Poštnina platana v gotovini
Stav. S07
V	Ljubljani, sreda 13. septembra 1939
Leto N
Prve image poljske vojske
Poljske čete, obkoljene pri Poznanju, so prebile nemški obroč, zasedle spet Lodz ter Kutno in pretrgale zvezo med nemškimi armadami pred Varšavo
l	0
London, 13. septembra, m. Reuter poroča: Po poročilih poljskega vrhovnega poveljstva, ki so prispela v Varšavo po polnoči, so poljske tete, ki so se borile južnovzhodno od Poznanja in Lodža po hudi dvodnevni topniški bitki, predrle nemško trlo, s katero so jih mislili Nemci zajeti, ter so v močnem napadu zavzele Lodi, ki so ga bili Nemci pred tremi dnevi zasedli. Poljske čele, ki so se borile z
neverjetno hrabrostjo in drznostjo, so poleg Lodia ponovno zavzele tudi več drugih mest, kakor na primer Kutno. Na tem odseku »o Nemci prav listi tos zbirali svoje lete, * katerimi so hoteli podpreti napad na Variavo, da bi jo obkolili.
Poljska vojska, kar je je bilo pri Poznanju, je zdrobila nemški obroč in pretraala zvezo med nemškimi armadami.
London, 13. septembra, m. Reuter poroča: h poljskega vira se izve, da so poljske čete znova zavzele Lodi. Prav tako so poljske tete, za kalere so nemška porotila govorila, da so ie odrezane in zajete blizu Poznanja, z naglim predorom skozi nemške vrste znova uposta-vile zvezo z glavno poljsko armado, ki se bori južnovzhodno od Varšave blizu Kutna.
Priprave za veliko francosko-angleško ofenzivo na zahodu
O njej je včeraj sklepal vrhovni obrambni svet obeh držav -Nemčija še vedno prevaža čete z vzhodnega bojišča na zahodno
Pari*, 13. sept. o Uradno poročajo: Fran- J cosko-angleški vrhovni vojni svet se je včeraj popoldne sestal na francoskem ozemlju. Udeležili 80 se ga,: angleški ministrski pred-sednik Chamberlain, angleški minister za državno obrambo lord Chatfield, predsednik franco&ke vlade Daladier in vrhovni poveljnik francoske vojske, general Gam el in Vsi sklepi na sestanku so bili sprejeti soglasno.
Sestanek je potrdil odločno voljo Francije hi Anglije, da bosta v sedanjem spopadu zastavili vse svoje sile in moči v spopadu, ki jima je bil vsiljen. Obe državi sta sklenili, dati vso pomoč, kar J® je v njunih močeh. Poljski, ki se je s takim pogumom uprla napadu na svoje ozemlje.
Predsednik angleške vlade Chamberlain in lord Chatefield sta odpotovala v Francijo z vojaškim letalom in se vrnila. ▼ Anglijo proti večeru.
Poluradno poročajo, da so na včerajšnjem sestanku angeško-francoskega vrhovnega vojnega sveta sklenili o skupnih vojnih korakih, ki jih bosta Anglija in Francija storili v kratkem. Na sestanku so potrdil sklep, da bosta Anglija in Francij* v sedanji vojni nastopali skupno na vseh področjih in da bosta v boju proti Nemčiji izkoristili vse svoje vojaške, pomorske, gospodarske in moralne sile. Sklenili so tudi, da bo vrhovni obrambni svet obeh držav nele ustanova, ki bi dajala glavne smernice za vojno delovanje Anglije in Francije, marveč, da bo ta vojni svet odslej stalno in stvarno vrhovno vodstvo vseh angleških in francoskih vojaških operacij.
V	poučenih krogih govore, da je glavni del angleško-francoskih posvetov včeraj veljal pripravi velike zavezniške ofenzive na bojišču ob Renu. Zdi se, da je čas za napad dozorel in da je francoska vojska v dosedanjih bojih dobila vse potrebne skušnje za izvedbo velikega napada. Po francoskem mnenju je za ofenzivo ob Renu zdaj pravi čas. ker Nemčija zaradi silnega odpora Poljakov ne bo mogla na zahod vreči jedra čet, ki so se vojskovale na Poljskem.
Dovoi angleške vojske na francosko bojišče se nadaljuje v redu in z vso naglico. Po vesteh » .r°?^0Ila i® *dai v Franciji ie dosti več angleških čet, kakor pa jih je bilo leta 1814.
!*•. eept. o. Nagli prevoz nemških od-v *	? £0,J®k®Sa bojišča na zahod, priča, da
3	velik«*a napada na tej
“ 1 * TSO na«liw> izpraznjujejo ^SrSSn " " Aaeh*n’ ^bru&en pa j*
Nevtralni vojaški opazovalci nr«vii« « ™ teku dosedanjih bojev na trancosko-nemški froilti’, da se je pokazalo, da bodo Nemci skušali z v«»™i sredstvi zadržati francosko in ansrlpiki
W prišU do glavne obrambni črte v Sieg: friedov, liniji. Po mišljenju teh vojaških strokovnjakov dokazuje ta nemška taktika, da nemški vojni voditelji ne verjamejo, da bi Siegfriedova linija mogla zdržati napad francoske vojske, ker na teh mestih še ni tako izpopolnjena, da bi bila za kaj takega sposobna.
London, 13. 6ept. m. Snočnje večerno uradno poročilo francoskega vrhovnega poveljstva pravi, da so francoske čete severovzhodno od Saarbriick-na in juinozahodno od tega mesta prispele na široko črto, ki je samo 7 km oddaljena od glavnih utrdb Siegfriedove linije. Poročilo poveljstva za-■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Posebno vrsto krušnih in živilskih nakaznic za otroke, ki 6o stari več kakor šest let, eo iz-v Nemčiji.
trjuje, da so Nemci s topniškim ognjem in letalskim napadom izvedli protinapad, vendar pa so jih Francozi odbili.
Francoska in angleška letala so nato izvedla več izvidniških poletov, slednjič pa strahovito bombardirala več strateško važnih točk v Sieg-friedovi črti.
London, 13. sept. Reuter: Ii zanesljivih virov poročajo, da je nemško vzhodno poveljstvo pričelo znova zmanjševati moč svoje armade na Poljskem ter začelo odvažati čete v ogroženo Sdegfrie-dovo črto. Zgodilo se je že tretjič, da so Nemci poslali močne oddelke ■ vzhoda na zahod na bojišče.
Varšava, 13. septembra, m. Nemška armada se je začela umikati izpred Varšave na črto Varšava-Grodno. Napadle so jo bile poljske čete, jo vrgle nazaj in ji zaplenile 20 tankov. Nemško letalstvo pa še naprej bombardira vse železniške proge v zaledju poljske vojske. Poljske tete so pri Varšavi sredi noči po topniški predpripravi prešle v hud protinapad in so vrgle Nemce več kilometrov nazaj.
Varšava, 13. septembra, m. Varšavska radijska postaja poroča, da so nemška letala, prepleskana s poljskimi barvami, bombardirala več litvanskih »n ruskih mest. Rusi so na letala streljali ter jih vet zbili na tla. Pri lem so tudi ugotovili, da so bila letala nemška.
Moskovsko časopisje piše, da so bili tudi bombniki, ki so napadli Kutno in Poznanj, prebarvani s poljskimi barvami.
Varšava, 13. septembra, o. Snoči ob 21 so poljske radijske postaje oddajale naslednje poročilo:
Današnji dan je bil v Varšavi mirnejši kakor prejšnji. Nadaljevalo se je obstreljevanje, toda sovražnik ni v prestolnici povzročil nobene resnejše škode. Trije nemški letalski napadi niso spravili prebivalstva iz tira. Naše izgube znašajo danes 13 vojakov. 3 častnike ter enako število civilnih branilcev in ranjencev.
Francoske in angleške vojne priprave
Pariz, 13. septembra. AA. Ha vas: Po včerajšnjem sestanku med Daladierom in Chamberlainom je izšlo sporočilo, ki izreka predvsem popolno priznanje junaštvu poljske vojske in vnovič slovesno potrjuje, da sta Francija in Velika Britanija trdno odločeni dati Poljski vso pomoč, s katero razpolagata. To je najboljši odgovor na nemške manevre, ki jim je namen odtrgati Poljsko od njenih zaveznikov. Poročilo pravi dalje, da bosta Francija in Velika Britanija napeli vse sile, da dobita vsiljeno jima vojno. Domneva o kaki omejeni akciji je torej izključena. To potrdilo dobi ves svoj pomen v trenutku, ko je vsakomur jasno, da se je Velika Britanija v celoti pridružila Franciji in Poljski, se je pa njej pridružila tudi Kanada, ki je napovedala vojno Nemčiji in izglasovala kredite, kakršnih ne pomni njena zgodovina. Tudi Nova Zelandija je začela že
Maršal GSring na poljski fronti
Berlin, 13. septembra. A A. DNB: G6ring je na svojem potovanju po fronti obiskal včeraj dopoldne Hitlerja v njegovem glavnem 6tanu in mu v dveurnem poročilu poročal o novih letalskih enotah, ki so odletele na fronto, in o ukrepih, ki jih je izdal kot predsednik ministrskega sveta za obrambo Nemčije. Nato je Gdring odletel k letalskim enotam na fronti, ki so jih te dni poslali v kraje med Varšavo in Karpati. Zahvalil se je letalcem na letališčih za njihova dejanja, ki so popolnoma upravičila njegova pričakovanja in pričakovanja nemškega naroda, ter je v Hitlerjevem imenu odlikoval z železnim križcem mnogo letalcev, ki so se v bojih posebno odlikovali. Na vsej poti skozi mesta in vasi so eosti šjoalirii «ro-bivalstva pozdravljali Goringa.
Gospodarska vojna Nemčije proti Angliji
Berlin, 13. septembra, o. Nemčija je izdala odredbo za gospodarsko vojno proti Angliji. To gospodarsko vojno misli Nemčija izvajati takole:
1. Sestavila bo seznam vsega blaga in predmetov, ki ga ne bo pustila voziti v Anglijo.
2. Z vsemi sredstvi bo preprečila dovoz vojnega materiala in živeža v Anglijo bodisi naravnost, bodisi po nevtralnih državah.
3. Sestavila bo črno listo vseh večjih trgovskih podjetij na svetu, ki delajo proti Nemčiji.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V
Ameriški veleposlanik v Tokiu Grew, ki je bil
odpoklican junija, je bil včeraj sprejet pri predsedniku Rooseveltu in se bo takoj vrnil na svoje službeno mesto. Njegovi vrnitvi pripisujejo velik pomen in si obetajo skorajšnjega zbližanja med Združenimi državami in Japonsko, ki je po sklenitvi nemško-sovjetske zveze razočarana
zbirati prostovoljce, Indija je pa dala vse svoje vire na razpolago Veliki Britaniji. Mobilizacija poteka tudi v vseh delih francoskega imperija, in sicer v naj popolnejšem tempu. Tudi enotnost na; stopa v gospodarski vojni je popolnoma dosežena. Francoski strokovnjaki v Londonu se posvetujejo s svojimi britanskimi tovariši, da bi zagotovili svobodo oskrbe obeh držav in onemogočili oskrbo sovražnika. Britanski finančui minister Simon je "poslal francoskemu finančnemu ministru Reynau-du osebno pismo, v katerem mu zagotavlja. da bo britanska državna blagajna sodelovala s francosko državno blagajno vse do konca vojne. Ta okoliščina ima velik pomen, ker potrjuje, da ostane trojni dogovor v veljavi, kakor je potrdila tudi ameriška vlada, in zato vojne posledice na finančnem polju ne bodo prizadele Francije in Velike Britanije.
Napovedi o Izboljšanju razmerja med Italijo In Franci|o
Pariz, 13. septembra, o. Predsednik francoske vlade Daladier je imel več razgovorov s francoskim poslanikom v Rimu Francois-Poncetom. Zadnji njun razgovor je trajal dve uri. Domnevajo, da sta predsednik vlade in poslanik razpravljala o tem, kako bi Francija izboljšala svoje odnošaje z Italijo. Trdijo, da je treba izboljšanje v kratkem pričakovati. Najprej bi Francija in Italija sklenili trgovski sporazum, za tem pa bi uredili tudi razna politična vorašanja, ki so sporna med njima.
Kaj bo ukrenila Amerika zaradi potapljanja svojh ladij
Washington, 13. 6ept. Ameriški zunanji minister je izjavil, da bodo Združene države, brž ko bodo zbrani vsi podatki, zavzele določeno stališče do angleške blokade in do nemške protiblo-'kade, prav tako pa tudi do dejstva, da nemške podmornice ustavljajo ameriške ladje na odprtem morju. To izjavo je dal minister takoj, ko je dobil sporočilo, da je neka nem&ka podmornica ustavila ameriško tovorno ladjo »Vacosta< in da so nemške podmornice dobile nalog, ustaviti vsako ladjo, tudi ameriško, kri se jim ne bi pustila preiskati.
700 rešenih potnikov z „Athenie" je dospelo na Angleško
London, 13 sept. AA. Reuter: Včeraj je prispelo v Glasgow 700 rešencev s potopljene ladje »Athenea«. Sprejel jih je londonski župan. Večina rešencev so Američani, Kanadčani, Poljaki, Finci im Ndvozelandžani. Zupan je pri tej priložnosti dejal, da bodo njihove izpovedi poslali prizadetim vladam, da bo na podlagi teh uvedena preiskava in dognana odgovornost za potopitev »Atheneec.
Nemška poročila o bojih na poljski fronti
Nemci poročajo o napredovanju svoje vojske proti Lvovu
■■■■■■■■■
Berlin, 13. sept Nemško uradno poročilo pravi:
Nemške cete na južni fronti hitro napredujejo proti Lvovu. Južnovzhodno od Przemisla so gorske čete zavzele mesto Sandor in tako dospele do unjestra. Gorske čete so zavzele tudi Hrkovjec, »evernovzhodno od Przemysla.
včerajšnjih velikih bojih v pokrajini okoli 60 spet imele veliko vlogo enote nemškega Dro^i • ja -etalstva je znatno olajšala na-voiaSi^nje voiske. Nadaljevala se je akcija proti NemSir« Pomembnim poljskim prometnim žilam, trpni«. letalske enote so s svojimi bombami pre-Lvov	na	železniških	progah:	Sambor—
Bilki iT1, K^smk, Lublin—Varšava—Lučko ter nje*—Ceremjiha. Na cestah, ki drže iz Varšave
na vzhod in na jugovzhod, je nemško letalstvo * uspehom bombardiralo Čete in tren. Na zahodnem bojišču so oila zbita tri francoska letala, in sicer dva zaradi ognja nemškega protiletalskega topništva, eno pa. z akcijo nemških lovskih letal.
i"	°	bojih	pri Varšavi, poudarjajo
nemški listi, da Poljaki v borbi, ki ne more imeti bistvenega vpliva na nadaljnji potek operacij, celo pa ne na izid vojne, brez vsakega razloga sami rušijo svojo prestolnico. »Berliner Borsen Zeitung< trdi, da je poveljnik poljskih čet pri Varšavi general Šuma izjavil, da bo rajši spremenil Varšavo v pogorišče, kakor pa da bi jo izročil sovražniku.
•	List se vprašuje, če si je general v sveti tega, da s takim sklepom bolj škodi lastnemu ljudstvu kakor pa sovražniku
Nemški Rdeči križ je poslal odboru mednarodnega Rdečega križa v Ženevi brzojavko, naj odbor pošlje na poljsiko bojišiče nekaj svojih članov, da se bodo na lastne oži prepričali, kakšno je vojskovanje tam.
Vojvoda in vojvodinja Windsor*ka sta se včeTaj vrnila v Anglijo, ker hoče vojvoda sodelovati pri obrambi domovine. S tem je znani spor v angleški kraljevi rodbini poravnan.
Angleško ministrstvo za prehrano je dalo vsem ladjam, ki vozijo žito in živež v Anglijo, povelje, naj se zateko v najblizja pristanišča, in to zaTadi nemških podmornic.
30.000 mož znašajo nemške izgube v zadnjih dveh dneh na poljskih bojiščih, ve poročati londonski radio.
Na norveški obali blizu Bergena so nasedli trije nemški parniki, ki eo vozili železno rudo iz NorveSke v Nemčijo.
Vesti 13. septembra
Sovjetske oblasti so naročile vsem ladjam, ki plovejo iz Rusije v Anglijo, naj se takoj vrnejo.
Angleški kralj Jurij VI. je včeraj sprejel predsednika vlade Chamberlaina, ki mu je poročal o seji angleško-francoskega vojnega sveta.
Italija in Švica sta sklenili sporazum, po katerem bo Italija dala Švici na razpolago svoja pristanišča za pretovarjenje bencina in petroleja, ki ga mora Švica zdaj uvažati po morju.
Nemške podmornice eo do zdaj potopile 17.000 ton angleškega trgovskega brpdovja.
Nemško notranje ministrstvo je poklicalo vse egiptovske, avstralske, in dijak e, južnoafriške i*i novozelandske državljane, da se morajo takoj priglasiti nemškim oblastem. Preklicana eo vsa dovoljenja za njihovo bivanje v Nemčiji.
V zadnjih bojih pred Varšavo je bil ranjen tudi poljski vojaški škof Gawlina, ko je obhajal ranjence po strelskih jarkih.
Španska vlada je zapovedala vsem nemškim ladjam, da morajo v 24 urah zapustiti španska pristanišča ali pa bodo zaplenjene, ker so »e ladje hranile zaplembi radijskih oddajnikov in so neprenehoma dajale vesti o gibanju nemških in drugih ladij po morjih, s čimer je bila kršena nevtralnost.
Angleška vlada bo danes v obeh zbornicah dala poročilo o sedanjem političnem in vojnem položaju.
Letošnja žetev ▼ Angliji je vsa pod streho in je bila zelo dobra, pravi uradno poročilo.
Iraka bo ostala v sedanji vojni nevtralna, je včeraj povedal predsednik de Valera v tvojem govoru.
Zastopniki holandskih tiskovnih podjetij so imeli sejo, na kateri so 6prejeli sklepe o enotnem poročanju vsega holandskega časopisja.
Indijski državni svet je sprejel resolucijo, v kateri izraža Poljakom občudovanje za junaštvo in jim zagotavlja vso moč indijskega ljudstva.
Def bo največji vojni zaveznik Poljakov, pravijo angleški vojaški strokovnjaki. Dež je začel padati po treh mesecih na vsem poljskem ozemlju in bo zelo onemogočil gibanje nemških motoriziranih oddelkov.
Nekatere oddelke angleških ministrstev eo začeli seliti iz Londona v razne kraje na podeželju. Vsega se bo iz Londona preselilo kakih 10
tisoč ministrskih uradnikov.
Nakaznice za življenske potrebščine je izdala Belgija.
Anamsld cesar je izdal razglas svojemu ljudstvu.
V	razglasu pravi, da se bodo Anamci bojevali 6 Francozi proti Nemčiji.
Vrhovni poveljnik švicarske vojske je včeraj odšel na nadzorstveno potovanje ob švicarsko nemški meji.
Nemška križarka »Bromberg« je v prelivu Oere-sund zadela na lastno mino in zletela v zrak. Večina posadke je našla smrt.
Po novih nemških gospodarskih uredbah bodo smele nemške ženske in dekleta odslej imeti po tri erajce, po tri kose drugega perila ter največ šest parov nogavic.
Francoski vojaški ataše ▼ Belgradu Vmceat je bil povišan v brigadnega generala.
Veliko prostovoljcev z* angleško in francosko vojsko se priglaša na Portugalskem.
Madžarski listi veliko pišejo o hrabrem odporu poljske vojske in pravijo, da na Poljskem še ni prišlo do odločilne bitke.
100 milijonov dolarjev za vojne namene je določila kanadska zbornica.
Francoske zlate rezerve so po zadnjem uradnem izkazu največje za zlatom Združenih držav.
Italijanske oblasti zanikajo vse vesti o tem, da bi se bil veliki nemški parnik »Bremen« zatekel v kako italijansko pristanišče. Usoda parnika ni znana.
Ii Gibraltarja je odplulo 32 velikih francoskih m angleških parnikov, ki jih spremljajo vojne ladje, podmornice in letala. Ladje vozijo živež, vojake in surovine v Anglijo.
Nemška in italijanska vlada živo izmenjujeta misli in je treba pričakovati nove mirovne pobude iz rima, poročajo nemški krogi
Danes zfutrai je na vešalih sklenil svoje življenje morilec Zabukoviek
Celje, 18. septembra.
Včeraj popoldne so prepeljali v zapore Starega okrožnega sodišča morilca Jurija Zabukov-ška. Pred meseci je bila nad njim izrečena smrtna obsodba zaradi umora Ivanke Zakrajškove, katero je Zabukovšek zvabil, okradel, nato pa ubil. Ob četrt na pet popoldne se je v dvorani okrožnega sodišča zbral veliki senat, ki je bil J. Zabukovška obsodil na smrt. Ko je Zabukovšek stopil prednje, je predsednik okrožnega sodišča dr. Milovič prebral, da je Stol sedmorice v Zagrebu odklonil Zabukovškov priziv proti smrtni kazni in da je bila obenem tudi odklonjena prošnja za pomilostitev. Tako se mora sodba izvršiti naslednjega dne ob 6 zjutraj. Zabukovšek je prebledel, ko je izvedel, da bo moral končati svoje življenje na vislicali. Nato sta ga prevzela od jetniških paznikov dva orožnika in ga odpeljala v tisto celico, kjer na smrt obsojeni prebijejo 6voje zadnje ure.
Ko je Zabukovšek prispel v svojo celico, je bil silno razburjen. Kar tekal je po sobi sem in tja, preklinjal sodnike, državnega tožilca, paznike in vse priče, ter sploh vse, s katerimi je imel kdaj v življenju opravka. Nato so ga preoblekli jk> lastni želji v njegovo črno obleko in belo srajco. Zabukovšek je bdel vso noč in odklonil sleherno jed. Ob 8 zvečer je prišel k njemu jetniški kurat mestni kaplan g. Franc Babšek. Zabukovšek je bil tako razburjen, da je duhovnika takoj odklonil in nato divjal spet naprej.'Gospod kurot je nato odšel in rekel, da se bo čez dve uri vrnil. Zabukovšek je na to pristal. Morilec je nato dve uri prebiral časopise, se pogovarjal z orožnikoma in neprestano kadil. Zlasti se je zanimal za vojno na Poljskem in na zahodu.
Ob pol	11	zvečer se	je ponovno oglasil	kurat
f. Babšek.	Po	kratkem	razgovoru z njim	se	je
abukovšek pomiril, nakar sta oba začela moliti rožni venec. Ob polnoči se je g. kaplan poslovil. Zabukovšek je nato vzel v roke sveto pismo in molitvenik »Večno življenje«. Oboje je v četrtek sam naročil. Bral je in se križal ter hodil po celici sem in tja. Tako je prebdel do pol 9 zjutraj, ko se je spet oglasil g. kaplan. Po kratki molitvi se je Zabukovšek izpovedal in prejel sv. obhajilo. Celo	uro nato	je molil. Približala	se	je
že njegova	zadnja ura.	Vse je bilo tiho, Čuti	je
bilo le molitev iz ust Zabukovška. Tedaj je bil morilec že popolnoma miren. Gospoda kurata je še prosil, naj mu dovoli, da vzame s seboj svetinjico Matere božje z Brezij. Vtaknil jo je v notranji žep svojega suknjiča.
Ob 6 se je pri njem oglasil primarij dr. Flajs, ■takoj za njim pa je stopil sodnik dr. Farkaš, ki ije povedal morilcu, da je prišla usodna ura, nato pa rekel orožnikoma, naj morilca odpeljeta. Zabukovšek je spregovoril še nekaj besed z gospodom kuratom, nato pa molče odkorakaj v spremstvu orožnikov na dvorišče.
Na dvorišču je bil zbran ve« sodni zbor, državni tožilec in krvnik Hart s avojifn pomočnikom. Krvnik je bil oblečen v frak, nosil na glavi cilinder, na rokah pa je imel bele rokavice.
Sodnik dr. Farkaš je nato ponovno prebral Izrek smrtne obsodbe, nato pa rekel krvniku:
»Gospod krvnik, izvršite svojo dolžnost.«
Nekaj ljudi', okrog petdeset, je strmelo proti prostoru, kjer so bila postavljena nova vešala. Kurat g. Babšek je dal obsojencu poljubili križ, nato pa je stopil vstran. Morilec se je popolnoma bled približal vešalom in stopil na podnožnik, Pomočnik krvnika je spustil zanko in po šestnajstih minutah je Hart potegnil z rok rokavice, jih vrgel pred sodnike z besedami!
»Pravici je zadoščeno!«
Ko so sneli truplo z vrvi, je kurat dr. Babšek opravil pogrebne molitve. Truplo so nato položili v rakev in ga odpeljali takoj na pokopališče ter ga pokopali.
Ortopedski odsek Državne šolske poliklinike ▼ Ljubljani javlja, da sc vrši vpisovanje v ortopedski gimnastiki vsak torek in četrtek od 3. do 5. ure popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubhjani, Vegova ulica.
Na visoko šolo državno glasbene akademijo y Ljubljani bo vpisovanje za šolsko leto 1939-40 v sledečem redu: Novovstopivši slušatelji 6e morajo pirijaviti zaradi sprejemnega izpita najkasneje do vključno 25. septembra. Sprejemani izpiti se bodo vršili v času od 26. do 30. septembra, dan in ura bo objavljena na službeni deski. Slušatelji, ki so obiskovali v šolskem letu 1938-39 visoko šolo ali pedagoški odelek, 6e morajo vpisati od 1. do 15. oktobra t. 1.
Na srednjo glasbeno šolo je vpisovanje mogoče do vključno 15. t. m. Redni pouk se bo začel 18. t. m. Razdelitev in določitev urnika bo 18. t. m. popoldne o*b poI17 v Hubadovi pevski dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici.
Nojlepša zabava je glasba in najboljši pouk v glasbi nudi šola GJasbene Matice ljubljanske, ki že 58. leto skrbi za sistematično glasbeno vzgojo Slovencev. Vpis na šolo je še vedno mogoč. Pouk pa se je že pričel.
Iz ljubljanske bolnišnice
Ljubljana, 14. septembra, r-omoči so v bolnišnici iskali včeraj in ponoči sledeči:
Udovč Jože, ključavničar pri električni cestni železnici, je spodrsnil na stopnicah, padel ter si izpahnil roko.
Razinger Ivan, laborant pri Združenih papirnicah v Goričanih pri Medvodah, se je z motorjem peljal. Imel pa je nesrečo, da se je snečal z avtomobilom. Razinger se je zaletel v avtomobil, da ga je 6unek vrgel v stran in se je precej močno pobil po glavi in vsem telesu. Poškodbe so pa takega značaja, da ni nobene bojazni, da bi Razinger ne ozdravel.
Pirc Tone, sin posestnika, je imel doma opravka v hlevu. Ko je pokladal živini, mu je krava stopila na nogo in mu zmečkala prste.
Menart Marko, bajtar iz Dolnjega Logatca, je doma popravljal streho. Pri delu 6e mu je zvrtelo v glavi in je padel. K sreči je bila bajta nizka in si je Menart zlomil le desno nogo.
ITSeničnik Ivanko iz Goričan je podrl avtomobil. Suneka vozila ni bil prehud in se je nesrečnica le povaljala po tleh. Odnesla je le lažje poškodbe.
Križaj Karl, mizarski mojster iz Svetij pri Medvodah, je peljal svojemu naročniku kuhinjsko opravo. Med podtjo pa je kredenca zdrknila z vozička in se nagnila nad Križaja. Mojster je hotel kredenco zadržati, pa je bila pretežka in mu je pomečkala nogo.
Kenig Ivan, posestnik iz Starega Loga pri Kočevju, se je kljub svojim 80 letom podal na pot proti Ljubljani. Včeraj proti večeru pa so ga nezavestnega našli na železniški progi pri Škofljici. Imel je na glavi hudo rano. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa se iz nezavesti še ni prebudil. Kako se mu je nesreča pripetila, ni znano. Možno je, da je mož padel iz vlaka, ko se je peljal v Ljubljano, ali pa je v Škofljici stopal preko progo, pa ga je butnila lokomotiva vlaka.
Vpis v trgovske nadaljevalne šole v Mariboru
Vpisovanje v vse razrede trgovske nadaljevalne šole v Mariboru bo v nedeljo, 17. sept. od 10—12 v upraviteljevi pisarni. Zrinjskega trg 1 (pritličje). K vpisovanju je treba prinesti zadnje šolsko izpričevalo, rojstni list, potrdilo o plačani šolnini in dve izpolnjeni rodovnici. Šolnino 400 dinarjev je treba plačati pred vpisom in to do sobote, 19. sept. v pisarni Združenja trgovcev, Jurčičeva ulica 8-1. Ob tej priliki se dobe tudi dve rodo/nici. Kdor ne prinese i>otrdila o plačani šolnini in rodovnic, se ne more vpisati. Vsi izpiti firčno v ponedeljek, 18. sept. ob 15. Reden pouk se prične v ponedeljek, 26. sept. ob 15. Vse ostale informacije dobe obvezniki pri vpisovanju, oziroma vsak dan ‘na tajništvu šolskega odbora ZT’,,
Iz moje reporterske slikarske torbe:
Ob koncu dijaškega sejma
Mir! Sodrga, zverine! Ali mislite, da ste na semnju) Tako je za naših časov zarohnel gla6 izza katedra v razred. (Vea-jamem, da je od takrat pa do danes vzgojeslovje le napredovalo in da so gotovi »epipeta omani« na račun študentovske »uboge pare« za večno izginili!) in leskova »taktirka« je histerično bila ob nedolžni pult. Tudi to verjamem, da je leskovka tudi že v »arhivu«.
Počitniška nebesa so se zaprla, Zbogom planine, plavanje, popotovanje, tudi vroča Dalmacija (bela vrana), taborenje in tudi »študentovski spominček«, konec je veselja.
Že slutno jesensko škili sonce skozi megleno mreno. Iz korita plitke Ljubljanice hlapil Tatn na Bregu pod starim Turjaškim trgom je vrvenje. Tu ni časa in pomisleka za ponavljalni izpit, tudi ne prognoz za novo šolsko leto in tudi drugih misli ne. Gola stvarnost »materializem« — knjige. Učne knjigel Izpred Mestnega doma se je prenesel »študentovski sejem« na Breg ob Ljubljanici (iz prometno-tehničnih razlogov — pametna zamisel!). Za Ljubljano je svojstvena pojava ta sejem.
Bivši študent te ob strani ustavi. Stoji ob tem mravljišču: »Poglejte jih,« »tudi jaz sem svoje dni študiral, pa ... « Zguljena, sicer še ne mastna obleka, no obrit je bil tako skrbno, malo po vinu je dišal. »Da, tudi jaz sem bil študent...«, pa je šel po mestnem tlaku, zavil je za oglom!
Prgišče zdravega glasnega življenja. Mladost kipil Na to malo spomladanskega cvetja pogledaš pa se spomniš svojih dni in nerodno ti je, ko moraš zaznamovati precejšnjo kilometražo od zdaj pa do takrat nazaj. No, tolažiš se — z »mlado krvjo«.
Zgodovina! Za osmo, za 6edmo, za... Ne! Ne dam! Za pri moji duši. Rajši jo brcnem v Ljubljanico in filozofsko naočalan sotovariš se čudi trgovskemu talentu tovariša. Gospa, vzemite, poglejte! Čisto »nova« je — samo ta dva lističa sta malo oguljena. Kar za 25 din jo dam! Petindvajset — ampak ne na dlan, nekam drugam ... Kaj mislite, da moj mož denar krade? Mogoče je vaš oče več kot navaden uradnik. Zakaj pa prodajate knjige tu, če. mislite da smo tu »gospoda«, ki lahko plačuje. Vzemi	no, pa	ti dam še	matematiko
ceneje, saj sem na	zgubi.	Če bi	le	pri frizerju
tako barantale — za ondolacijo hm! Za' učno potrebno knjigo je pa muka, kaj? Veš jaz sem moderna študentka —	pa ne	rabim	ondulacije, boš
že oprostil, tovariši	Na, tu	imaš,	še	dva din za
cigatere — pa vzamem vse knjige^
Sliište vi, gospod! Vi niste bili in ne boste študent. S knjigami ne boste špekulirali. Sicer nimam karaktaerja da bi poklical stražnika. Prosim vas -— tu je študentovski sejem. Kje 6e nahaja borza za špekulante pa ne vem! Z Bogom! Kaj je hotel prekupčevalec — šel jel
Na tem skupišču mladih — bodočih ljudi se jasno razločujejo karakterji. Od praktika — do misleca. Iz tega semena kaj v6e ne bo vzklilo, o kaj vse pa bo dorastlo. Ta generacija ima še »čudno« areno pred seboj. Kakšno bodočnost vse te legije študentov? Poznam »6tarega« študenta, pa se mi zazdi včasih, da bi ga požgečkal z slatn-cov rano! No, Janez kedaj boš promoviral? Kaj promoviral? Saj imam že poklic — Študent sem! Kaj si boljšega želeti moram. Sicer je brezposelnost danes tudi že poklic, mi je še dodali Biti brez posla * končanimi študijami prideš lahko do sumljive osebnosti — »nevaren element« v teh , časih, ko povsod iz vseh voglov buli čuden strah v svet...	„	.	'	au
Morffec Dore Bosnolove • 15
Ljubljana, 13. septembra.
Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih in so fungirali kot sosodniki eg. sodniki: okr. sod. dr. Julij Fellaher, Fran Go-renčan, Joža Kokalj in dr. Leon Pompe, je včeraj popoldne sodil prodajalca sadja Djordja De-ankoviča, rojenega 1901 v Kaštelu Štafeliču pri Splitu, ločenega, zaradi zločina umora po § 167/1 k. z. Kratka obtožnica navaja, da je obtoženec 1(5. julija letos okoli 14 ustrelil svoje dekle Doro Bognolovo, tako da je krogla iz neposredne bližine zadela Doro v desni nadlaket, ji prebila roko in zadela prsi pod pazduho. Krogla je nato prišla pod levo ključnico ven. Dora je kmalu nato umrla zaradi notranje izkrvavitve.
Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec g. Branko Goslar, navaja, da se je obtoženec lani avgusta seznanil z Doro Bognolovo, ki je stanovala pri svojih starših v Rodici pri Domžalah. Zahajal je večkrat na njeno stanovanje, sestajala sta se pa tudi večkrat v Ljubljani, si dopisovala in si izmenjala slike. Dorini starši tej zvezi niso bili naklonjeni in so hčerko odvračali od njega. Zagotavljal je Dori, da bi jo takoj poročil, ko bi mu to dopuščale razmere. Ni ji pa povedal, da je od svoje žene že več let ločen. V začetku letošnjega julija so se starši preselili v Ljubljano. Obdolženec je obiskoval dekle na njenem stanovanju. Opazil je, da ga starci mrzijo. V petek,
14. julija sta se sestala pokojna Dora in obdolženec. Na tem sestanku je Dora obtožencu odkrito povedala, da ga ne mara in da naj jo pusti pri miru. Rekla mu je: »Nikjer ni zapisano, da bi morala prav tebe ljubiti!«
Obtoženec je zanikal krivdo in zatrjeval, da je bila zgolj nesreča, da je ustrelil svoje dekle. Ko mu je kritični petek Dora razodela svoje misli, je bil sino razburjen. Popival je naslednjo soboto po raznih gostilnah in tudi v nedeljo. Okoli 14. te nedelje je Deankovič prišel na Dorino stanovanje. Vrata v kuhinjo mu je odprla Dorina sestra Vilma. Nastal je prepir. V razburjenosti je potegnil iz žepa samokres in se hotel ustreliti. Dora pa ga je prijela za roko, da bi samomor preprečila. Samokres se je sprožil slučajno in krogla je Doro po nesreči zadela. Dora se je po tem dogodku naslonila na stol, sam pa je pobegnil in taval okrog.
Zaslišane so bile štiri priče, ki so obtoženca močno obremenjevale. Izvedenec je izjavil, da Je bil strel oddan iz neposredne bližine kakih 15 cm. Izključil pa je, da bi pokojnica prijela za samokres. Druge priče so omenile, kako je obtoženec že prej po gostilnah pravil, da bo ubil svoje dekle, ker ga več ne mara.
Veliki senat je Djorja Deankoviča obsodil zaradi dolina umora na lli let jete. Obtoženec, ki s sodbo ni bil zadovoljen, je jako močne konstitucije.
Poznam tri generacije. Tri dobe so trgovale in špekulirale z njimi. Tri študentovske generacije. Tista predvojna. Težko filozofsko zagrizena.
Z vsemi nemogočimi in nepotrebnimi hranami na-pitana. Generacija, ki je lomila led, ker takrat je bil predvečer poznejših velikih in žalostnih *a®na ne kruha ne sadja — lačna je bila svodode. Mlada kri je bila boj zastarelim m skoraj še feudalnim načelom. Ob tistem »pol litru« so se razprejale vse misli in so se kovali načrti — m v tistem slovenskem pol litru je bilo prav toliko mistike, kakor ob ruskemu samovarju. Zares m bilo to pijančevanje — bilo je nekaj vse generacija je krvavela zunaj na bojiščih, potem se je v zrelih, preizkušenih letih rvala in se še ruje z vsakdanjo krizo. Tista druga generacija, ki je s čudom vpraševala, ko so ji pokazali bel kruh: »Kaj je to?« Tista, ki očeta« v mladih dneh še poznala ni. Tista, ki ji je vojna beda zmehčala hrbtenico, tista generacija, ki ni poznala mladosti in jo življenjsko prezgodaj dozorela. Možje z otroškimi obrazi... Kaj more sladkega biti v teh dušah! Preočita sta mlada duša in gorka srce občutila kruto stvarnost, laž in vso prikrito svetohlinstvo iu ni čuda, da se je po svoje usmerila!
In ta najmlajša, ki tako živahno, zdravo in veselo kupčuje in prekupčuje — s knjigami tam na Bregu? To je nov rod — jasen in odprt, svetel kot čisto jutro — zdravje je v njem — odkritosrčno stvaren je! Ni mistike tistega »pol litrac. Šport, tehnika, dinamika, kino! Novi čas — nov duh — tovariški odnos. Kje so tisti osmošolci — bradati gospodje v črnih pelerinah, črnih pentelj-kravatah, širokih klobukov? Vsak drugi je bil pesnik. Požirali so^ »Bese« — malikovali so pred Cankarjem, ki jih je duhovno mrcvaril, ker mu niso bili kos. Trubadursko so pod okni postajali z rožami v rokah in so sentimentalno čivkali Dul-cinejam itd. Še se spomnim viteških dvobojev zaradi sošolke kandidatinje.
Danes: »Ti, slišiš, Vera, kakšne kadiš — daj mi Dravo!« Osmošolec, tretješolec, akademik — tovariš študent. Evolucija časa je poskrbela, da je tako in naj si konservativni duh še tako beli glavo — šolska pedagoška metodika mora korakati za novim človekom, akoravno se še dobi kakšna okorela in zastarela učna moč, ki govori
o	»nebrzdani«, »pokvarjeni« moderni mladini! Staro železo je zelo poceni! Mlad duh ima svoje opravičeno mesto. Tudi ta generacija bo šla skozi svoje izkušnje.
Študentovsko mravljišče je živo. Trguje se na pretege. Zgodovina — matematika itd.
Ko dozoreva sadje In jesen resno prihaja, se ta študentovski rod vpreže v jarem svojih dolžnosti in ta generacija intelektualcev si reže pot *i5do6n°sti, kakor so jo rezale vse druge! rikal Konec šolske naloge 1	Ivan Čargo.
V	hrvaških srednjih šolali ne bo več centralističnih knjig
Zagreb, 13. sept, Ban banovine. Hrvateke
Ian v 1 1	poseben ukrep glede
uporabe šolskih knjig v srednjih šolah. Banski odlok pravi, da morajo učenci v hrvaških srednjih šolah uporabljati le učbenike in knjige, ki jih je izdala sekcij*, profesorskega društva v Zagrebu. S tem odlokom je preprečena zmeda, v kateri starši dijakov niso vedeli, katere knjig© bi kupovali. Se v zadnjem ča6u 60 poskušale nekatere knjigarne, ki so založile prejšnje učbenike (ki jih je predpisovalo ministrstvo in so se kaj malo ozirali na hrvaške in slovenske razmere), dobiti prednost za svoje knjige. Tako so na primer na Sušaku ravnatelji srednjih šol uvrstili v seznam potrebnih predpisanih šolskih knjig 80 odstotkov takih, ki so belgrajske izdaje in le 20 odstotkov tistih, ki jih je izdala zagrebška sekcija Profesorskega društva. Pripomniti je treba, da so izdaje Profesorskega društva mnogo boljše glede kakovosti snovi kakor tudi glede izbora snovi z ozirom na umsko stopnjo učencev.
Papeški nund| pri dr. Mačku
Belgrad, 13. sept.6 Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček se je včeraj pripeljal v Belgrad, kjer sta ga na postaji sprejela in pozdravila ministra dr. Torbar in dr. Smoljan. Dopoldne pa 'je dr. Mačka obiskal papeški nuncij na našem dvoru Ettore Felici in se z njim dalj časa razgovar,'aI. Kmalu nato pa so prišli k dr. Mačku voditelji vojvodinskega krila samostojno demokratske stranke. Za njimi pa je prišel tudi voditelj levega krila demokratske 6trankc dr. Ivan Ribar.
Omefena poraba bencFna za luksuzne avtomobile
Belgrad, 13. sept. m. Ministrski svet ji* na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo, s katero omejuje potrošnjo bencina na luksuzne avtomobil«.
54
Skrivnost smrtne megle
Nekje v daljavi je zalajal pes. Z dvorišča so zadoneli moški glasovi ter težki koraki. Devorny se ni pustil vznemiriti. Bili so počasni, prevdarni koraki, ki se jih ni bal.
Glejl Brez šuma so se odprla vrata omare... Čakaj 1 ta trenutek ni bilo mogoče prižgati luč. Ljudje na dvorišču so bili preblizu... Sedaj 1 Svetlobni krog se je zasvetil. Glej, poleg različnih drugih map, tam je ležal — sveženj aktov L. M. 387.
Devorny je odrinil v stran neko mapo. List, ki je molel ven, je vzbudil njegovo pozornost. Kaj je to? Ah, neka pogodba, spodaj pa Lammerleyev podpis. In tam, — Žarek svetilke je padel na nekoliko temnejše mesto —, to je odtis prsta!... Toda, kaj ga zdaj brigajo prstni odtisi?! Mnogo pametnejšega je treba opraviti! Devorny jo že hotel list brezbrižno vtaknili nazaj v mapo, toda nenadoma se mu je zdelo kakor bi bil Lam-merleyev podpis nekam drugačen kot sicer. Kolikokrat je bil že videl njegov podpis ... Zares, ta je bil kar nekam drugačen.
Nekaj sekund je omahoval, potem pa je zmagala poklicna natančnost. Brž nekaj predpriprav! V skoraj popolnoma zaprti omari je zaplamtel magnezij. Kakor se je zdelo neverjetno, da bi ta posnetek kaj koristil, kakor se je zdelo neverjetno, da se bo prav ta posnetek posrečil, ko je pa aparat vse doslej zmerom odpovedal, — Devorny se ni mogel ustavljati skušnjavi
Sedaj je šlo za vsako sekundo! Kaj, če je kdo videl blisk luži!...
Devorny je pograbil akt LM 387. Platnica se je odprla, detektivova postava se je nagnila. Nenadoma ga je spreletelo po vsem telesu. Njegove roke so zgrabile, brskale po listih, jih razmetavale sem pa tja — a nato so prav tako nenadoma ob-
nemele in postale negibne.	|
Ni dvoma: zavoj aktov L. M. 387 je vseboval samo prazne bele liste.	I
Komaj je minilo deset sekund, ko se je Devorny spet vzravnal, toda zdelo se mu je, kakor da bi celo večnost tako stal in si belil glavo. Ko je sedaj vtaknil roko v žep, je natančno vedel, da mu je neki glas iz teme ukazal obstati. Le nečesa ni vedel — čigav glas bi bil to?
»Ste kaj pozabili mr. Devorny?« je dejal nekdo tiho, a v istem hipu je bela svetloba ožarila sobo.
Pred detektivom je stala Liane Lamraerley. Na njenem obrazu je ležal oduren smehljaj, njene oči pa so se bleščale v tajnem zmagoslavju. Prsti njene desnice so se igrali z majhnim bleščečim orožjem.
»Jaz... jaz sem iskal... prav zares nekaj,c je rekel &e-vorny jecljaje.
»Kaj, če smem vprašati?« je	vprašala in	prežala.
»Kaj neki ve?« se je vprašal	detektiv in	ji pogledal v	oči.
»Bo li streljala, če se za njen browning enostavno ne zmenim?« Njene oči so popolnoma nedvoumno odgovarjale: vse preveč ji je bil znan in prav gotovo bi streljala. Tako sovraštvo, pomešano z ljubeznijo se je režalo	detektivu v	obraz, da	je takoj
uvidel: tu je vse izgubljeno ali	pa — vse	dobljeno.	Po	tem
spoznanju je uravnal svoje vedenje.
»Iskal sem recept za proizvod jo nekega plina,« je odvrnil počasi in jo nepretrgoma opasoval. Ona je to vedela, brez dvoma!
»Torej priznate, da ste vohunili?« je izpraševala še zmerom tiho.
»Priznam!« Devorny je prekrižal roki na prsi in ji spet odločno gledal v oči. »Sam6kr.es ima, to je njena moč,« si je
mislil. »Zaljubljena je vame, to je njena slabost.«
»Vsedite se tja na stol,« je ukazala. »Rada bi govorila z vami!«
»Kakor želite,« se Je glasil njegov odmerjeni odgovor. »Toda priznati vam moram, da nimam časa na pretek...«
»Ta opomba je sicer lepa,« ga je hladno prekinila, »toda tudi jaz sem jo že nekoč nekje brala. Pa pojdimo k stvari! Da ste zalezli v nerodno past, boste kmalu opazili. Ze dejstvo, da je Hobkins tako važen ključ četudi le za trenutek mogel pozabiti na mizi, bi vas moralo osupniti. Ze dolgo sem vas sumničila in sum je kmalu postal dejstvo, namreč tistega dne, ko tras je Michaud obtožil vohunstva ter sem jaz enemu izmed naših ljudi plačala pet tisoč dolarjev, da vašega malega aparata n i našel...«
»Vi ste torej bili!« je vzkliknil Devorny presenečen. »Sedaj mi je mnogokaj jasnejše.«
»Jaz sem bila,« je potrdila kratko. »Tudi sem jaz bila tista, ki sem pravega Kenntlburyja odgnala od tukaj, ko je hold kar planiti k mojemu gospodu papanu, da bi vas izdal. Jaz sem bila tudi tista, ki sem Belloriniju povedala vaše pravo ime in ga pripravila do tega, da bi vas izvabil v past, ki je bila čisto podobna današnji. Zal pa so prišli vmes drugi nepredvideni dogodki in iz tistega načrta ni bilo nič...«
»Nekaj mi je pri vsem tem nerazumljivo,« ji je vpadel v besedo Devorny. »Ce ste že vedeli, kdo sem in kaj delam tu. zakaj me potem poskušate izvabiti v past? Da ste me ponov-nokrat rešili grozeče nevarnosti, morem še manj razumeti...«
»Pojasnilo je zelo enostavno, mr. Devorny. Nič bi mi ne koristilo, če bi vi padli v roke svojih sovražnikov, in prav tako mi ne bi nič koristilo, če bi svobodno hodili okrog. Morala sem vas dobiti pod svojo oblast, zaradi tega past!«
Od tu in tam
Svoj« posebno hrvaško *vezo bodo ustanovili po zgledu mnogih drugih organizacij tudi hrvaški gledališki igralci. Ob dejstvu, da je nastala posebna banovina Hrvatska, pravijo, da tudi oni ne morejo ostati ravnodušni, zlasti ker niso zadovoljni z delom Zveze gledaliških igralcev in posebej z delom domače zagrebške sekcije. Nezadovoljni Člani so zbrali toliko podpisov, da so lahko za četrtek sklicali izredni občni zbor sekcije. Na tem zborovanju bodo proglasili ustanovitev samostojne hrvaškega gledališke zveze, ki bo skušala na bolj uspešen način uveljaviti zahteve gledaliških igralcev, da se izboljšajo njihove gmotne razmere. Posebno poglavje v tej borbi pa bo vprašanje pokojninskega sklada, čigar dohodki se sedaj stekajo v osrednji pokojninski sklad gledaliških igralcev v Belgradu. Zahtevali bodo svoj pripadajoči delež iz tega sklada, da bodo vnaprej snmi razpolagali z njim. Tako se jim ne bo treba več pritoževati nad načinom, kako se je sedaj ta 6klad vodil.
Finančni minister dr. Sutej je v Sarajevu povabil k sebi časnikarje in jim med drugim izjavil sledeče: Mislim, da je za sedanji čas najbolj pametno molčati in delali. Mi sedaj delamo za mir in se ne bojimo. Pač pa mislimo, da bo to delo kronano z zadovoljivimi uspehi. Eno vam moram kot časnikarjem reči, da je namreč vaša velika dolžnost, da naše ljudi v vseh krajih opozorite, da se nimajo prav nič bati za varnost države, niti za varnost dinarja.
Cvetlične nasade in parke so popolnoma preuredili v Zagrebu. V parkih rastejo mnoge nove cvetice, tako da so parki pisani in polni cvetja od pomladi do jeseni. Mestna občina je morala žrtvovati precejšnje vsole, da je primerno preuredila parke in gredice. Zagrebško časopisje hvali krasne urejene parke in lepo cvetje, ki jih krasi. Popolno priznanje pa izreka mestnemu inženirju Cirilu Jegliču, našemu rojaku, ki 'je kot strokovnjak napisal o cvetlicah tudi posebno knjigo. Inž. Jegliča je zagrebška mestna občina nastavila z nalogo, da preuredi vse mestne parke in jih olepša.
Železniški minister inž. Bcšlie je imel pred dnevi v Novem Sadu konfcrenco s svojimi političnimi prijatelji. V svojem govoru se je zavzel za to, da bi se vsi Srbi zbrali pod okriljem JRZ, kajti stranka si je s tem, da je dosegla sporazum s Hrvati, pridobila legitimacijo, da postane glavni instrument na političnem poprišču tudi pri Srbih. Obenem je minister povedal, da se bavi z vprašanjem prenosa železniške direkcije iz Belgrada v Novi Sad. Pred nekaj meseci je bila namreč železniška direkcija premeščena iz Subotice v Belgrad. Takoj nato pa so se oglasili Novosadčani in zaprosili, da bi se sedež prenesel v njihovo mesto. Novi Sad bi kot sedež te državne ustanove mnogo pridobil. Minister je rekel, da bo tej želji bržkone ustreženo.
Morilca skopljanskega bana Hajduka Veljko-viča je policija v Skoplju že zaslišala in ga nato
izročila sodišču. Po določilih zakona bi ga moralo soditi sodišče za zaščito države. Ker pa je neprikladno za veliko število prič, da bi se vozile v Belgrad, bo za sojenje pooblaščeno okrožno sodišče v Skoplju. Morilec^je pri zaslišanju izpovedal, da mu ni žal, ker je usmrtil bana, ker je bil prepričan, da je prav on povzročil njegovo
odpustitev iz državne službe.
■■■■!••-	, ,,
Nov primer preobrazbe iz ženske ▼ moškega so zabeležili te dni na bclgrajski kliniki. Tja ee je zatekla 35-letna strojepiska Dalmatinka Ada Veselič. Ta ženska se je oblačila in vedla zmerom kakor ženska, le njen glas je razodeval, da bi jo bilo treba uvrstiti med moške, kajti redki so primeri, da bi imela ženska izredno globok bas. Veseličeva je šla v bolnišnico, kjer so jo operirali in^ izvršili vse potrebno, da se je proces preobraženja iz ženske v moškega v njej pospešil. Bolnišnico je že zapustila kot moški, ki se odslej piše Adam Veselič. Še nedavno so imeli v Belgradu podobna dva primera, ko sta se iz žensk »preobrazili« v moška dve sestri Bugarčič iz vasi Begaljice. Podobni primeri so po svetu znani najbolj po primerih znanih svetovnih športnih prvakinj Koupkove iz Prage in Smetkovne iz Varšave. Obe ti dve ženski sta že nekaj let moška.
Srednjeveška trdnjava, katere zidovi so bili debeli 5.75 m, je tako imenovana Medved-kula v Jajcu v Bosni. 0 tej trdnjavi so živele med ljudmi legende najbolj fantastične vsebine. Slednjič je dal mestni župan prebiti zid. Delavci so morali !:f? razbijati kamenje, preden so prišli do I x ave'.Ugotovilo se je, da so bili zidovi tako	kakor 5.75 m. Trdnjava je bila
nieveški tonovl Jt “m0- mog,i P°dreti nobftni sred-LUlk erbeegi P* so v tej .trdnjavi
vrnil, čim io ga vanjo vrgn. Pa n,Me m mkdar
roiarevc^ribfč Sfiha^llA6?* ®*oveka je umoril v i ozarevcu rime Mihajlo Avramovič Uookoieni
lezniški uradnik Vasilije Lazič m
na trg in kupil nekaj rib. Spoloma it i P0!50^116
hližnii ffostilni k-iiar ca	___~ i® Ustavil V
Izid harmonikarskih tekem na velesejmu
Od leta 1928 prireja uprava Ljubljanskega velesejma v6ako leto ob jeseiuskeoi velesejmu tekmo harmonikarjev. Do leta 1933 so jo imenovali »konkurenca slovenskih harmonikarcev«, od tega leta naprej pa »tekma jugoslovanskih harmonikarjev«, ker so se s slovenskim začeli meriti tudi hrvatski in srbski »harmonikaši«. To pomeni, da «i je harmonika utrla pot tned ljudstvo, in postalo jugoslovanski narodni instrument. Danes imamo že lastne note za igralce harmonik, ki obsegajo dela najznamenitejSib komponistov in je harmonika v zadnjih letih uvedena že v vsak moderen orkester. Celo operetni komponisti jo jemljejo v svoje orkesterske glasove, v učnem programu jo pa imajo tudi glasbene šole in konservatoriji v Pragi, Dunaju, Stuttgartu, Ztirichu, Bruslju itd, Harmonični koncerti so postali priljubljeni in privlačni.
V nedeljo smo imeli na velesejmu 12. tekmo harmonikarjev. Zanimanje zanjo ie bilo močno in občinstvo je budno spremljalo ocenjevanje razsodišča. Celo »drukarji« 60 sodelovali.
Ocena tekmovalcev je takole izpadlar
Diatonična lažja kategorija:
1. Kotnik Alojzij, Ljubljana, zlata kolajna,
2. Nikoleti Ivan, Vrhnika, srebrna kolajna,
3. Štrus Lojze, Grosuplje, srebrna kolajna,
4. Tršan Alojzij, Ljubljana, bronasta kolajna,
5. Lupine Vida, Ljubljana, bronasta kolajna,
6. Šrancar Milan, Ljubljana, bronasta kolajna,
7. Podgornik Mihael, Šmihel pri Novem mestu, bronasta kolajna.
Diatonična težja kategorija!
1. Goršič Edvard, Stožice pri Lj., zlata kolajna,
2. Sušnik Franc, Vič, srebrna kolajna,
3. Železnik Jakob, Vrzdenc, srebrna kolajna,
4. Podobnikar Ivan, Brezje, bronasta kolajna,
5. Steban Alojz, Zagorje, bronasta kolajna,
6. Magister Ivan, Zg. Gameljne, bronasta kolajna,
7.	Dacar Frane, Lesce, bronasta kolajna.
Kromatična lažja kategorija
1. Kužnik Edvard, Šmarje-Sap, zlata kolajna,
2. Sajovic Franc, Celje, srebrna kolajna,
3. Jeršinovič Helena, Vrhnika, srebrna kolajna,
4. Pate Milan, Ljubljana, bronasta kolajna,
5. Papler Anton, Begunje, bronaeta kolajna. Kromatična težja skupina:
1. Koželj Zvonko, Clje. zlata kolajna,
2. Herman Anton, Loke-Trbovlje, srebrna kolajna,
3. Rakuša Sonja, Celje bronasta kolajna. Mladinska skupina:
1.	Kože! Darko. Celje, zlata kolajna,
Gruden Vinko, Ljubljana srebrna kolajna. Ristič Slobodan, Ljubljana, srebrna ko-
2.
3.
lajna,
4.
5.
lajna,
6
Gruden Ida, Ljubljana, srebrna kolajna. Kaijfež Tonček, Ljubljana, bronasta ko-
Antolič Herman. Celje,	bronasta	kolajna,
7.	More Drago,	Ljubljana,	bronasta	kolajna,
8. Florjane Lado, Ljubljana, bronasta kolajna,
9. Švigelj Dretjček, Ljubljana, bronasta kolajna,
10. Siter Branko, Mengeš.
Ansabli:
1. Šmarski Šramel (Abram Ivan), zlata kolajna,
2.	Cimermanov	kvartet, Ljubljana,	srebrna
kolajna,
3. Dacarjev kvartet, Lesce, bronasta kolajna.
Prvenstvo diatonična harmonika:
Jurman Jože,	Ljubljana,	zlata kolajna in
pokal.
Prvenstvo kromatična harmonika:
1. Pillich Rudolf, Celje, zlata kolajna.
2. Stante Milan, Celje, srebrna kolajna.
V Liublrani [e bilo zgrafenih več hiš za družine s številnimi otroki
Družine z otroci se še vedno pritožujejo, da T naj pa zidajo stanovanjske hiše za svoje uslužen..; -j..::	—	-.-»in dati stanovanj. bence tudi razni uradi, saj ni mogoče, da bi
jim hišni gospodarji ne marajo dati stanovanj, čeprav se leto za letom o tem mnogo piše in še več govori, pritožuje, zabavlja in tudi posreduje, vendar še vedno ne moremo gpvoriti o zboljšanju razmer. Morda se je stvar celo poslabšala, ker že celo družine s samo po dvema otrokoma morajo iskati gospodarja, ki je prijatelj otrok. Tako to vprašanje postaja vedno bolj pereče, ker so se vsi vplivi na hišne posestnike pokazali za neuspešne. Ker v Ljubljani še vedno primanjkuje stanovanj, tudi gospodarji še vedno lahko izbirajo stranke, zato se bodo pa tudi razmere družin z mnogo otrok zboljšale šele tedaj, ko bo Ljubljana imela dosti ali celo preveč stanovanj. V tem po-cledu je gotovo mestna občina ljubljanska storila | svojo dolžnost prav do vrha in še čez, sai so z zidanjem stanovanjskih hiš prejšnje mestne uprave občino tako zadolžile, da dandanes mestna občina ljubljanska prav za prav nikamor ne more. Navzlic vsemu temu je pa mestna občina pravkar doittdnla prepotrebno veliko stanovanjsko kolonijo za Bežigradom z 48 stanovanji in z zavetiščem za 64 otrok v posebnem poslopju. Tudi Pokojninski 'fcavod je gotovo storil svojo dolžnost zlasti z, blokom nebotičnika in s svojim zadnjim sklepom, da sezida več stanovanjskih hiš na nunskem vrtu med Nunsko in Šubičevo ulico. Železničarji so si postavili veliko kolonijo in tudi Vzajemna zavarovalnica je zgradila svojo kolonijo, prav tako so pa tudi vsaj nekateri denarni zavodi sezidali vsaj nekaj poslopij. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in razni zavodi so precej zidali, vendar pa niti od daleč niso storili svoje dolžnosti n. pr-oblasti in denarni zavodi ter podjetja, ki imajo »voje centrale drugje, pri nas pa delajo kupčije m spravijo prav mnogo denarja iz Ljubljane in blovemje v druge banovine in tudi v inozemstvo, vsi torej, ki mesece in mesece morajo tekati po mestu in prosjačiti za stanovanja, naj zainteresirajo vso javonst. da bo pritisnila predvsem na tiste, ki imajo od Ljubljane in naše banovine velike dobičke, investirati pa v Ljubljani z večine nočejo niti pare. In tedaj, ko bodo naši javni faktorji in naši gospodarski krogi z vso javnostjo vred dosegli investicijo pri nas zasluženega denarja v naših krajih, tedaj tudi materam mnogih otrok ne bo treba več moledovati okroe zakrknjenih cospodariev. ker jim bodo gospodarji 6ami po znosnih cenah stanovanja ponujali. Predvsem
bližnji .gostilni, kjer so sedeli močno pijani številni ribiči. Ne da bi se med nje vtaknil L začel Avramovič psovati, zakaj ni nri nfi,’ rib. Sledniič ie Avramovič rvriiol	.	kupil
rib. Slednjič je Avramovič prijel za stol in hotel Laziča udariti, tooa prisotni so mu deiani« ^ prečili. Ko pa je Lazič odšel proti domu, je ne" opaženo stekel za njim tudi Avramovič.’ 'Ko je Laziča dohitel, mu je od zadaj porinil nož v hrbet in ga zade! v srce. Stari Lazič se je brez besede zgrudil mrtev. Morilca pa so nekaj ur kasneje že prijeli in zaprli.
Tudi tokrat je sreča naklonila glavne dobitke državne razredne loterije ljudem, ki so bili denarja Potrebni. Premijo dveh milijonov dinarjev je dobila srečka št. 91.760. Eden izmed dobitnikov bi bil ? svojo četrtinsko srečko uradnik Deretič iz Sarajeva, če ne bi bil nekaj dni prej prodal svojo sreč-
o	naprej. Tako mu je ušlo iz rok pol milijona din. kamT evu pa sta dva delavca zadela s četrtin-tudi tJu . p.° 250()n din. Podobno srečo so imeli Mariboru	IXltreljni	dobitniki	v	Splitu	in
sin Andrej. Za oba je bilo°znIno, “a »t?premoga! ker sta živela skromno m se malo brigala za družbo. Nekega ,utra so ,u naši, zadavljena. Preiskava m rod,la nobenih uspehov. Toda Posavčev sorodnik z«pnik Ivan Posavec te prosil pol ciio n«;
KJf TAT •’,* P°	posrečrto	uganko
azvozljati: Morilec ie bil Posavčev sosed Trnfiki
trUutaa’el f .P.oma^če W/?zbojnike. Vsi ti se nahajajo v kaznilnici, k)er sede zaradi drUfllh Pregreh. V kratkem jih bo sodišče sodilo
uslužbenec v težkih skrbeh za svojo družino mogel vse svoje moči posvečati svoji službi.
Zgoraj smo omenili tudi impozantno železničarsko kolonijo, vendar je pa iz krogov nižjih uslužbencev državne železnice največ pritožb, da ne morejo dobiti stanovanj. Nekdaj so si tudi nižji železniški uslužbenci postavili lastne skromne domove in so tako predvsem železničarji sami s svojimi prihranki ustvarili cele dele mesta, na primer Rožno dolino. Dandanes nižji železniški uslužbenci ne morejo več zidati lastnih hišic in odločilni faktorji se morajo nazadnje spomniti tudi na nižje uslužbence, ko so že poskrbeli za uradništvo. S tem pa §6 nikakor ni rečeno, da bi bili drugi uradi storili svojo dolžnost, saj marsikateri še niso storili prav ničesar za svoje nižje uslužbenstvo in je med prosilci za mala in poceni mestna stanovanja vedno tako mnogo nižjih uslužbencev raznih ljubljanskih uradov, da mestna občina ljubljanska ne more niti svojih usluž-bencev spraviti pod streho. Menda mestni občini ljubljanski nikdo ne sme zameriti in bi ji delal največjo krivico z zabavljanjem,, če bi morda v njenih hišah imeli prednost njehi uslužbenci in bi to popolnoma upravičeno načelo izvajala dosledno.	..	_ ,	.
Med tistimi, ki se kaj radi ponašajo * svojo srčno kulturo,	so seveda tudi	hišni posestniki.
Ce si pa	dobri	hišni posestniki	hočejo obvarovati
tak sloves, naj vplivajo na svoje prijatelje in tovariše, da ne bodo več zavračali družin z otroM. Casi se	naglo	spreminjajo in	kmalu se lahko
zgodi, da bodo taki gospodarji varovali prazne hiše in da bodo za njimi kazali s prsti tisti, ki jim niso hoteli dati strehe. Nekaj velikih projektov za stanovanjske hiše smo sicer že omenili, vendar pa opozarjamo samo še na Južni trg, ki nam bo	prav	sredi mesta dal	ogromno število
stanovanj. Stvar je že tako dozorela, da uresničenje Južnega trga ni več vprašanje bodočnosti, temveč stvarnost prihodnjega leta, ki z njo že danes morajo računati predvsem hišni posestniki proti periferiji. Sedaj je še pravi čas, da si za več let zagotove stanovalce prav na ta način, če v svoje hiše z vrtovi sprejmo družine z mnogo otrok. Edino iračna stanovanja in vrtovi, polni zdravih in veselih otrok, so jamstvo za rentabilnost hišic izven osrčja mesta!
športne vesti
Tekme za državno prvenstvo. Prihodnjo nedeljo se nadaljujejo nogometne prvenstvene tekme na vsej črti. V nedeljo igrajo svoje prvenstvene tekme tudi vsi srbski klubi. Tekme v slovensko-hrvalefci ligi, in sicer že četrto kolo, bodo po naslednjem sporedu:
v Splitu: Hajduk : Ljubljana, v Zagrebu: Conoordia : Split, v Subotici: Bačka ; Slavija, v Osjeku: Slavija : Gradjanski, v Sarajevu: Sašk : Hašk.
Tekme v srbski ligi pa so naslednje: v Belgradu: BSK : Gradjanski (Skoplje)
Bask : Slavija (Sarajevo), v Zemunu: Zemun : Jedinstvo, v Novem Sadu: Vojvodina : Bata, v Subotici: Zak : Jugoslavija.
Za letos so odpovedani vsi mednarodni pl»' valni dvoboji. Zaradi novega mednarodnega položaja je naša plava tha zveza odpovedala ^ mednarodne plavalne prireditve, ki bi morale biti še letos. Najzanimivejše bi hilo prav gotovo srečanje med madžarsko in jugoslovansko reprezentanco. Skoda je, da so bili ravno letos, ko ep vsi nasi plavači in plavalke v tako odlični formi, odpovedana vsa mednarodna srečanja. Leto« bi imel nas plavalni šport izredno priliko, da bi e« s svojimi rezultati lahko proslavil tudi izven m*] naše domovine.
Na čelu najboljših strelcev v slovensko-hrvat-, nogometni lig,i j® osrednji napadalec Gradjan-skega, Lesnik, ki je zabil do sedaj 7 golov. Sledijo: Lokeviek (Slavija) e 6 goli, Duh (HaSk) 4 Pp 3 gole Vidakovič (Bačka), Hitrec (Hašk), Mato&ič (Hajduk) itd. Z po 1 golom sta na lestvici strelcev tudi igralca Ljvbljane Legat in Pupo.
Najboljši atleti na sveta v letu 1939. Po 1®' tošnji bogati atletski sezoni, ki jo pa lahko smatramo že za zaključeno, prinašamo rezultate, ki so jih letos dosegli najboljši atleti na svetu:
100 m: 10,2 Jeffrey, Ellerbe (USA); 10,3 Neokermann, Scheuring (Nemčija), Thompson, Ewel (USA); 10,4 Willis (USA), Mariani (Italija).
200 m: 20,8 Jeffrey, L evri s (USA); 20,9 Lec-ford (USA); 21,0 Morris, Ewe.ll, W. Miller (USA),
Dame in gospodi
ki ljubijo čistočo in zdravje telesa, čistočo in dolgotrajnost obutve in perila, uporabljajo samo
SANOPED
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Km	Barometer-1 sko stanje	Temperatura v O1’		Relativna viagra v %	X C p »Oc C3 r— i=	Veter	Pada- vine	
		. m 3® 3?	03 , KO ■r-t-n 03 2 °s			(smer. 1 akost)	a i	vrsta
Ljubljana	758-3	26-0	16-3	90	9	NE,	o-i	dež
Maribor	J758-2	27-8	u-o	80	7	0	—	—
Zagreb	760 5	^90	90	80	4	SW,	—	—
Belgrad	7615	29-0	120	70	0	0	—	—
Sarajevo	763 3	2St)	9-0	70	0	0	—	—
Vis	762-1	23-0	17-0	90	6	SE,	—	—
Split	762-2	29-0	19-0	60	0	NE,	—	—
Kumboi	7611	20-0	20-0	80	4	Ns	—	—
Rab	7633	24-0	160	70	5	0	—	—
Ou&rovnik	761 3	270	18-0	70	2	swt	—	—
Vremenska napoved. Spremenljivo, deloma oblačno in zmerno toplo vreme. Deževalo bo ponekod v presledkih.
Koledar
Danes, sreda, 13. septembra: Notiburga.
Četrtek, 14. septembra: Povišanje 6v. Križa.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. L ©us tek, Resljeca c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komolar, Vič-fržaSka c.
Razpis abonmana. Letošnja gledališka sezona se bo pričela v drami 23. t. m., v operi pa 30. t. m. Vse ljubitelje naše gledališke umetnosti opozarjamo na razpis abonmana, ki omogoča vsakemu abonentu pri izredno nizkih cenah obisk 38 dramskih in opernih ter operetnih predstav. Vsak abonent dobi tedensko po eno dramsko ali operno predstavo. Spored vsebuje zaniiriva dela iz klasične in moderne operne, dramske in operetne književnosti. Letošnjo sezono se jo vrnil v dramo igralec Modest Sancin. Obeta se nekaj gostovanj Zvonimirja Rogoza. Nova je članica Vladoša Simčičeva. V operi sla na novo angažirana baritonist Anžlovar in basist Anton Orel. Vse, ki se zanimajo za gledališki abonma, opozarjamo, da dobe lahko vse podrobne informacije v veži dramskega poslopja, kjer sprejemajo auonente vsak dan od 10 do 12 in od IB do 17. Abonma se plačuje v desetih zaporednih mesečnih obrokih.
1 Pregled motornih vozil. Po odloku kr, banske uprave v Ljubljani bo po pravilniku ministrstva notranjih zadev * dne 20. septembra 1028, Uradni list 336-100 za drugo polletje 1939 poslednji komisijski pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtotaiksijev. avtobusov) in v tem letu za drugo polletje še niso bili uradno pregledani in odobreni za javni promet. Pregled bo v ponedeljek 18. septembra od 11—13 v Ljubljani. Šubičeva ulica 5 (pri upravi policije). K temu pregledu se morajo pripeljati tudi vsa motorna vozila (motocikli in avtomobili), za zasebno uporabo, ki letos iz kakršnegakoli vzroka še niso bili komisijsko pregledana in odobrena za promet. Policija opozarja, da nepregledana in neodobrena motorna vozila ne smejo obratovati.
Scheuring (Nemčija); 21,2 Dean, Olapp (USA), Neokermann (Nemčija), Mariam (ItalW- .
400 m: 46,0 Harbig (Nemčija), 46,7 Lanzi (Italija); 46,8 Woodruff (USA); 47.lVelcher(USA); 47,2 W. Miller, Qnigley, Breidenbach ^^47,2
Penningiton..............“
8001
Beetbam (USA)" lTslJ Woodruff (USA), Giesen, Schumacher (oba Nemčija); 1:51,5 Dale (USA); 1:51,7 Burrower (USA).	.
1500 m:	3:48,8 A. Andersson (Švedska);
3:49,2 A. Jansson (Švedska); 3:^,0 Hartikka (Finska); 3:50,2 Kaindl (Nemčija), Peti (Anglija); 3:51,6 V. Rideuit (USA);3:52.0 C. Feneke (USA), Sarkama (Finska).	,	„
V	naslednjih številkah bomo prenesli še ostale rezultate.
Naši izseljenci so se v Mariboru poslovili od domovine
Maribor, 13. septembra. Včeraj popoldne ob pol dveh so se iz Maribora preko Dravograda vrnili v razne kraje v Vestfaliji in Porenju naši izseljenci, 400 po številu, ki so se tri tedne mudili v domovini. Naši izseljenci so imeli poseben vlak, ki jih bo potegnil v zapadno Nemčijo.
Na kolodvoru so se od naših izzseljencev poslovili prevzv. g. škof dr. Tomažič, zastopnik g. župana ravnatelj mestnih uradov gosp. Rodošek, duhovni svetnik g. Oberžan in znanci naših izseljencev. škof dr. Tomažič je na postajo prispel mnogo pred odhodom vlaka in nato obšel vse vagone, ki so bili natrpani potnikov, ter vsakemu med njimi za spomin izročil podobico in z mnogimi spregovoril prijazno besedo. Gospod škof je tudi omogočil, da so bili izseljenci gostoljubno postreženi s prigrizkom.
Za potovanfa v Nemčijo |e spet potreben vizum
Maribor, 13. septembra.
Nemške oblasti so odredile, da morajo imeti vse osebe, ki iz Jugoslavije potujejo v Nemčijo, poseben vizum v potnem listu, ki ga izda nemški konzul. Ta vizum morajo imeti vse osebe brez ozira na državljanstvo, tako naši kakor nemški državljani. Kakor znano, je bil po pripojitvi Avstrije k Nemčiji vizum v potniškem prometu med našo državo in Nemčijo odpravljen.
Neprilike egiptskih akademikov
ker so se zaprle nemške univerze
Maribor, 12. septembra.
Že nekaj časa žive v Mariboru zanimivi gosti. Je to šest Egipčanov akademikov, ki so do sedaj študirali medicino na univerzi v Gradcu. Med počitnicami se niso vrnili domov. Prišli so v Maribor, ki jim je zelo ugajal, potem pa so živeli v naših letoviščih. Sedaj so se hoteli vrniti v Gradec na nadaljevanje študij, pa je vojna povzročila, da so graško univerzo zaprli. Egipčani so zaenkrat ostali v Mariboru, kjer jim življenje očividno ugaja. Popolnoma so se udomačili, kar jim je tem lažje, ker so vsi iz premožnih egipčanskih družin ter razpolagajo vsak mesec z obilnimi vsotami egiptovskih funtov. Ti funti pa so, kakor znano, zelo dobra valuta, ena najboljših na svetu. O enem izmed Egipčanov se govori, da dobiva na mesec v našem denarju 12.000 din apanaže, kar pa bo seveda pretirano. Iz načina njihovega življenja je vsekakor razvidno, da se jim slabo ne godi. Sedaj se nameravajo vpisati na naše univerze, da bodo pri nas nadaljevali študije. V Gradcu so seveda imeli veliko znancev in tudi znank, saj so vsi sami mladi fantje in njihovi
funti so zelo privlačna valuta. Po strogih nemških zakonih pa so med Nemkami in Egipčani, ki veljajo po hitlerjevski ideologiji enako kot Židje ra manj vredno raso, vsaki stiki prepovedani. V Gradcu so zategadelj nemška dekleta svoja po znanstva zelo skrivala. Ko pa so se ejihovi prijatelji preselili v Maribor, so prihajala k njim n n obiske. Pri nas svojega ozkega poznanstva z Egi]' čani niso prav nič zatajevala ter so se javno ' lokalih videla v njihovi družbi. V Mariboru pa jo že življenje takšno, da se marsikatera reč, ki f" pri nas dogodi, javi drugam in tako so se naši tudi strogi moralisti, ki jih je speklo, ker so vi deli graška dekleta v družbi Egipčanov. Posledic;! tega se je poznala preteklo nedeljo, ko so egip tovski fantje zaman pričakovali obiska iz Gradca. Izvedeli so potem, da so jim njihova dekleta zgoraj — zaprli...
Naročajte Slovenski dom
Stran 4
»SLOVENSKI D(JMc, in« is i»pT*WŠraf 193*
štev. 30*7.
U. ■ ■Mamili. ■ iii\ 'A, j*
javne zgradbe in trdnjave. To me [ež umetnosti, glasbe, vere, social
jajno
Lojze Pajtler:
BEG IZ TUDSKE LIGI3E
Dnevi v oazi 60 bili najlepši od vsega mojega legionanjenja. Zdelo se je, da so nam jih privoščili zaradi tega, ker 60 na« potem čakali hudi, nevarni časi in dogodki.
Ko so nam potekli zadnji lepi prosti dnevi, smo jo četrto jutro odpetali naprej v puščavsko mesto Arbalon.
Pred odhodom se je ves bataljon zbral na planjavi poleg malih šotorov naših »hiš«, ki pa smo jih že precej pospravili.
Komandant je imel na nas govor, v katerem je nekako dejal tole:
»Izročilo in ponos Legije sta vztrajnost in neustrašenoet. Pravi legionar se ne sme zbali še tolike nevarnosti. Zato vi, starejši, ki Legijo poznate, in vi mlajši, ki ste mogoče prvič na takem potu, ne imejte strahu. Vse to bo samo daljši pohod. Morda bo tu pa tam prišlo do kakšne praske, to pa bo tudi vse. Mogoče bomo morali delati tudi ceste. To ne bo nevarno in »e bomo lahko jeseni že vrnili v Ksar-es Souk. Zato sem prepričan, da se bo moj bataljon držal hrabro, naj pride kar hoče, in da bo še bolj povzdignil slavo tretjega polka!«
Odgovorili cmo mu s tako «lnim »hura«, da eo se palme često v vrheh pre-
strašile in zadrhtele.
Stari legionarji so dobrodušno preklinjali in govoriti:
»Si slišal starega. Tudi on voha ba-rud.«
Barud — to je po arabsko smodnik, kar ve celo vsak celo vsak Slovenec, ki je služil našo vojsko.
Spet drugi so pravili:
»Si slišal Picarda? Nekaj bo. A zakaj nam tega ne pove. Zlodjevi Picard!«
Poveljnik se je sicer pisal Brochetin, a je bil zelo podoben slovitemu profesorju Picardu, zato ga tudi noben legijo-nar ni drugače imenoval ko Picarda. Imel je navado, da je strašno veliko govoril, povedal pa skoro nič. Kadar je imel govor, na kar 6e je pripravljal ves teden naprej, so skoraj vsi legionarji zdehali. Vsaj tako so pripovedovali.. .
Dolžnost nas novincev je bila, da smo sveto verjeli vse, kar so pipovedovale bradate starine iz Legije .. .
Po govoru so nam razdeliti kosilo, takoj po kosilu pa hrano za na pot. Vsakdo je dobil precej konserv, hlebec kruha, bidon vina, prepečenca in čokolade. V : drugi bidon pa je moral vsak legijonar naliti vodo.
Grozoto vojne na Poljskem: Kmečki domovi gore.
prihodnjega železniškega prelaza. Stal sem na jeklenem podstavku in v tresočih rokah sem držal strojnico in vsak trenutek čakal na znak, da smo napadeni. Za primer, da bi se to zgodilo, sem samo prosil Boga, naj mi podeli milost, da bom jaz preje ubil napadalca, kakor on mene. Še danes se spominjam, kako sem se tedaj bal in prosil Boga, naj vendar reši Ameriko pred temi zločinci. Toda k sreči se ni zgodilo ničesar. Ob šestih zjutraj smo prišli z vsemi kaznjenci v San Francisco, opoldne pa so se za kaznjenci zaprla vrata jetnišnice na Alcatrazu,
Od tedaj je minilo že pet let. In pred kratkim je Alcatraz praznoval svojo petletnico. Jetniški registri v teku teh petih let ne poznajo niti enega poizkusa pobega. Niti enega poizkusa napada od zunaj. Alcatraz pomeni začetek konca za ameriške zločince.
Ječa Alcatraz Iland je postala v vsem svojem ustroju na široko znana lani, ko je ameriška vlada dovolita filmski družbi Warner Bros, da je v jet-nišnici sami snemala nekaj dejanj velikega filma »Otok mrtvih duš«.
Najstareiše mesto na svetu
Od prvih začetkov znanstvenega raziskavanja prastarih človeških naselij pri izkopavanju ruševin mest in krajev, ki so danes že čisto propadli, a nekdaj cveteli v bogastvu in kulturi pa do danes iščejo arheologi odgovor na vprašanje, kje je bilo najstarejšo mesto. Zelo dolgo so mislili, da sta samo Egipet in Mezopotamija resna tekmeca v •poru za čast, kje je nastopilo prvo mesto. V najnovejšem času pa prihajajo v poštev — kakor to poroča »Science Nems Leter«, — kot resni kandidati Sirija, Indija in Iran. Dežela, ki hoče dokazati, da je na njenem ozemlju bilo zgrajeno prvo mesto, mora s stvarnimi in nepotrebnimi^ dokazi prepričati svet, da je mesto obstojalo že pred štiritisoč let pred Kristusovim rojstvom, da je to mesto imelo organizirano življenje, stalno upravo, zakonodajo in, da se je moglo tudi braniti
Tepe Cavra - najstarejše mesto na svetu
Zaenkrat smatrajo, da •• bilo najstarejše -M' sto na svetu Tepe Gavra. v Mezopotamiji. Tod eo ameriške »•h«olo*ke ekspedicije zasledile na-jeta-rejše mesto. Tepe Gavra je imelo štiri tisoftletja
nega življenja in urejeno organizacijo mestne uprave. Pri tako visoki stopnji kulturnega napredka moramo predpostavljati, da je bil odsev mestnega življenja na tem kraju že davno preje, čeprav morda v manj razvitih oblikah.
Francozi mislijo drugače
Franooeki arheologi smatrajo, da je Sirija zibelka mest, ki so zrastla že davno pred štiritisoč leti pred Kristusovim rojstvom. Francozi menijo, da »o bila ta mesta že pred pettisoč leti pred Kristusovim rojstvom. Za svoje trditve pa francoski arheologi še nimajo neovrgljivih dokazov in pri njihovih dosedanjih trditvah nekateri upravičeno dvomijo v resničnost starosti teh mest. Iz Indije poročajo arheologi v zadnjem času, da so prepričani, da so pri izkopavanju na severozahodni meji v kraju, kjer danes žive poldivja plemena Pantha-oa naleteli na ostanke mest, ki so še mnogo starejša, kakor ona mesta, ki so bila odkrita pred nedavnim in katerih letnica je okoli šesttisoč let pr. Kr. rojstvom.
V	najnovejšem času pa močno prihaja v poštev tudi Iran. Dva arheologa, Lester S. Thompson in Henry Hotchiks sta raziskovala v severovzhodnem delu Irana ostanke pradavne in neverjetno načrtno zgrajene kanalizacije in utrdb. Ta dva geologa javljata ameriškemu zavodu za iransko umetnost in arheologijo, da ta javna dela
dokazujejo visoko stopnjo ustvarjalne sposobnosti in hkrati tudi to, da 60 mogla ta dela nastati le pod neko močno in organizirano centralno vlado. Kdo je ta dela napravil, je zaenkrat še zagonetka. Po geoloških znakih pa ceni Lester Thompson starost teh zgradb najmanj na šesttisoč let. Pristavlja pa, da je mogoče, da so še starejše in, da znaša njihova starost morda devettisoč, ali pa celo desettisoč let pr. Kr. rojstvom. V kolikor bodo trditve teh dveh arheologov držale, bo to odkritje v resnici senzacionalno. Oba geologa pa bo6ta tno-ji	1 *e dokazati, da so ljudje, Id so te
zgradbe napravili, delali v resnica za obrambo svojih mest, da so živeli v teh mestih. Ko bo to dokazano, potem bo Iran (Perzija) v resnici dobil prvenstvo v tekmovanju, kje je stalo najstarejše mesto na svetu.
Sreda. IS. sept..- 12 PoikoSni napevi (ploiSe)   13 is
Poročila - 13 Napovedi - 13.2o Orglic« in harmoniki igg. Ptan in Stanko) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Camera obscura (izdelava in uporih« _	\{ir.
n? ■ 7”	— 18.4o Stari slovenski ljudski
plesi (g. Boris Orel) — 19 Napovedi, poročila — 19.4o o* ur,a: Srbska vojska za časa Kar&djordja (dr. D. Stran ja kov ič) — 2o Koncer «Ljubljan*k&ga Zvona« — 20.45 &a razvedrilo (plošče) — 21.1o Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Na ples! (plošče).
Četrtek, 14. sept.: 13 Naši pevci pojo (plošče) — K.« Poročila — 13 Napovedi — 13.2o Za zabavo igra Radij, orkester — 14 Napovedi — 18 Operni trio (gg. Mann, Comelli Krmpotič) — 18.14 Slovenščina za Slovence (g. dr. H. Kolarič) _ 13 Napovedi, poročila -B.3o Deset minut zabave — lfl.4o Nac. ura: Telovadno predavanje — 2o.45 Reproduciran simfonični koncert
-	22 Napovedi, poročila — 32.15 Koncert Radijskega orkestra.
Drugi programi
14 v	*?Vtembra:	Zagreb: 20 Plo&če po že-
ljah — 20.30 Ork. konc. — 21 Turin — Sofija: 19.15 Massenetova opera <Wertber< — Budimpešta: 19.50 £> 5; n* ~ °rlt- kono. — 22 Vojaška godba — 23.85 Cig. ork. — Trst-Milan: — 17.15 Plesna gl. — 21 Opera — Rim-Bari:	21.30	Instrumentalni k ono. —
Florenca: 21.45 Simf. konc. — BeromUruter: 20.10 Prenos iz Basla — Sottent: 20.05 Operetni večer — 21.50 Jaz — Monte Cemeri: 20 Ork. konc. — 20.20 Igra —
- 22 Plesna gl. — Bukarešta: 20.25 Ork. konc. — Plesna gl. — 21.30 Valčki — Luksemburg: 30.30 Lahka »1
- 21 Pianino - 22.05 Simf. kono. -	-banisa gl.
Četrtek, 14. septembra: Zagreb:	20 Gledališki
prenos — Sofija: 19.30 Simf. konc. — 20.50 Lahka gl.
- Budimpešta: 20.10 Ork. konc. - 22 Kom. konc. -c- S °ri . T Trst-Milan: 17.15 Vok. konc. - 21.30 Simf. koralni kono. — Rim-Bari: 21 Spevoigra — Florenca: 21 Operi »Aurelia al ballo« in »Cavalleria m-sticana« — Bermounster:	20 Opera »Vesele žene wmdsorske« - Sottens: 20.30 Lahka gL — 21,05 Soli. stični konc. — M on te Ceneri: 20 Arije — 20.30 Ork. konc. — 21.40 Vok. kono. — 22 Pleena gl. — Bukarešta: 20 Ruska gl. — 21.35 Pleena gL
Nemčija in trgovina z
Berlin, 12. septembra. DNB: Snočnja »Nacht-eusgabe« piše o stališču, ki ga bo Nemčija zavzela do nevtralnih držav v zvezi z ukrepi, ki jih bo izvajala Anglija zaradi gospodarske blokade Nemčije. List med drugim pravi, da bo Nemčija s svoje strani storila vse, kw bo v njeni moič, da ne bi ovirala gospodarskega življenj« nevtralnih držav. Nemčija bo še nadalje izvažala premog v nevtralne države.
V	zvezi z govorom maršala Goringa o nemških sirovinah piše »Nationale Wirt6chaft«korrespan-denz« med drugim: »Dasi nam primanjkuje nekaj proizvodov, vendar razpolagamo z obema osnovnima eirovinama: premogom in železom. Zaradi uspeha naše vzhodne armade se je možnost pridobivanja teh dveh sirovin znatno povečala. Dobili smo v svojo oblast tudi poljska industrijska središča. Kar se tiče črnega premoga, ga imamo sedaj toliko, da nihče na evropski celini ne razpolaga z enako količino. Zavarovano nam je izkoriščanje te sirovi-
Kako se Amerika b
»Naši zapori so papirnate kletke«, trdi attorney general (generalni državni svetnik«) Homer Cum-ming, ko je na jesen leta 1933 stavil predlog zvezni vladi, naj zgradi centralno ameriško jetnišnico, ki naj bo močno utrjena. Njegova ugotovitev nikakor ni bila pretirana. V ameriških filmih so bili prikazani idilični zapori, v katerih ostajajo kaznjenci samo iz svoje dobre volje in iz katerih lahko za eden ali več dni odhajajo na dopust brez velikih formalnosti. To ni bil samo filmski trak, ampak tako je bilo v resnici v večjem delu ameriških zveznih držav. Samo veliki zapori zvezne ameriške vlade so bili nekoliko varnejši. Toda niti ti zapori niso zadostovali, ko se je gangster6tvo začelo širiti po vsej Ameriki ia, ko so bili člani teh zločinskih družb ne samo poklicni vlomilci in lopovi, ampak tudi bankirji, odvetniki in politiki, ki so sicer živeli na zunaj pošteno življenje.
Prvi guverner Alcatraza, Courtney Ryley Cooper je sedaj objavil svoje spomine, v katerih zatrjuje, da je bila tedaj Amerika že blizu temu, da propade v gigantskem valu zločinstev. Zvezni zapori posameznih držav so postali v resnici le papirnate kletke za družine, kakor so bili Al Ca-pone, Jack Diamond, Nid Tiger in Kelly »machy-negun« (strojnica). Ti zločinci niso niti za trenutek oklevali napasti kaznilnice in s svojim denarjem podkupiti celo najzanesljivjše uradnike. Ti veliki zločinci so med smehom zatrjevali, da jim je prava malenkost osvoboditi jetnika. Na električni stol 6o prišli le oni, ki jih je njihova zločinska družina iz kateregakoli razloga prepustila svoji usodi.
Trdnjava Alcatraz
Ameriška zvezna vlada 6e je zaradi tega odločila, da zgradi novo vzorno jetnišnico, iz katere ne bo mogel nihče pobegniti in, ki je tudi nihče ne bo mogel napasti. Generalni državni tožilec Homer Cummings je predlagal vladi, naj v to svrho uporabi otoček Alcatras v zalivu San Frančiška, kjer'je bila pred leti vojaška jetnišnica. Meseca novembra 1933 je zvezna vlada kupila otok, ki je medtem prišel v zasebne roke in začela takoj graditi jetnišnico.
nevtralnimi državami
1 ne za več desetletij. Nemška proizvodnja črnega premoga je dosegla leta 1938. viišno 186.7 milijonov ton. Če temu dodamo še proizvodnio rudnikov, ki so dozdaj pripadali Poljski, pa so odslej v nemških rokah, 6e zviša ta koliična za 61.5 milijonov ton. Poleg tega je treba vedeti, da pod poljsko upravo rudniki v Gornji Šleziji niso delali z vso kapaciteto. Glede izvoza premoga je naš položaj mnogo ugodnejši kakor položaj Anglije, dasi Anglija trdi, da lahko izvaja blokado proti nam. Praktično pa Anglija ne more dobavljati goriva svojim sedanjim kupcem, medtem ko je izvoz nemškega premoga neoviran v več držav. Količine premoga, s katerimi razpolagamo, so tako veEke, da premog lahko izvažamo v severne države, na evropski jugovzhod ter na jug. Posebno severne države so doslej večidel 6vojih potreb krile v Angliji. Severne držav so prišle sedaj zaradi ustavitve angleških dobav v težek položaj ter bodo hvaležne, ako bodo mogle kriti 6voje potrebe iz Nemčije.
rani pred gangsterji
Jetnišnica ima šeststo celic z jeklenimi zidovi, ki jih ni moglo premagati najmodernejše orožje. Vsaka celica je zamrežena z najtršim jeklom, ki ga ni mogoče prežagati. Po vseh celicah so napeljane cevi, ki v primeru potrebe vsako celico napolnijo s plinom za 6olzenje. Morje okoli otoka je polno plutovine, ki onemogoči vsakemu čolnu, ali ladji, da bi se približal otoku. Pred kaz-nilničnimi vratmi so akustične centrale z optičnimi alarmnimi signali. V celicah za obiske so posebne priprave, ki odkrijejo V6ak kovinski predmet, ki bi ga obiskovalec, vkljub najvestnejši osebni preiskavi skušal utihotapiti kaznjencu. Vsi hodniki kaznilnice so zavarovani 6 strojnicami, za katerimi stoje noč in dan stražniki, ki so na vse pripravljeni. Gradnja kaznilnice ni bilo težko delo. Mnogo težji je bil prevoz posameznih kaznjencev. Najnevarnejši zločinci so bili v kaznilnicah v Leavenworthu in Citalanti. Za prevoz teh kaznjencev so uporabili posebne oklopne avtomobile-Okna na teh avtomobilih so bila zaprta z jekleno mrežo tako, da ni mogel nihče od zunaj vreči ▼ voz kako stvar. Kaznjencem so pri prevozu pobrali nože, vilice in vsak najmanjši predmet. Med prevozom so kaznjenci dobivali hrano na papirnatih krožnikih. V vsakem avtomobilu je poveljeval policijski častnik, poleg tega pa so bile v avtomobilu še tri strojnice in določeno število plinskih bomb.
Uradniki so vedeli, da niti eden izmed kaznjencev ne bo poizkusil izkoristiti vsako možnost, da bi ušel. Vedeli 6o pa tudi, da bodo skušali zločinci, ki so na prostem, za vsako ceno osvoboditi svoje tovariše. Ameriški zločinci so to tudi poizkusili na čisto enostaven način: Pri železniškem prelazu so dali zapreti zapornice, nato pa napadli s strojnicami transport na odprti ce6ti. Eden izmed uradnikov, ki je spremljal prevoz kaznjencev, je opisal tak napad tako-le:
»Na nočnem nebu je sijal poln mesec. Bila je naravnost idealna prilika za poizkus javnega nasilja. Kadarkoli smo šli čez železniško progo, smo se bali napada in olajšani smo se oddahnili, ko amo prišli čez progo. Toda spet znova smo se bali
Tudi Berlin — ne samo Pariz in London — se b oji navzlic vsej obrambi napadov iz zraka. Slika kaže, kako skušajo Nemci zavarova ti berlinske umetnostne spomenike.
•	Kadar je šla Legija na hude marše, je vsak legijonar dobil dva bidona ..,
Jaz sem bil »tireur«, 6trelec, in 6em nosil poleg puškomitraljeza še štiri nabojnike ali šaržerje, vsak šaržer je imel po 25 nabojev Zato mi pa ni bilo treba nositi nahrbtnika, ki so ga vlekle mule. Vso hrano sem moral dati v »mu&sette« v torbo, kar pa je je bilo mnogo bolj nerodno. kot nahrbtnik. ,
Poleg tireuirjev, Id'nosijo puške-mdlra-•ljeze, so še, kar se ne sme zamenjati »tirailleuns« pravi strojničanji. Besedi pomenita prav za prav isto, le da imajo tirailleurs težke strojnice, ki pa jih nosijo mule.
Vsak vojak-pešec je dobil po 120 nabojev, ročne granate pa so nosile mule, kajti legijonarji so bili že tako preobloženi.
Pred odhodom smo se s tovarišema iz šotora še slikali. Za spomin, za slovo... Onadva v kapah, jaz gologlav, za nami pa palmovo vejevje.
Nas so potem spet formirali po oddelkih. Vsaka kompanija namreč ima štiri oddelke.
Okrog pol treh sta prispela iz Ksar-es Souka dva avtomobila, s katerima je prispela še tista četa, ki je med našimi manevri tam ostala. S seboj 6ta pripeljala tudi rezervno strelivo. Malo pred odhodom je prispel tudi colonel, polkovnik Mandoz iz Feza. Tudi on si je privoščil zabavo, da je imel govor sličen komandantovemu. Po odhodu polkovnika 60 na«
vode, a so morali vino takoj zliti na tla in si napolniti bidon z vodo.
Vodniki naše_ karavane 6o bili štirje Arabci, mokrasni, ki 60 imeli nalogo, da nas varno in neopaženo privedejo na določeni kraj Bili so bolj črni kot rjavi, kakor so ponavadi Arabci. Jahali so na velikih rjavkastosivih konjih, ki so bili zelo vzdržljivi, kakor sem videl pozneje.
Tukaj moram omeniti, da so v vsem bataljonu jahali samo komandant in kapitani, vsi drugi častniki in podčastniki so morali pešačiti z nami vred, le da so no-; sili samo malho, dva bidona in revolver, ostalo pa so naprtili mulam.
Razvrščeni smo bili tako, da so bile spredaj štiri kompanije navadne pehote, nato težke strojnice in tren, konec kara-, vane pa j« tvorila gorska kompanija.
I	Predno smo odpotovali, sem zvedel, da j je pisalo v listu »Courrier du Maroc« nekje na koncu 6trani, da se odpravlja bataljon Tujske legije na »tour de police«, na policijski pohod. List ni nič omenil, da nas čakajo boji. Pozneje 6em v Fezu zvedel, da je isti časopis poročal v nekaj vrsticah , da je bataljon v mesecu dni opravil »tour de police« in potem začel delati in popravljati ceste v puščavi.
I	Nastopili smo torej pohod ki ga ne bom nikoli pozabil!
j Vsako uro smo se ustaviji in imeli 5 minut počitka. Čez čas je prisvetila luna in marš se je nadaljeval V60 noč v me-; sečint.
smo 6e 6 tovariše-'~ Tl Ti	T"7	.	«
dva v kapah Naročajte »Slovenski dom« !
podčastniki še enkrat pregledali, če ima vsakdo vse v redu in 60 posebno pažnjo polagali na drugi bidon, kjer je bila voda.
Zgodilo se je namreč večkrat, da si je kateri legionar namesto vode nalil vina in je med potjo omagal. Mučila ga je velika žeja in je popil pač vse vino. Tudi zdaj so jih nekaj našli, ki eo imeli vino namesto
Pred odhodom iz oaze ma slikali. Jaz gologlav, ona
»Slovenski dom« iibaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III Telefon 400] do 1005. Uprava- Konitarjeva ulica 6 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Joie Kramarii. — Izdajatelj: inl Jote Sodja — Ilredn ik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo