iz ZŠAM Velenje, Mozirje, Žalec, Celje in drugi. Velenjčani so prispeli na Roglo z lepo okrašenim avtobusom APS in označbami za svečanost. Če odmislimo, da je ostalo nekaj sto gostov nekaj časa brez hrane, potem bi si lahko praznik zapomnili po izjemno bogatem srečelovu, po sistemu »zadene vsaka« in to simbolično v glavnem mehani-čarsko orodje UNIOR iz Zreč. Geza FARKAŠ, »šoferski humorist« iz Beltincev je »nakladal« tako izvirne, da so šoferji zares uživali v zdravem humorju. Ob glasbi ansamblov Prerod in Dvanajsto nasprotje, ob koncertu godbe na pihala in nastopu fol-kloristov ter tekmovalcev »teku-wando« (posebna zvrst karateja), je bilo zares prijetno do poznega popoldneva, ko je »Trontelj« pregnal večino udeležencev v svoje »oldije« in s SREČNO VOŽNJO na nove delovne naloge po starih cestah. Žaradi osrednjega praznovanja na Rogli, v Velenju ni bilo posebne proslave in svečane po-vorke, šoferji pa so v ponedeljek nekoliko skrbneje očistili svoja vozila in zataknili nekaj cvetja za brisalce. Praznik šoferjev, »13. julij« tako ostaja. Ob minulem praznovanju pa lahko zaželimo voznikom in vsem, ki opravljajo delo v prometu, več uspeha, manj nesreč in dostojno plačilo za trdo in odgovorno delo. joŽE MIKLAVC Na planšariji se za dež in »politiko« še zmenili niso. Po žogi za dušo in srce — 1.465 metrov nad morjem v. Kmečke družine Zgornje Savinjske doline Srečanje uradno odpadlo Občinski zbor Slovenske ljudske stranke Mozirje in pa-šma skupnost Stari stani naj bi v nedeljo na Starih stanih na Mozirskih planinah pripravila letošnje srečanje kmečkih družin iz vse Zgornje Savinjske doline. Pa srečanja »uradno« ni bilo. Kakorkoli so si namreč na poljih in drugod želeli prepotrebne mokrote, tako je prav dež preprečil Stara vozila »oldtymerji« so vzbujali največ pozornosti prijetno srečanje, ki si ga člani kmečkih družin tako želijo in se ga veselijo. Lepo in prijetno je bilo na Menini planini, na Loki pod Raduho, lani srečanja ni bilo, v nedeljo pa sta dež in megla odvrnila večino družin, da bi sploh prišle, odvrnila pa tudi goste s predsedniškim kandidatom dr. Stankom Buserjem, ki je v dolini obljubil, da se bo vrnil ob prvi priložnosti. Tako so šli (zaenkrat) skoraj v nič veliki napori članov pašne skupnosti Stari stani, da bi se vsi skupaj imeli vsaj tako prijetno kot leta prej. Zaenkrat zato, ker bodo srečanje letos gotovo ponovili, skoraj pa zato, ker je bilo na planini vseeno prijetno, četudi je padal dež in četudi so se ob dr. Stanku Buserju obrnili tudi vsi domači predstavniki in gostje. Družine na Starih stanih niso bruhnile v jok zavoljo tega, prav nasprotno. Godci so vzeli stvar v svoje roke, dež veselega razpoloženja v vzorno urejeni planšari- ji ni skalil, nemara celo okrepil; možje in fantje se tudi niso dali, nogometni privrženci namreč. Ni jim šlo v račun, da ne bi »pteiskusili« nogometnega igrišča, ki so ga (ne samo za to priložnost) uredili ob planšariji. »Ledik« in »oženjeni« so se torej pognali za nič krivo in dolžno mokro žogo celih 1.465 metrov nad morjem. Da so bili mokri tudi sami, da so bili navdušeni privrženci na »pokriti tribuni« pred plašnarijo, da je bila tekma prav »spekta-kularna«, pa še kaj, ni treba posebej poudarjati. Poudariti pa velja, da vrli žogobrcarji s Starih stanov izzivajo žogo-brcarje iz sosednjih in drugih pašnih skupnosti na zgodo-vinsko-višinski obračun, v malem nogometu seveda. Kraj in višina dogajanja sta že določena, datum še bo. Se vidimo? Gotovo, le krajše vsestranske priprave bodo še vmes. (JP) BELA KRONIKA Motil delovni proces V ambulanti dr. Žubrove v velenjskem zdravstvenem domu je prejšnji torek motil delovni proces specialni povratnik M. K. iz Velenja. Ker se ni hotel odstraniti, so morali posredovati velenjski policisti. Napotili so ga domov, zoper njega pa napisali predlog sodniku za prekrške. Preprodaja! cigarete Prejšnji torek dopoldne so velenjski policisti pred pivnico na Cankarjevi cesti v Velenju legitimirali mladoletnega begunca S. K. Ta je prepro-dajal cigarete, ki naj bi jih nelegalno pripeljali preko južne meje. Sledi ustrezen ukrep. Ukradel srebrni BMX V torek, 7. julija, okoli 18. ure, je neznanec izpred ki-nodvorane na Koroški cesti odtujil srebrni BMX, last A. L. iz Velenja. Razbijal po vhodnih vratih Ali se je zmotil ali je imel kakšne drugačne namere, bo jasno, ko se bo N. F. iz Velenja znašel iz oči v oči s sodnikom za prekrške. Prijavo zanj so napisali velenjski policisti. Ti so namreč morali prejšnji torek, okoli 22. ure, posredovati na Stantetovi v Velenju, kjer je razbijal po vhodnih vratih Puclovih omenjeni N. F. Spora še ni konec Večnemu sporu med H. B. iz Velenja in lastnico lokala Baron iz šaleka še ni videti konca. Sredi prejšnjega tedna sta se namreč spet sprla tako hudo, da so morali posredovati velenjski policisti. Spor bo sedaj poskušal rešiti sodnik za prekrške. Pasji spor Prejšnjo sredo, okoli 9. ure, se je M. K. iz Velenja s svojim psom sprehajala po Starem Velenju. Imela ga je na povodcu. Nenadoma sta jo napadla dva psa, ki sta njenega štirinožnega prijatelja močno poškodovala. Predlog sodniku za prekrške so velenjski policisti za lastnika »napadalcev« že napisali. Poskušala odtujiti majico V sredo, 8. julija, okoli 14. ure, so trgovke v prodajalni Era šport zalotile pri nečednem poslu A. T. iz Velenja. Poskušala je odtujiti majico. Zoper dolgoprstnežko sledi kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu. Nesreča na prehodu za pešce Sredi prejšnjega tedna, okrog 15. ure, seje v križišču Kidričeve in Prešernove ceste v Velenju pripetila prometna nezgoda. V njej sta bila ude- ležena otrok G. VK. iz Velenja in voznik osebnega avtomobila Matjaž Krajnc iz Paškega Kozjaka. Do nezgode je prišlo na prehodu za pešce. Otrok se je v nesreči lažje telesno poškodoval. Poškodba pri delu Pred šestimi dnevi seje poškodoval pri delu. R. R. iz Lokovice. Pri nanosu fasade na hišo v vasi Gorenje je padel z lesenega odra. Pri tem se je hudo telesno poškodoval. Zaradi renčanja in lajanja kost v obraz V prvi julijski številki našega tednika smo pisali o peri-petiji med sosedama na Kardeljevem trgu v Velenju. Pri tem nam jo je zagodel tiskarski škrat, ki je zamenjal kratici imen in priimkov udeleženk. Lastnica psa je V. R. in ne O. R. Hotel se je še bolj opijaniti Pred tednom dni, okoli 16. ure, je v bife Prehrane na Stantetovi cesti v Velenju prišel močno vinjen S. C. iz Velenja. Zahteval je alkoholne pijače, vendar strežno osebje lokala njegove želje ni upoštevalo. To ga je tako razjezilo, da je začel razgrajati, razbijati. Na kraj so morali pohiteti velenjski policisti, ki so vročekrvneža umirili. Njihova pot pa seveda za S. C. iz Velenjani bila zaman. To bo spoznal ob prebiranju vabila k sodniku za prekrške. Na otroka padla dotrajana omara V petek, 10. julija, okoli 13. ure, se je v begunskem centru v Kajuhovem domu zgodila malce nenavadna nesreča. V eni izmed sob se je namreč na dobro leto in pol starega begunskega fantka M. S. prevrnila dotrajana omara. Otrok naj bi se menda igral z žogo. Ta naj bi zadela v nogo omare, ki se je zlomila in prevrnila na otroka. Hudo telesno poškodovanega (v kritičnem stanju) so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Zviti »lisjaki« Prejšnji petek, okoli 15. ure, so trije neznani otroci prišli k J. R. na Lipo. Lastnico so zaprosili, če lahko obirajo njene češnje. Medtem je eden od njih izkoristil lastni-čino odsotnost, vstopil v notranjost hiše in iz torbice na hodniku odtujil nekaj denarja. Pri zbiranju obvestil so velenjski policisti kasneje ugotovili, da so trije neznani »lisjaki« mladoletni A. B., P. P. in J. I. iz Velenja. Zaletel se je v prometni znak V petek, 10. julija, okoli 23. ure, sta se voznik kolesa z motorjem M. Š. iz Šoštanja in njegov sopotnik B. T. iz Velenja vozila po lokalni cesti v Topolšici. Pri tem sta se zaletela v prometni znak ob cesti in ga izruvala. V nesreči sta se oba lažje telesno poškodovala. Glasna glasba sredi poldneva Pretekli petek, okoli poldneva, se je iz stanovanja D. S. na Jenkovi cesti v Velenju razlegala glasna glasba. Odmevalo je tako močno, da je motilo sostanovalce. Poklicali so velenjske policiste. Ti so D. S. opozorili na njegovo kršenje javnega reda in miru. Hkrati pa zanj napisali tudi predlog sodniku za prekrške. Ni se peljal daleč V petek, 11. julija, okoli 2. ure zjutraj, je patrulja velenjskih policistov na cesti Simona Blatnika v Velenju zalotila J. M. iz Velenja. Pot domov ali kamorkoli že si je poskušal skrajšati z ukradenim kolesom. Nekaj minut prej ga je odtujil izpred restavracije Jezero v Velenju. Takšno srečo kot jo je imel lastnik kolesa L. S. ima le malokdo. Za J. M. so policisti že napisali kazensko ovadbo. Zaradi premočnih opeklin podlegel poškodbam Prejšnjo nedeljo, v jutranjih urah, je hišnik na velenjskem gradu našel na tamkajšnjem dvorišču po celem telesu močno opečenega neznanega moškega. Zdravniško pomoč so mu nudili v celjski bolnišnici, vendar so bile opekline prehude. Kot so ugotovili kasneje, gre za 30-letnega I. P. iz To-polšice. Kako je prišlo do nesrečnega dogodka, še raziskujejo. Po prvih ugotovitvah naj bi se zaradi žarečega cigaretnega pepela takoj vnela trenirka, v katero je bil močno vinjeni I. P. oblečen. Brez ustreznih dovoljenj Pri izvajanju kontrole na javni prireditvi na velenjskem letnem bazenu, prejšnjo nedeljo okoli 21.30 ure, je policijska patrulja ugotovila, da organizator O. K. za prireditev z živo glasbo ni pridobil potrebnih dovoljen. Prireditev so takoj prekinili, za organizatorja pa napisali predlog sodniku za prekrške. Vnelo se je seno Ta ponedeljek, ob 12. uri, je prišlo do požara na gospodarskem poslopju Vere Grilc v Pesju. Vnelo se je seno. Zaradi hitrega posredovanja gasilcev, je požar povzročil minimalno škodo. Zalotili so ga Pred dvema dnevoma, okoli 3. ure zjutraj, so velenjski policisti zalotili J. S. — državljana BiH, ki je z avtomobilov, parkiranih na cesti Vrnjačke banje 3 v Velenju, odtujeval pokrove koles. Ukradene predmete so mu zasegli. O tem dejanju pa se bodo najbrž kmalu seznanili na temeljnem javnem tožilstvu, kamor so policisti poslali ovadbo za nepoštenega prebivalca Velenja.