RJE IN SVET
e n s k a revija
ŠTEV. 11
V LJUBLJANI, 12. SEPTEMBRA 1938
KNJIGA 24.
(LETO xn)
pi/u fflc m gft
ALI JE ZEMLJA
Da ima Zemlja približno obliko krogle, je znano že od grških časov. Komaj 200 let pa je preteklo, odkar so zvezdogle-di dognali, da je ta krogla na
- obeh tečajih malce sploščena,
tako da je vsaka točka na ravniku za okroglo 21 km bolj oddaljena od zemeljskega središča kakor oba tečaja. Oddaljenosti se seveda zmerom raču« najo glede na morski gladino; na gorovja se ne oziramo.
Najnovejše z obličja naše Zemlje je pa dognanje, da ravnik in vzporedniki niso krogi, kakor smo bili doslej prepričani, ampak polkrogi (elipse). Ta reč se tako neverjetno sliši, da je učenjaki spočetka, ko se je prvikrat raz-vedelo zanjo, niti kontrolirati niso marali, v trdni veri, da se debelo moti, kdor kaj takega trdi.
Kako se pa prav za prav meri, ali je ravnik krog ali ni? Na ravniku si izberemo točke, ki so oddaljene za 1, 2, 3 itd. stopinje od ničelnega poldnevnika. Ako so vse te točke točno enako oddeljene od zemeljskega središča, tedaj (in samo tedaj) je ravnik res krog. Ta merjenja pa niso posebno lahka, ker poteka ravnik večji del po morju. Ali je ravnik res krog, ali je vsaka točka na njem enako daleč proč od središča Zemlje, pa se da dognati tudi na ta način, da tehtamo neki predmet na poljubno katerem mestu vzdolž ravnika. Ako je predmet povsod enako
RES OKROGLA?
težak, potem je ravnik krog, v nasprotnem primeru pa bolj ali manj zverižena črta. Znano je namreč, da je teža nekega telesa na ravniku zmerom manjša nego na tečaju, ker je tečaj pač bliže zemeljskega središča in ga Zemlja z večjo silo privlači. In prav iz te privlačnosti, ki ni nič drugega nego teža, se da točno izračunati, koliko je ta ali ona točka na zemeljski površini oddaljena od središča.
Na podlagi takih težnostnih meritev je prof. Helmert že 1915 izračunal, da ravnik ne more biti krog. ampak nekakšna sploščena krožna črta. Učenjaki so tedaj to domnevo ovrgli. čeS da gre za računske pogreške Zadnji čas se je finski geodet prof. Heiskanen iz» nova lotil računati obliko ekvatorskega kroga na podlagi težnostnih meritev vzdolž ravnika in je dognal, da je imel Helmert popolnoma prav. Ekvatorski krog je resnično sploščen in sicer tako zelo, da znaša razlika med njegovim največjim in najmanjšim premerom skoraj pol kilometra ( točno 484 m). Najbolj zanimivo pa je, da gre velik premer te ekvatorske elipse točno čez greenwichski poldnevnik — njegova smer drži od Gvinejskega zaliva skozi zemeljsko središče do Gil-bertovih otokov v Tihem oceanu, do-čim stoji najmanjši premer pravokotno nanj in poteka od otočja Galapagos do neke točke pri otoku Sumatri.
t — ič
V DEŽELI POSKUSNIH ZAJČKOV
Trepetaje, z bolestno negotovostjo je Pasteur vcepil človeku protisteklinskl serum, ki ga je bil Izumil. S kakim ogorčenjem je občinstvo zvedelo, da je zdravnik v Reimsu dal bolniku klico raka I Ko je Wells objavil »Otok drja Moreau-ja«, so knjigo sprejeli s studom.
Slične občutke utegne izzvati Slava Poli-akoff: Au pays des Cobayes (Pariš, Perrin, 1938). Učenjak po imenu Vannendol, v svoji stroki nekak veleum, znamenit zdravnik in kemik, pride poleg toliko drugih na vladni poziv v Moskvo. Dotlej se je omejeval na laboratorijsko delo. Izumil je marsikaj, a vse je imelo namen »razkroja ln smrti«. Rusija se mu je zazdela pripravna za izvršitev raznih načrtov. Izvolil si je »ptičke brez gnezda« (bezprizomi = brez nadzorstva). To so potepuški otroci, posoda za vse grehote in vse bolezni. Na teh malih nesrečnežih opravlja Vannendol svoj« eksperimente. Ti so grozljivi Mladi
klateži so nadomestili živali, na katerih je dotlej znanstvenik preizkušal svoje domneve. »Bezprizomi« so njegovi »kunci«. Prepuščeni so njegovi samovolji, njegovim znanstvenim pohtevicam, strahovito morajo trpeti.
Gospa Poljakova je te grozote uokvirila v romantično pripoved. Vannendol, do ušes zaljubljen v svojo ženo, je po svoji misli vse ukrenil, da ta ne bo ničesar zvedela. Nekoč pa jo le zanese v podzemlje dvorca, kjer stanujejo. Priča je ln žrtev. Eden »zajčkov« jo ugrizne in gospa umre za boleznijo, katero ji je brezprizorni vcepil. Ob tem razvoju Vannedol spozna malovred-nost svojega početja. Potrt in poparjen zabrede med sklate ln skitalce.
Ker je spis leposloven, njegove vsebine ne bomo resno jemali kot listino. NK

SLOVO OB
ANTON D
'khh^I oslovivši se od gostoljubnega J Dijaškega doma, kamor so Vmr pravkar pričeli prihajati na-raščajniki za novo šolsko leto, smo pešačili skozi mesto. Po-1*......,.. poldanska vročina nas ie pognala spotoma v Beljanovo gostilno. Kmalu dosežemo predmestje Mahov-nik, izhodišče lepih izprehodov, n. pr. k studencu Reber, izvoru kraške ponikalnice Rinie. Okoliške vasi so jezikovno mešane, ljudje pridni in družabni. kakor jih označuje Krajevni leksikon 1937.
Ako že Mahovnik cika na vlažno pokrajino, pa naslednja naselbina. Mlaka, kar kvaka o mokroti. Pred vhodom v vas nas je skušal odgnati ku^ek. A domačini so ga ugnali, ker ne marajo posnemati rumunskih razvad: pastirji naščujejo pse na turiste, katere potem rešijo nevarnosti in prejmejo bak-šiš. Tako nam je vsaj 8. X. 37. v Delavski zbornici opisoval svoje skušnje hribolazec Jakšič, ki je videl 20 izletnikov bežečih na vrat na nos iz planinske koče, ko so se tam breip'flčno napokali in nalokali. Ali Da Čobana, kako je znesel svojo gorsko kočo v ravnino, da mu je ne bi doli|oprstniki raznesli in pokurili.
Mlaka šteje 52 dimov ali dom Cerkev ima zvonik, značilen za kočevski okraj: nekak kajfež. Tov. Bo-hinec nas je pod njim začasno oveko-večll. Gozd je tu mešan in redek, ta gotovo ne bi bil izzval uvodnika v dnevniku S. 25. 5. 38. Vendar drugod po Jugoslaviji gozdna ploskev raste: 1. 1921. je bilo 30.88 porasle površine, 1. 1936. pa 31.68 pribija prof. dr. A. Melik v obzorniku »Tehnika in gospodarstvo« 1938 (1—2).
Ob gostilni Lobisser sem opazil že trto. A menim, da mora dajati presun« Ijiv cviček. Manjka ji pač čriček. Bližnji mejaši iz ribniške okolice so se pred davnimi leti čudili, zakaj njih loža rodi tako kislico. »Cirička nimate ri vas«, jih pouči popotnik iz zelene tajerske, »v Belo Krajino pošljite ponj, tja vam je najbliže«. In res napoti soseska malo prievrknjenega človeka proti Trem faram, da jim prinese slavnega čirička, ki bo grozdje mehčal in medil. Poslanec je vprašal po hišah, ali imajo takšno živalco naprodaj. Resni ljudje 90 mu odgovarjali, da ne. V Dragatušu ali tam nekje pa so se
KOČEVJA
E B £ L d A K
paglavci dogovorili, da bodo čudnega krsta za nos potegnili. Ujamejo par osd, jih vtaknejo v lepenkasto škatlico in prodajo možakarju za forint. Iz previdnosti si jo Vrban vtakne v nedrje pod srajco in požene svojo klju-so proti Vinicam. V danem trenutku bi bil mora! junak raz konjiča. Kar opazi pripraven plot in ustavi ob njem. Z eno nogo na konjskem hrbtu, z drugo na ograji premišlja svoj nevarni položaj in si reče, seveda nehote malo preveč na glas: »Kaj bi pa bilo, če bi zdajle jaz dejal: Hi!« Mrha ie slišala in prestopila, možak pa vznak na tla. Med padcem sta se osi izmotali in ga pičili. Ob močnem pretresu Še ni pre* hudo občutil žela Doma pa je pokazal »gosli« in modroval ob zateklini na prsih: »Taka majhna krota pa me je tako zmehčala. Kaj šele če bi po vinskih jagodah skakala!«
Bližala se nam je Stara cerkev, bližali smo se mi njej. To je najstarša podružnica v kočevskem polju. Prvi hram božji so postavili v 14. stol. Pozneje so stavbo premladih. Zato ne hi smel tukaj izreči težkega stavka, s katerim so pitali med svetovno vojno francoske vojake na solunski fronti, da bi jih privadili srbskega glasoslov-ja: Crkva i uz crkvu pricrkvak i uz pricrkvak — pricrkvak.
Župnija, obstoječa od 1788, se ponaša s čednimi hišami, za podzemski okras pa ji je kraška jama Frauen-Loch. Zemlja je videti plodna, medtem ko je po večini kočevskega ozemlja bolj uborna, hribinska, votlinska, votlikova, brez posebnega prepereva-nja, brez zadostne ornice. Stara cerkev je bila nemška trdnjava.
Iz te vasi so lani sredi decembra poročali ljubljanskim dnevnikom prigodo, ki spominja Lafontainove basni »Finančnik in čevljar«: bogataš da si» romašnemu, toda veselemu krpaču znatno vsoto zlatnikov; poslej smolec preneha peti, spanje se ga ogiblje, nič več nima mira, dokler se ne ojunač! in ne vrne denarja prvotnemu imetni* ku... Tako je v bližnjih Koblerjih mali posestnik 2ele dobil ček za 111 jurijev. Ta dobitek je živčno razrvane-ga moža tolikanj prevzel, da se je x hlevu obesil.
Stopali smo dalje, pri čemer sem si brundal za koračnico ni potiski tekst, da bomo sodobni in da vi&km
Kuka kuku jaja čaučaučau kuku kuka jaja čaučaučau...
kar se ponavlja v nedogled, nekaj časa vedno više z glasom, nato zmeraj niže. Za spremembo sem izbral kitajsko besedilo, ki pa se po posnemalni moči nikakor ne skuša meriti s kiticami, nastalimi na Dunaju 1909 pod spretnim peresom jurista Josipa Jurce: Sinko sinko Janko, mamko čuj: Znanika Minka oos.i krinko, fujl Ščinka ranko ščinklja cinkcifuj, v tamko zaniko ujame Janka, čuj. In ker cvenlk je, plenk in žvenk ji tuj, Minka grenka bo ti ženka, čuj.
Prikorakali smo v Slovensko vas, ki je večinoma nemška, kakor je Nemška vas pri Ribnici slovenska. Sprejela nas je godba: musique en conserve, kakor je G. Duhamel imenoval gramofon in radio. »Kam drži na desno cesta, kam drži na levo pot?« smo se obrnili na železniškega uslužbenca, videč, da so na kupu kar tri krčme. V kočevskem sodnem okraju pride 1 gostilna na 87 prebivalcev, v Ljubljani pa na 245! Torej ni čudo, če bi se tam doli takemu podjetniku prilegal vzdevek strezibirt (Koštial, Z. f. si. Ph. 1937, 294). Kočevar je Jud med Slovenci, jih je označil Francoz Hacquet leta 1804., medtem ko Valvasor postav« lja enačbo K. = puntar, slab vojak.
V eni izmed krčem se iz konservne škatle usiplje slovenski napev. Krenemo na vrt. Urno nam pogrnejo preproste mize in prinašajo enim tolkovca, drugim grozdjevca. »Meni sira! naroča eden. »Meni krače!« se oglaša drugi. »Meni klobaso!« ukazuje tretji. »Mama je reku, da nimamo več klobas!« se opravičuje domača hči He-fajstica, devojka prikupnega lica, a z eno nogo krajšo (ima pa drugo zato daljšo, jo je potolažil paglavec). Njena možakarska govorica me spominja tete Apetove v Kandiji, koroške do-seljenke, ki sem jo poslušal L 1899 ves zadivijen: »Sem biu v mestu pa sem kupu«. Pozneje sem na Bledu po vojni naletel na isto izražanje med ne-omoženimi ženskimi stvori: »Sem pua-vou, sem ustrelu, sem jahou. »Dr. Al-ma Sodnik nekje tolmači ta pojav kot posledico težkega dela, ki ga Evine hčere opravljajo enakovredno Ada-movičem. Meni se pa zdi, da so to je* zikovni ostanki od priseljenih tujcev, Bajuvarov. Naš abstinent si je seveda privoščil svojo ljubljenko^ saj
mleka ne manjka, četudi ga od tod vozijo v Kočevje. Da bi zlezli še na raz-glednik Slovenski vrh (1040 m), je že prepozno. Prav tako nam je predaleč do naslednje postaje. Pa posedimo še na tej ogradi, akoprav nam padajo bombe z jablanovih vej na glavo. Nekaj malega smo celo zapeli. »Žai žin-gent«, pojo, pripomni mamica, manj gladko ovladujoča slovenščino nego hči, dasi je ta študirala v Celovcu: »in Deutschland«, na Nemškem. Prej ko v enem letu je nje beseda obveljala.
Britanski čuvstveni potovalec Ster-ne pripoveduje v svojem Sentimentao ,Tourney through France and Italy, kako je živahni pariški grizetki za slovo žilo tipal, češ to ni najslabši posel na svetu (there are worse occupations in this world than feeling a woman's pulse). Naša udvorljivost ni šla tako daleč. Pozdravili smo se enostavno, kakor pojmuje to Bertold Auerbach: Gruss ist kein Muss und kein Buss', to je: dobro ti želim.
Dan nas je dal, noč nas je vzela. Zapustili smo deželico, o kateri je Naša volja 15. X. 37. zapisala: »Slovensko Kočevsko še prav malo poznamo«. To se godi tudi drugim narodom. »Naj-manje je človek poučen o spomenikih svojega domačega kraja«, trdi Danec Van Oertringen (Protinaravna čud, Lj. 1937). S tem nočem reči, naj tako ostane ... Nemci iz Rajha obiskujejo svoje rojake,mi pa tako malo svoje, da se čutijo naši pozabljene. Kaj bi se čudili, če slovenski otroci ne razumejo slovenskega jezika! (Tone Knafeljc, Na Kočevsko, Planin. V. 1937, 286).
Zdravnik dr. M. Danyi je preiskoval vlogo perifernega obtoka krvi pri rev-matikih. Z drobnogledom je opazoval drobcene lasnice ali kapilarnice v za» rezi med prsti. Tu je koža tako tanka, da lasnice prosevajo in lahko presodiš obtok krvi v njih. Ugotovil je, da pri revmatikih kri kroži nepravilno, se zaustavlja m se posodice krčijo. Spričo tega trpi prehrana tamkajšnjega staničja, ki ne prejema dovolj kisika in se ne more odkrižati presnovne tro-ske: tkivo kaže zaostalost, kržljavost, atrofijo... To je prispodoba za življenje naših rojakov na Kočevskem, gospodarsko odvisnih od imovitejšega Kočevoa. Pospešiti je treba obtok zavednega življa, da se ondotni našinec ne izgubi. Če smo to dosegli, da se naš človek ne raznarodi, je slovenska stvar tam doli na čvrsti podlagi.
Tam doli je, čuj te nezaslišano, položaj še tak: v slovenskih šolah s sk*
vensko večino, n. pr. od 60 otrok j«
14 Nemcev — pa se verouk poučuje v nemščini! (Naša volja, 15. 1. 37.). Otre-simo zaduhlih se sanj! Teoretiki so pričeli hitreje posegati v ta problem, Simonič v Etnologu 1934, v Glasniku Muzejskega društva 1935, M. Gorše (Straža v viharju, 1937), L. Zupane v Našem rodu 1937/38. Itd. Potem smo čitali o lepem nastopu Akademskega
pevskega zbora 25. V. 38., k! naj ne ostane glas vpijočega v puščavi.
Tako smo v naglici presiksakafi košček prelepe slovenske zemlje, katero omenja neki Škot v angleški knjigi >Malaya«. Ondi se vprašuje: Kaj bi me oviralo, da se ne nastanim trajno na otoku Baliju? To bi bil moj rojstni kraj v Škotski, dalje še Slovenija in Dalmacija.
RONTGENSKI ŽARKI RAZISKUJEJO PRVOTNI SVET
T Tj poraba rontgenskih žarkov za I ; raziskovanje okamenin se je J j ponujala sama od sebe. Že j pred 41 leti je raziskovalec Bruhl na ta način pregledoval najdbe iz bundenbachovsfcih skriljevcev, da bi natančneje proučil morske zvezde, morske lilije, trilobite in druga bitja, ki so živela pred milijoni let. Dolter je ugotovil propustnost raznih rudnin za rontgenske žarke in po njegovih izkušnjah je Branco deset let po Briihlu s temi žarki sistematično pregledoval najrazličnejše sedimentne kamenine ter ostanke nekdanjih bitij v njih. Že tedaj je mogel Branco v primeru neke baje v jantarju okamenele žabe ugoto« viti, da gre za potvorbo. Važna so tudi njegova raziskovanja o ustroju notranjega trdega oklopa okamenelih velikih lenivcev iz Južne Amerike.
Pozneje, ko so se rontgenske aparature izboljšale, je bilo mogoče takšne raziskave vršiti seveda še z večjim uspehom. V strokovnih krogih so znane n. pr. najdbe okamenelih udov pod okamenelimi oklepi rakov iz bunderk-bachovskih skriljevcev.
Posebne zasluge si je pridobil prof. W. M. Lehmann, ki je svoj rontgenski laboratorij preložil celo iz Hamburga v bližino bundenbachovskih skriljevcev, da bi se mogel temeljiteje posvetiti temu proučevanju. Pred kratkim je izšlo v Bonnu njegovo delo »Die Anwendung der Rontgen&trahlen in der Palaontologie« (Uporaba ronitgen-skih žarkov v paleontologiji), ki podaja njegove dosedanje izkušnje v tem področju. Na podlagi mnogo sto rontgenskih posnetkov je prišel do prepričanja, da je v večini primerov sploh nepotrebno spravljati z zamudnim in težavnim delom fosilije iz njihovih kamenin, kajti rentgenska preiskala da-
je sipoznati celo vrsto, v kateri pripadajo fosilije, in s pazljivim delom je mogoče dobiti v negative risbo vseh podrobnosti. V mnogih primerih pa je mehanična osvoboditev zaprtih fosilij zavoljo trdote materiala sploh nemo« goča in rontgenski posnetek je edini raziskovalni pripomoček, ki nam je to na razpolago.
Lehmann pa ni raziskoval in rentgensko snemal samo okamenin iz nemških najdišč, temveč je imel velike uspehe tudi z raziskovanjem okamenin iz Estonske in Zaipadne Rusije, od kodet je dobival material, v katerem so bili zaprti praraki (trilobiti) in brahiopodi, ki so živeli po njegovih cenitvah pred 400 do 500 milijoni let. Uspehi, ki jih je dosegel, kakor drugi specialisti v tem področju doslej, kažejo, da se bo dalo rentgensko raziskovanje predpo-topnega življenja še izpopolniti.
Naj mimogrede Omenimo, da v novejšem času rontgenološko ne raziskujejo samo umetnih kamnov, temveč tudi naravne, ker hočejo na ta način spoznati razne strukture, ki bi nam lahko pripomogle do novih potov za izdelavo novih tvorrv.	Po R. Hundtn - kj
V GORICI ZA SVETOVNE VOJNE
(ODLOMEK A VTOMOGR AFIJ E ) DR, FRAN G O S T L
N A D A L J
^ rl poletju 1914 se je pripetilo v \ / goriški okolici več nesreč. Eks \/ plozija je v pirotehnični to-
__j[_ varni zahtevala več žrtev, isto
tako trčenje dveh vlakov lokalne že« leznice. V avgustu je bila na Predilu v avtomobilu ustreljena grofica Chri-stallung. Pokopali so jo slovesno in ob veliki udeležbi v Št. Petru pri Gorici. V Gorici so osnovali bolnico Rdečega križa in pobirali zanjo milodare. Sicer pa življenje ni kazalo mnogo razlike, le draginja se je pojavljala in postajala vedno občutljivejša. Jeseni je pričela moja hči obiskovati društveno slovensko šolo v Gorici.
Ko je v začetku 1915 bila vojna z Italijo že gotova stvar, se je pričelo preganjanje italijanašev, vendar so mnogim prizanesli, drugi pa so pravočasno zbežali v Italijo. Pričeli so na mostovih delati ovire, ki pa niso imele dosti pomena. Preselili so ranjence iz bolnice Rdečega križa. Na šentpe-trski cesti je bilo polno avtomobilov, na stotine vpreg, rekviriranih iz okolice ter čolnov. Iz Furlanije so gonili skozi mesto velike množine krasnih volov, ki so jih pošiljali v Pulj, kjer so, kakor so pripovedovali, skoraj vsi poginili zaradi pomanjkanja krme. Po cesti mimo zavoda so marširali voja-ki, da zavarujejo mejo, saj je bila Gorica skoraj povsem brez posadke. Tašča in svakinja z otrokoma sta se odpeljali iz Solkana v Linz še pravočasno, preden so razstrelili znameniti solkanski most ter ustavili promet po soški dolini. Na binkoštni ponedeljek smo zvedeli o vojni napovedi Italije in dan nato smo čuli grmenje topov. Italijani so prodrli čez hribe proti Kanalu, niso sc pa upali nadaljevati pohoda v Gorico, ki bi se jim nikakor ne mogla ubra* niti. Dan na dan so prihajale nove čete vojakov in se ukopale neposredno nad mestom ter junaško branile svojo črto proti vsem napadom mnogoštevilnej-šega sovražnika. Bilo je interesantno opazovati vojni vrvež. Ponoči so žarometi razsvetljevali teren, številne signalne rakete so se dvigale v zrak, podnevi pa so brneli nad nami aeroplani. Seveda so padale granate sem in tja tudi v mesto, zlasti na kolodvore* vendar niso naredile posebne škode. Itali-
E V A N J E
jani so v začetku mestu prizanašali, uničujoče obstreljevati so ga pričeli šele v pozni jeseni. Kakor poroča Fritz Weber v svoji zgodovini bojev ob Soči, se je to zgodilo na nasvet francoskega generala Focha, ki je obiskal fronto in se čudil, da puste Italijani tik za sovražnikom mesto, ki mu služI v vojno oporišče. Avstrijci so nekaj
Direkcijaki paviljon g-orižke umobolnice
dni streljali s 35 cm možnarjern. Vsa hiša se je tresla, ko frčal nad njo mogočen izstrelek z močnim pišom in žvižgom, zemlja pa se je zibala kot ob najmočnejšem potresu.
PoStna zveza je bila najprej prekinjena, pozneje neredna. Vlaki so prihajali po južni železnici do Šent Petra, pozneje samo do Volčje Drage. Uvedena je bila cenzura za pisma. Cestna železnica je prenehala z obratom, iz* voščkov je bilo zelo malo in postali so zelo dragi. Konje »o jim zvečine re-kvirirali za vojno. Sole so zaprli. Hčer je zato privatno poučevala učiteljica iz Šent Petra. Kmalu smo občutili občutno pomanjkanje živil.
Vojaštvo, topovi, municija je prihajalo vedno v večji meri po šentnetrski cesti. Sovražna letala so jih opazovala. Opravičeno smo se bali. Ako jih prično obstreljevati na cesti tik ob zavodu, nam zastava z rdečim križem ne bo dosti v korist. A kljub večni nevarnosti smo imeli pogum pohajati v mesto. (15. julija je padlo nad 150 granat v mesto) in v Šent Peter, celo v Volčjo Drago, kjer je bila svakova sestra poštarica.
Naša zavest o nezavzemljivosti obrambne črte je bila tolika, da je žena po obvestilu o slabem zdravstvene«
stanju svoje matere konec avgusta s svojo drugo sestro odpotovala v Linz. Kako usodno bi bilo, da so v njeni odsotnosti Italijani zavzeli Gorico! Brez dvoma bi zavod premestili kam v Italijo, najbrže tudi mene z malima otrokoma in deklo vred. Ločeni bi bili do konca vojne. V vojaški baraki v Volčji Dragi so ju cepili proti koleri, sicer ne bi smeli odpotovati. Tudi jaz sem se dal cepiti. V okolici se je namreč pripetilo nekoliko slučajev azijske kolere. Tudi v našem zavodu se je pojavila ta kužna bolezen, oboleli sta z« njo v dveh dneh zaporedoma dve bolnici. Ena je tretji dan umrla, druga je
Paviljon — žrtev vojne
prebolela. S takojšnjo izolacijo se nam je posrečilo zabraniti nadaljnja obolenja. Vsak dan sem obiskoval in osfat« boval bolnico v infekcijskem paviljonu, kjer je bila nameščena s strežnico
usmiljenko, beneško Slovenko. ★
Izstrelki so večkrat padali v zavod. K sreči so bile italijanske granate slabe. Obtičale so v zidovju ali v nasadih v jami, ne da bi se razpočile. Tako sta v neki noči obtičali dve v strehi tik nad našo spalnico. Vse to so vojaki odnesli v Št. Peter in izpraznili. V septembru je krogla iz puške predrla šipi pri oknu ravno ob moji pisalni mizi v višini moje glave. K sreči me ravno takrat ni bilo v sobi. Nekoč sem šel od svoje vizite po brajdi in se začudil, ker je nepričakovano šumelo po listju, kot bi padala toča. Videl sem, da so padale svinčenke, ker so obstreljevali neko letalo baš nad menoj. Neustrašeno sem šel dalje, dasi sem vedel, da je v enaki priliki zadelo nekega mladeniča v vratni mozeg ter je ohromel.
Kolikor toliko je obstreljevanje mesta povzročila nespamet Avstrijcev. Na glavni trg so brez vsakega maski* ranja postavili dva topova in sklad
jOVEOuuiA- UJ^J me&totn kaošpcl b	g-
ni aeroplani so to seveda morali opaziti. Šele čez več dni so odstranili to izzivanje. Nato so po mestnih vrtovih nastavili 6labo masKirane topove. Tudi za našim zavodom so stali v polkrogu in ko je ravnatelj prosil, naj jih odstranijo, so ga odurno zavrnili, da ne sme nič o tem vedeti, še manj pa govoriti!
Nekega dne okrog poldneva so grozovito obstreljevali goščo onkraj zavoda. Prestrašeni smo se zatekli v klet, ne misleči na to, da nam slabotno zidov je ne bi dalo pomoči in da nas lahko podsuje. Prestrašena otroka sta jokala. Streljanje je trajalo nad eno uro. Naštel sem 160 strelov. Onkraj ležeč! travnik poleg ceste je bil posut z izstrelki. Obstreljevali so baje nedaleč proč ležečo hišo, v kateri so domnevali vojno vodstvo. Nekoč sem šel y Solkan na obisk k svaku. Na povrat-ku začujem znano vršanje v zraku, in zagledam le kakih par metrov nad seboj plavati granato. Pogled je bil tako lep, da sem strme obstal in zrl, mesto da bi se vrgel na tla. Kar me oškropi pesek in prst. Granata je vdrla onkraj ceste ▼ zemljo. K sreči se ni razpočila. Sele tedaj sem se zavedel velike nevarnosti, katere me je Bog obvaroval. V zavodu pa smo imeli več nesreč. Koncem zavoda, nedaleč od onih usodnih topov, je bilo hlevsko poslopje in nad njim kočijaževo stanovanje. Kočijaževa žena in štirje otroci so bili ravno pri obedu, ko je granata zadela hlevno poslopje ter ga porušila. Kljub nevarnosti, smo takoj prihiteli na kraj nesreče. Strežniki so od-kopali zasute, jaz in sekundarij sva bila pripravljena na takojšnjo pomoč. Dva otroka sta bila že mrtva, dva še živa, a imela lažje poškodbe, eden zlomljeno podlehtnico. Najhuje je bila poškodovana žena. Imela je po vsem životu podplutbe in rane. Nezavestno smo odnesli v bolniško sobico. Oskrbel sem vse ranitve. Ker je bila noseča v 8. lunarnem mesecu, sem pri» čakoval abortus, kar je bilo po tolikem pretresenju in udarcih umevno. Ker sem imel ženski oddelek v oskrbi, sem dal vsa potrebna navodila ter oskrbel vse za ta slučaj, a abort ni nastal. Bila pa je več dni povsem zame-glena in v polni apatičnosti preden je okrevala. Pozneje je bil en bolnik ubit in več ranjenih, drobec granate je zadel tudi mašinista v oko, katero je iz-gubiL
sti direkcijski paviljon, v katerem so bila zdravniška stanovanja) v kuhinji, poškodba pri vodnem stolpu je vedno odločnejše terjalo premestitev zavoda, zlasti ko so Italijani konec leta sistematično obstreljevali in uničevali mesto.
Sredi novembra je padla granata tik pred naše stanovanje, se razpočila ter nametala kamenja in prsti v kuhinjo (v 1. nadstropje). Tudi v lekarni (pod kuhinjo) je napravila mnogo opu stošenja. Bil sem ravno pri popoldanski viziti v sosednem paviljonu ter tekel domov, kjer sem k sreči našel vse, sicer prestrašene, a povsem nepoškodovane. Ženo, (ki se je po 14 dnevih vrnila iz Linza) z otrokoma sem hotel sicer že prej poslati k očetu v Ljub* ljano, a me ni hotela ostaviti samega v nevarnosti. Tudi naša služkinja je pogumno vztrajala. Deželni odbor s svojimi uradniki pa je takoj v začetku italijanske vojne pobegnil na Dunaj, kjer so vsi dobivali visoke doklade, nam pa je le ukazal, da vztrajamo, dobili pa nismo kljub večni življenjski nevarnosti in kljub veliki draginji in težavam s prehrano, ki so vedno bolj naraščale, nobene doklade k plači.
Stanovanje že davno ni imelo nobene šipe na oknih, katera so z deskami
zabili. Položaj je bil vedno bolj nevzdržen. Tedaj se je vendar začelo pogajanje za premestitev zavoda. Trajala so dolgo, a slednjič so sklenili, da 30. decembra 1915 odidemo v Kromeriž. Kakih 14 dni pred odhodom sem bil v Št. Petru. Ker so ravno začeli obstreljevati cesto, sem vedel, da se pred eno uro ne morem vrniti, zato sem obiskal župnika dr. Knavsa. Tožil mi je, da že pol leta ni dobil nobenega me-sovja. V Št Petru so sicer vojaki vsak dan klali vola, prosil je komandanta, naj njemu in prebivalstvu prodajo notranjost (srce, jetra, pljuča, možgane), česar vojaki niso rabili, temveč zakopali s črevesjem vred v zemljo, a ni mu hotel ustreči, češ da mora to po predpisih uničiti. Vojaki so celo čuvali, da bi sestradani civilisti ne izgrebli zakopanega drobovja.
Kaj pa bolniki? Najbrž bi vsakdo menil, da so bili mnogo bolj razburjeni, preplašeni in obupani. Saj je večni vojni hrup in zavest nevarnosti tudi pri zdravih povzročil težko nervoz-nost. Vendar temu ni bilo tako. Tudi pri onih, ki so se zavedali položaja, se ni opazila skoraj nobena sprememba v njihovem stanju. Vsi so kazali neko malodušnost in apatijo, nekak prav orientalski fatalizem.
IZ BOLGARSKE FOLKLORE
Mariana Ev. Dabeva je čebelica, ki pridno srka strd po cvetkah bolgarske narodne književnosti. Lani je izdala v samozaložbi: Poželanija i blagoslovil u balgarski-ja narod. Prinos kam izučvaneto na na-rodnata duša i narodnija život. — Sofia, XXIV + 159 (čestitke in blagoslovi v bolgarskem narodu. Prinos k proučevanju narodne duše in narodnega življenja). Po-pred je bila že objavila delo: Balgarski narodni kletvi, Sofija, 1934, 8°, XVin + 139, leva 60. Razen tega je dala na svetlo obsežen slovar soznačic: Rečnik na b&l-garskitč sinonimi, Sofia 1930, 8°, 720 s., 180 leva.
Tu srečamo božična in novoletna voščila, svatovske čestitke, napitnice, blagoslovljene želje za delo, ljubkovanje za de-co, razne obrazce za ljudske praznike, n. pr. lazarke itd. Nikjer pa suhoparne šare, temveč pogosto prav srčkane, krasne reče-nice, večinoma prastaro slovansko blago iz daljne, predkrščanske dobe, tu pa tam cele pesmi z epskimi pritiklinami, včasih pa le trohica besed. Ponekod čutiš pristne poganske zagovore, čarave izreke, nekako podobne nemškim ajdovskim rekom, zapisanim med Saši v 10. stol. (Mersebur-ger Zauberspriiche), o katerih berem v "^»gt-Kochovi Gesch. det Beutschea Litt,
Leipzig 1897 in ki jim v DS 1938 prof. L Grafenauer navaja slovenske sličnice v razpravi o Lepi Vidi.
Kot vir so služile pisateljici predvsem že obstoječe zbirke ljudskih popevčic in druge folklorne objave. Segla je tudi po umetnem slovstvu, kajpada le pičlo, kar je obžalovati, saj bolgarsko slovstvo, za dobri dve tretjini kmetsko po snoveh, obi-luje s takimi obrazci in besedili. Prav tako se dajo izkoristiti krajevno zgodovinske publikacije, kar je Dabeva poredkoma napravila. Lepo razpravo o tej privlačni panogi ljudskega pesništva je ob popolnem obvladanju gradiva kot uvod napisal vse-učiliški profesor dr. Mihail Arnaudov, ki je dal svojo spremnico tudi izdanju narodnih kletvin.	j^g
ZAČETEK IN RAZVOJ KNJIGE
X Tj prastarih časih, ko ljudje še \ / niso poznali papirja, so razna
\/ znamenja, podobe in črke vre-▼ zovali v ilnate ploščice, jih na soncu posušili in ogreli, da se je pisava v njih strdila. Egipčani so pisali razen v ilovico še na bron, kamen, les in opeko. Klinasto pisavo so imeli mogočni Asirci, Babilonci in Perzijci že pred 3900 leti. Takrat že so poznali svoje črke tudi Kitajci.
Herodot poroča, da so Grki zgodaj pisali na neustrojene kože koz in jagnjet. V Pergamonu je nastal znameniti per-gament, ki je še danes v rabi. Perga-monci so prvi počeli zgibati liste, kar je mnogo pripomoglo k današnji obliki knjige. Približno 1500 let pred našim štetjem so začeli uporabljati stržen pa-pyrusa, kake tri metre visoke rastline. Od stebla so odvili ličje, razklali stržen na dolge liste, jih dobro namočili v vodi, zgladili, zložili v sklad, stanjšali s kladivom in posušili na soncu. S tem najboljšim papirjem starega sveta 2» je knjigi odprla pot v široki svet.
Pisali so z lesenimi, priostrenimi klinčki. Zato so bile črke povsod enako debele. Črnilo so napravljali iz saj, črke so bile zato nekoliko izbočene. Popisane liste so zlagali po dolgem, jih zlepili in pisali samo na eno stran. Cesto so bile listine preko 40 m dolge. Na eno stran takšnega dolgega papirja so stari Grki napisali vso Homerjevo pripovest. Listine so zvijali na palčice in kdor jih je hotel brati, jih je moral sproti odvijati.
V	Atenah, Aleksandriji in starem Rimu se je knjigotrštvo naglo razvilo. Govore in spise učenih mož so razmnoževali izurjeni prepisovalci. Pa tudi od-ličniki sami so pisali in širili svoja dela med ljudi. Poleg učenih razprav so šla posebno v promet kuharska navodila, zbirke pravljic, navodila o lepem vedenju, razlaga sanj in važnejših zakonov.
Med številnimi knjigotržnicami v starem Rimu je bila posebno znana ona Ciceronovega prijatelja Atika. Rimljani K) imeli ogromno knjig, tudi mladinskih. Samo patricij Seren Samonik je hranil v svoji knjižnici 62.000 rokopisov!
V	dolgotrajnih bojih srednjega veka je našla knjiga varno zavetje v samostanih. Le redki ljudje so znali tedaj brati. Menihi so knjige skrbno čuvali, jih prepisovali in vezali v bogate platnice z dragocenimi hrbtišči. Večinoma
—— -liinli aa rw>nrti-vnr>rfan-fr Sa nfwhpQ
dragocene knjige so ga rdečili s škrla-tom in pisali začetnice z zlatimi ter srebrnimi črkami. Spočetka so popisane liste zlagali med lesene, po večini bukove platnice, odtod ime Buch, bukva. Pozneje so platnice prevlekli z bogato rezljanim usnjem ter jih obkladali z zlatom, brebrom in slonovo kostjo. Posebno dragocene knjige so opremili na robovih celo z bisernimi kristali.
Knjig menihi niso prodajali. Kvečjemu so nekatere poklonili dostojanstvenikom. Cena je bila tedaj izredno visoka in je n. pr. 1. 1054. prodal menih Ulrik eno samo mašno knjigo za precej obsežen vinograd. Pisali so z gosjimi peresi m imeli prvovrstno črnilo, ki v arhivih tudi stoletja m obledelo.
Z ustanavljanjem vseučilišč se je po 12. stoletju ponovno odprla knjigi pot v svet Na univerzah so prepisovali predavanja in jih izposojali. Zmerom več ljudi je znalo brati in pisati. Posebno znamenite zadruge prepisovalcev so se ustanovile v Benetkah in Parizu. Kljub številnim sejmom pa so ostale knjige še vedno zelo drage. Tako je moral francoski kralj Ludovik XI. za knjigo arabskega zdravnika Rhasesa zastaviti vso s rebrn mo in dati za poroka še bogatega plemiča z vsem njegovim premoženjem. Grofica Anjou je dala za slo-večo zbirko knjig škofa Hajmona 200 ovc, po tisoč mernikov pšenice, ovsa in prosa. Količkaj dostojno sv. pismo je veljalo 500 zlatov, knjiga Plutarha celo 800 zlatov.
Takšno veljavo je imela knjiga, ko Je nastopil Gutenberg s svojo iznajdbo, o kateri pravi Victor Hugo, da je najslavnejša v človeški zgodovini Kitajci so menda že tiskali knjige 800 let pred Gu-tenbergom, vendar posameznih premakljivih črk še niso poznali. Gutenbergova zasluga je tudi, da je črke vlival, izboljšal črnilo in priredil tiskalni stroj za močen in uren pritisk.
Če bi mislili, da je tedanji svet radostno sprejel Gutenbergovo iznajdbo, bi se zelo motili. Bogatejšim se je za malo zdelo, da bo sedaj že vsak reven meščan lahko čital. Trdovratno so prezirali tiskane knjige, prepisovalci so služili dalje. Ko so pa slednji pristopili k tiskarjem, je bilo odpora proti tiskanim knjigam kmalu konec.
Gutenbergova iznajdba se je naglo širila po svetu. L. 1470. so imeli prvo tiskarno v Franciji, 147L v Belgiji, 1472. m MaS&sashsm tem šemlži. I* MiMs

dobili prvo tiskarno Švedi, tri leta kasneje Angleži L 1480. js bilo v Italiji že 40 tiskarn, dve leti kasneje se je ustanovila na Dunaju, i. 1491. na Poljskem, 1563. v Rusiji.
Razmeroma zgodaj so se spoznali s tiskarstvom tudi Jugoslovani. V reformacijski dobi so bile prve slovenske knjige tiskane v Nemčiji, kjer so protestantski slovenski pisci izdali v 1. 1551 —1595 okrog 50 knjig, po večini nabožne vsebine.
Prvo tiskarno na slovenskih tleh je 1. 1575. ustanovil v Ljubljani Janž Man-delc. Obratovala je do !. 1580. Pozneje se je slovenska tiskarska obrt poživila in zelo razvila v 19 stoletju.
Iz Benetk je tiskarstvo zgodaj prišlo v Dalmacijo in Črno goro. Na Cetinju
je odprl prvo tiskarno menih Makarij, ki sc je bil izučil te obrti v Benetkah.
V	1. 1403--1494 je tu izšla prva knjiga v srbskem jeziku. Nekaj let kasneje je imel svojo tiskarno blizu Podgorice črnogorski vojvoda Božidar Vukovič.
Prva tiskarna v Srbiji je delovala v 1. 1519—1523 v samostanu Garažde. Tu so bile tiskane prve tri knjige stare Srbije. L. 1537. je imel svojo tiskarnico samostan v Rujnu, 1. 1539. v GračanicL
V	samostanu Mileševu so tiskali v cirilici od 1 1544—1557, v Beogradu 1. 1552, v Skadru 1. 1563.
Stoletja kasneje je knjiga naglo zavzela odlično mesto v javnem življenju, svoje notranje in zunanje opreme pa bistveno ni več izpremenila.
—Ine
DELO LIZBONSKE6A VSEUČILIŠČA
Po zaslugi naSega rojaka R. F. Knapiča, germanista na univerzi v portugalski prestolnici, sem dobil pred nekaj meseci V. zvezek obzornika »Revista da Faeuldade de Letras« Ltsboa 1938. Iz nJega posnemam naslednje podatke.
Uvodoma stoji osmrtnica. Dr. Manuol Ramos, ki je JS88 postal poročnik, je v poznih letih iz vojaškega poklica presedlal na vseučilifiko stolico. Redka kariera!
Potem je Santa Rita podal razpravo o državnih mejah, opiraje se na francosko, angleško, nemško in drugo literaturo. Pisec navaja izjavo antantnih vlad na USA % dne 10. I. 1917., če« da je eden izmed smotrov svetovnega spopada »osvoboditev Italijanov, Slovanov, Romunov in čehoslovakov izpod tuje vlade«. Ali ne bi moge! tako besedilo popraviti, ako ve, da so čehoslovaki tudi — Slovani? Posebno imeniten se mu zdi primer za mejo, kjer ni mogoče v sklad spraviti politične z gospodarsko aH strateško mejo: a frorsteira pntro a I tAl! a e a lugo-Esl&via (27, /28). Za Kras rabi nemško obliko Karst, ko bi mu bila ital. Carso bližja (78).
Za geopol tično študijo sledi: Tečfllo Braga interprete de Camčes, Pesnika Bra-go sem omenil v LZ 1933 (449). Kritik Braga pa se je razvijal tako. da je čedalje bolj zanikal pravo krščanstvo. Mož ie bil vsaj odkrit, koder se drugI hlinijc. Poslu-šajmo, kako se izraža Jacques Mar tain, govoreč o španski bratomorni vojni: »O-tročje bi bilo misliti, da politiki m državniki — posebno tisti, ki danes držž v svojih rokah usodo sveta — gojč globoko spoštovanje do etike (nravstva) ali da želč vršiti evangeljske nauke« (De la guerre sainte, NRF 1.7.37.).
O istem enookem pevcu, piscu Luzlad, je objavil ReMlo Goncalves eovor »C.-me-
stre da lingua« (mojster jezika), ki ga je imel v S. Paulu kot otvoritev Camoeaeve-ga tedna.
Maria Nunes je dala na svetlo predavanje o Camilovem romanu »O retrato de Rtcardina« s tem začetkom iz Unamunove knjige Por Tierras de P o r t u -gal y d e Espafia: »Citati Camila se pravi potovati no Portugalu, in sicer po Portv.galu duš. Zaključuje pa z besedami, ki j h je romanoier E?a de Queiroz naslovil na Camila: »V vašem blagorodju občudujem vnetega satirika, Quevedovega potomca, ki za svojo strastno ljudomrzosrt uporablja najbolj žgoč in najbogatejši poloto-ški sarkazem«.
Elza F.Paxeco razgrinja nekatere poglede na zapoznelega arkadovca ali pre-romantika Bocage-ja (LZ 1933, 354), ki se ji ne zdi ne zapleten (charadistico) ne kriv oblakohodstva (nefelebatismo). Pač pa zna ubirati zvočne kitice. Aubrey Bell ceni njegov pristni talent (Oxford Book
of Portuguese Verse. 1935).
*
Levji delež, 9 razprav, odpade na srednjeveškega dramatika, čigar 400-letnioo smrti so lani izkoristili za veliko proslavo portugalskega dramskega početnika. GU Vicente (tiskarski malič ga je v LZ 1933, s. 294 zmaličil v: Vincente) se je poslovil od solzne doline po leksikonu Minervi 1538 po Herderjevem in po Bellu okoli 1540, Enciclopedia Italiana meni, da po svoji zadnji drami (1536) ni več dolgo trave tlačil.
Ce je mnogo meglenega v Vicentejevem življenjepisu, je pa njegova umetnost jasno pred nami. Naš oče H.polit predočuje zavržence v Pasijonskih igrah, na pr. Hudič in pogubljena duša.
Allegro, bratje, s ketnami jo dobro vežimo Iz svojih krempljev je več ne pustimo. Ona nas ima v naših martrah troštat V goreči smoli se mora z nami roštat'...
Kloente 1» bil sicer za t«- da. ho
spoštoval eno vero, toda zavrača surovo sredstvo, s katerim bi dosegel takšno vi-etosmerjenost. V svoji plemeniti človečnosti ni dopustil, da bi vragovi njegovih igrokazov mogli potegniti koga v pekel— ne kmeta ne mešeta, ne redovnika ne cerkovnika, ne kanonika ne kanonlrja — medtem ko je Dante z naslado Izumljal najhujše muke za svoje politične nasprotnike (Hernani Cidade).
Blago dejanje se po njegovem pojmovanju više ceni kakor pa nesmiselno žebra-nje. V »Hramu prevar« Apolon svetuje:
Vuestra Alteza reze breva y obre obras de santo, que el rezar no monta tanto como hacer lo que se debe ...
*1 i po domače: Naj Visokost na kratko moli — in bolj opravlja dela sveta — saj dela nam so v dobro šteta — molitev ni tako nikoli...
Posebej omenim esej Mednarodni geografski kongresi in portugalska udeležba. Vmes iščem slovanskih imen, a jih ni, le Supan zveni nekam po kranjsko.
Direktor lizbonske modroslovne fakultete J Correia je obelodanil svoj pozdravni govor na sanpaulsko znanostno fakulteto, začenši tako: »Fortug-al, ustanovnik cesarstev, ima svojo največjo slavo v slavni Braziliji«. Ob otvoritvi tečaja za italijanski Jezik 1936-37 je našteval, česa je Portugal dolžan Italiji (terra-museu) ln italijanščini (llgua - melodia): glasba, slikarstvo, stavbarstvo, vojaštvo, pomorstvo, slovstvo. »Italijanščina ima pergame« velikega civilizatornega jezika, zlasti po zavzetju Etiopije: s tem je popravila neenakost, v kateri je ftlla v primeri z drugimi romanskimi govoricami.« Radi pohoda v Abesinijo. ki se ga Je prof. V. prostovoljno udeležil, se je bil prekinil pouk. Kje sem že slišal, da je danes ta kurs prevzel bivši ravnatelj Idrijske realke, Giovannl Lorenzonl, ki je prevel Cankarjevega Hlapca Jerneja (II servo Bartolo ed il «uo dlrltto), kakor je na francoski lektorat prišel naš prijatelj Warnler iz Zagreba: tako ima llzbonska univerza tri člane, ki razumejo Prešerna v izvirniku.
Pri naštevanju Italijanskih izrazoy v portugalščini pa g. rektor ne pove na pr., da Je balkon prvotno iz frankovščine, balu-strads iz grSčine Itd. Časopis »gazeta« je z nasmeškom izvajal iz »gazza«, sraka, eastran blebetavostl mnogih novinarjev: težko, da ne bi vedel za pravo etimologijo. Ore za starobeneškl novec Imenovan gazeta. Ker Je list o beneških podjetjih na vzhodu stal eno gazeto, se je ime nanj preneslo.
Zagazil sem v jezikoslovje. Pa naj Se omenim Machadov članek o geringonci (spakudranščini), kakršno lomi v Vlcen-tejevi igri »C6rtes de Jupiter« zamorka. V arabskem slovarčku opažam, da nam ni čisto tuj. Izposojenka aceplpe, ar. az-ze-b$b, pristno port. paasa, po slovensko ocve-ba, cibeba; opaša (uva paasa) — acorda,
čorba (slučajna sličnost ali je turška Juha iz arab. ?) .— acucar, cuker — alca-truz, grško k&dos, el. kad — xarepe (ša-rope), sirup itd. Izraz arkebuza, ki ga mali Larousse 1814 Izvaja iz it. arco + buso (lok in luknja!), portugalsko arcabuz, tolmači naš učenjak kot arab. al-c&bflc (pištola), a pravo razlago najdeS v Meyer-Liibke Etw. 1935, nizozemsko haak-buse »HakenbUchse«.
V nemščini je ponatisnjen govor, ki ga je prof. G. Ramos sprožil 29. 6. 36 ob 550-leitnlci vseučilišča v Heldelbergu v zahvalo za častni doktorat, ki mu ga je poklonil ta znanstveni zavod. Med drugim je poudaril, da je v tem mestu deloval TiecK, ki je Camčesa uvedel v nemški duhovni svet. Tu je študiral Gottfrled Keller, ki Je portugalskega osvajača afriške kolonije Angole (Salvador Correia de S A) izbral za junaka prijetni noveli. »To dejstvo nam je že zato v zadoščenje, ker Je naše veliko kolonialno carstvo seveda z materinsko deželo povezano v trdno, nedeljivo enoto« (Ali nI spretno krenil one plsune, ki toliko čvekajo o prodaji oziroma zakup-ništvu te prekomorske posesti v prid Rei-chu?). Ramos, ki ga je par let prej že Kolinska univerza Izvolila za častnega senatorja, je sklenij z željo, da bi luzitanski in germanski znanstveniki z vsepremagu-jočo silo osebnosti korakali po skupnem potu v miroljubnem tekmovanju k uspehom, ki družijo narode med seboj.
Druge članke, na pr. Cldadejev Uvod v moderno port. pesništvo bom citiral na drugem mestu, prav tako njegov nekrolog Doutor Jo&o da Silva Correia (str. 404— 406),	A. Debeljak
MEDNARODNA NAGRADA ZA ROMAN Znesek 4.000 funtov Sterlingov ali 100 tisoč švicarskih fr. je razpisan za naj. boljši roijian, ki se predloži pred 31. januarjem pristojnemu odboru sestav'jenem v Angliji. Rokopisi smejo biti pisani v enem izmed jezikov onih držav, ki ščitijo ta natečaj: Francija, Anglija, Nemčija, Madžarska, švedska, Poljska, Italija, Nizozemska ln Češkoslovaška. Dokončna razsodba pripade juryju lz treh sodnikov: Francoz, Američan, Anglež. Poslednji, ki bo predsedoval, se imenuje Frank Swinnerton. Eden Izmed členov v pravilniku določa, da bo nagrajeni roman v Italiji podvržen laSki cenzuri. Ta natečaj se vrši v drugič. Pri prvem je dosegla palmo ogrska pisateljica, gospa Jolanda Foldes, s svojo knjigo: »La rue du chat qul pčehe«, (Ulica mačke, ki ribari),	nk
O TI KRITIKI!
Zupančičeve pesmi o kritikih, ki so hudi možje in imajo nazore, sem se spomnil, ko sem v zadnji številki pariške revije »Mesures« (Mere, Takti) čital članek Jeana Paulhana o »soglasjih in ubranostih« raznih kritikov ob isti knjigi. Avtor je zbral iz različnih dnevnikov in literarnih smoter mnenja in sodbe znanih francoskih kritikov o romanu »Songe« (Sanja) pisatelja Henrya de Montherlanta, ki velja za uglednega romanopisca novejše generacije in čigar dela dosegajo zelo visoke naklade.
Ta mnenja in te sodbe pa si med seboj tako kruto nasprotujejo in tako neizpodbitno dokazujejo subjektivnost kritike in veljavnost starega latinskega pregovora: Quod capita, tot sensus (kolikor glav, toliko mnenj), da utegneš ob njih izgubiti vso vero v veljavnost in presojanje kritikov, ali pa si moraš sugerirati misel, da morda ti strogi in resni znameniti možje ne pripisujejo istim besedam (humani-te, images, idees) enakega pomena.
Takole namreč sodijo, hvalijo in grajajo!
Paul Souday: Neke vrste izrodek... Junak ni človeški.
Andre Maurois: Popolnoma človeški.
Henri Rambaud: Avtor ni romanopisec.
Franc-Nohain: To je delo pravega romanopisca.
Pierre Bonard: Vojna je v tem romanu samo za privesek.
Marcel Arland: Ce si od tega dela odmisliš vojno, ne ostane prav nič več.
Gaston Rageot: Polno idej.
Henri Bidou: Brez najmanjše ideje.
Robert Kemp: Knjiga, v kateri je na-gromadenih polno podob in prispodob.
Frederic Lefevre: Le malo ali pa nič podob in prispodob.
Takih ostro nasprotujočih si sodb je Paulhan nabral več strani. Zdi se, da dobro pripominja, ko sklepa, da bi se ti ocenjevalci ne zedinili niti, če bi poročali o soncu in dežju, o mrazu in vročini.
Nemara je res imel najbolj prav naš samozavestni Kette v pesmici »Pesmi kritiku«: Daj nam miru, kritik! Pri mizi črk nam ne griži, slov nam ne strizi, ne pridi nam blizi!	P K
MARYA SKLODOWSKA
Založba Evropsky literarni klub je iskala »vesele knjige« in razpisala nagrado za najditelja. Zmagala je ter bila takoj na češko prevedena: Eve Curie, Madame Curi« (češki prevod je oskrbela Anna Jeh-lov&). Razsodniki so našli v tem delu trdno nado v življenje in kulturno poslanstvo človeka na zemlji. Kritika se pridružuje mnenju juryje glede spisa o nadarjeni Poljakinji, ki je postala Madame Curie.
Učena gospa svojih uspehov ne bi bila dosegla, da ni bilo velikih prosvetnih pridobitev 19. stol. in da se ni žena osvobodila iz ječe svojega spola. Zasluge je pri.
tem pojavu pripisati tudi francoski gostoljubnosti, ki je tujko iz malo znanega naroda, osebo brez denarja in brez zvez, postavila za prvo profesorico v celokupni zgodovini francoskega visokega šolstva — na Sorbono, za prvo članico v francosko Medicinsko akademijo. Francija se klanja tujki, na čelu vodje političnih usod; klanjajo se ji Združene države, v prvi vrsti njih prvi občan. Vnanje življenje Marije Sklodowske-Curie je sijajna zmaga velikih demokracij.
Masaryk je iskreno občudoval najdSte-Ijico radiuma. Nje hči Eva in preložitelji-ca sta poklonili češko izdajo spominu šar-lote Garrigue-Masarykove. To je najlepša češka knjiga L 1938.	Nk
TEHNIČNI ORZORNIK
RAZSVETLJENI VODOMETI
Že graditelji starega veka so vedeli, kako zelo poživi sliko mestnih ulic in trgov na pravo mesto postavljen vodnjak ali vodomet. Tistih starih vodnjakov ali vsaj njih ostankov se je mnogo ohranilo do današnjih dni. Skorai vsi so bili tako postavljeni, da jih je napajala voda iz arteziške-ga vodnjaka ali pa studenec z zadostnim naravnim padcem. Zdaj, ko si s strojnimi črpalkami lahko napeljavamo vodo povsod, Hamr.r hočemo, lahko tudi okrasne vodnjake postavljamo kjer nam drago. Moderni arhitekt pa tudi kaj rad posega po tem dekorativnem elementu.
Okrasne vodnjake in vodomete je še prav posebno poživila električna luč. že osvetljevanje z belo ali barvno svetlobo prinaša krasne barvne efekte v igri svetlobnih žarkov s pršečimi vodnimi kapljicami, prav bajni efekti pa se dado doseči z razsvetljevanjem vodnih curkov od znotraj, s pomočjo neonskih, natrijevih in ži-vosrebrnih električnih svetilk. Kakor da bd se same žive mavrice izprepletale nad zrcali vodnih bazenov, so videti take fonta-ne. Zlasti na velikih razstavah zadnjih let vidimo, kako arhitekti in svetlobni tehniki kar tekmujejo med seboj, kdo bo v tej umetnosti dosegel sijajnejše efekte. —ič
IZNAJDBE
Valentino Bompiani & C. v Rimu sta pričela novo »Znanstveno italijansko enciklopedijo v monografijah«. Prvi nje zvezek je Artemio Ferrario »Invenzioni e in-ventori nel XX Secolo« (8°, str. 584 s 33 slikami na prilogah, lir 30). Poučiti hoče o italijanskem deležu pri izumih XX. stoletja. Ta delež ni majhen, akotudi se italijanski izumitelji omejujejo na bistvene poprave že danih iznajdb. Ferrario podaja najprej splošen pregled čez zgodovino obretov, zlasti upošteva Italijo. Nato prehaja v posamezne stroke. V naših razmerah so posebno zanimivi izumki na področju bojnega orožja, osobito smrtnih žarkov, s katerimi se tudi na Apeninskem polotoku bavita inženjerja Boccallaro in Cantalupo. Področje radio in valovne teh-
nike je priljubljeno Italijanom, zato spadajo glavni njih obreti v to samo stroko. Znatno so prispevali nadalje pri izumitvah na komunikatomem območju, kakor je italijanska tehnika vobče danes dosegla visoko stopnjo.	Ebel
Prihodnji morjeplovski kongres bo zasedal 1940 v Nemčiji, ki se že sedaj marljivo pripravlja, da bo ta za svetovni potniški in trgovinski promet po morju ve-levažna prireditev žela kar največ uspeha.
Italija je danes tista država, ki gradi sorazmerno s svojo sedanjo trgovinsko mornarico največ novih ladij. Po najnovejših podatkih je v domačih in tujih ladjedelnicah ta čas v delu 57 novih tovornih in potniških ladij. Večina novih bo zgrajena na pogon z dieselskimi motorji. Nove ladje potrebuje Italija v prvi vrsti za to, da bo lahko promet na svojih glavnih linijah tako zgostila, da bodo ladje plule na osem dni v vsaki smeri, namestil na štirinajst dni kakor doslej.
V glavnem holandskem pristanišču Rot-terdamu grade pod reko Maaso prometni tunel, ki bo spajal mestno središče z novim velikim mestnim delom onkraj reke. Predor bo tvorila 600 m dolga jeklena oklopna cev, ki bo 25 m široka in 8 m visoka. V tunelu bodo 4 cestne proge za vozove, posebna steza za kolesarje in nad njo hodnik za pešce. Za tunelsko cev bo potrebno 2 in pol milijona kg jeklenih plošč. Predor bo dograjen v dobrih dveh letih.
Da bi postala Budimpešta bolj privlafi-na za tujce, je neki inženir predlagal mestnemu svetu, naj bi se zgradil na obali Dunava nekakšen pritlikav Eifflov stolp, ki bi nudil pri višini 100 m krasen razgled po mestu in okolici. Stolp naj bi bil na vrhu kronan s 25 m veliko stekleno kroglo, sredi katere bi bila okrepčevalnica za obiskovalce. Krogla bi bila na vse mogoče načine osvetljena in bi nalik nebesu krožila okrog tega gostišča.
Počasi se tudi ribiške barke vse bolj modernizirajo. Najnovejše ladje te vrste za lov na odprtem morju so po velikosti in pestrosti že bolj podobne ličnim obalnim parnikom kakor pa ribiškim barkam. Med njimi se že najdejo edinice, ki imajo nad pol tisoča bruto registrskih ton prostornine in pogonske stroje z učinkom nad 1000 ks. S takimi barkami je mogoče obiskati zelo oddaljena lovišča, kjer ae ribiči lahko nadejajo še obilo hiskinaste živadi.
Star gozdarski uradnik na Radenskem je konstruiral voz za spravljanje lesa, ki ima namestu koles elastične valje, ki ae baje dosti bolje prilegajo vegasti trasi gozdnih kolovozov. Vozilo se lahko po potrebi podaljša ali skrajša, kakršen je pač les, ki se prepeljava. Novo vozilo je dopolnjeno še z duhovito sestavljenimi dvi-galnimi pripravami, ki omogočajo lahko in nagla nakladanje in razkladanje "
ČLOVEK IN DOM
Praktična prha Vsakdanja kopel danes ni več privilegij tako zvanih boljših ljudi, ampak je že splošno prodrlo naziranje, da je za vzdrževanje zdravja in telesnih sil vsak-*
L.-... ...kj^^v.,....,',^^^
Električni bojler z ročno prhalnico, zataknjeno na njem v posebni ročici
danja kopel prav tako potrebna, kakor umivanje rok ali snaženje zob. Zal pa prepotrebna kopel še zdavnaj ni tudi vsakemu dostopna. Se zmerom v pretežnem števila stanovanj ni prilike za kopanj« niti v kopalni kadi niti pod prho. Ker je kopalna kad draga, bomo morali seveda še zelo dolgo čakati, da bo prodrla ▼ ste-
Ročna prhalniea in električni bojtec I ročic
herno stanovanje. Dosti lažje bo ustreči potrebi po prhah.
Elektroindustrija je n. pr. zadnji čas konstruirala zelo priročne priprave za oprhanje, ki potrebujejo prav malo prostora ln ki za mal denar omogočajo vsakomur prijetno toplo pršno kopel. Srce te naprave je majhen, 81itrski električni bojler za vročo vodo, na katerega je po pregibni cevi priklopljena ročna prhalni-ca. Na bojler ju je montirana Se posebna ročica, v katero se da zatakniti ročna prhalnica, tako da ima človek po potrebi prosti tudi obe roki in se lahko namili in otare.
Pod bojler se lahko pritrdi tudi školjka za umivanje rok. Da bi pri prhanju voda ne brizgala po sobi, se prhalica obda s plaščem od gumirane tkanine, ki je na vrhu pritrjen na primerno velikem železnem obroču. Pri kopanju stojimo v plitvi pločevinasti ali leseni posodi s kakim metrom premera ln 20 do 30 cm visokim robom. Za vsako prho potrebujemo kakih 25 1 vroče vode za kar potrošimo pičel kilovat električne energije, tako da je kopel tudi pri razmeroma visoki električni tarifi prilično cenena. —č
F 2 L A T E L I J A
Dva kataloga za prihodnje leto
Kakor vsako leto, so nemške firme tudi letos izdale svoje kataloge zelo zgodaj. Zaenkrat smo prejeli Senfovega in Miche-lovega.
Michel 1939 ima 1028 strani. Od preteklega leta se je precej razširil, saj je v zadnjem Času izšlo precej veliko število znamk. Največ prirastka gre sorazmerno na račun Španije, ki je izdala za celo zbirko raznih provlzoričnlh, dobrodelnih in drugih znamk. In 5e tu so upoštevane samo znamke uporniške vlade in njenega ozemlja, kar seveda ne daje najboljšega izpričevala za objektivnost kataloga. Vsaj v katalogih za znamke naj bi se politika nehala.
Drugače ima Michel zlasti po svojih cenah iste napake, kakor jih Je imel lani. Založnik, ki je sam trgovec z znamkami, daje visoke notacije tistim znamkam, ki jih ima na zalogi, drugim, zlasti tistim, ki bi si jih hotel nabaviti, pa tlači ceno. Zlasti pri naših znamkah se to opaža. Tiste serije, ki se zelo težavno dobe in ki jih je v Inozemstvu malo, tako da je po njih veliko povpraševanje, imajo v primeri z marsikaterimi tujimi naravnost smešno nizke cene. To se zlasti opazi pri naših žalnih znamkah s črnim robom. Potem kot kuriozum še nekaj. Pri londonski izdaji naših frankovnih znamk iz leta 1924. no-tira rabljena znamka za 20 par 35 pfeni-gov, rabljena znamka za 30 dinarjev pa — 12 pfenigov. To Je norčevanje iz filatelistov, zlasti če upoštevamo, da moremo »marko« v katalogu računati za psodajo kvečjemu 2 dinarja, ponekod pa še toliko
ne. Sodim, da bi tu pač lahko posegli vmes naši zbiralci, ki imajo od takega ravnanja samo škodo ln bi si v bodoče nabavljali le kataloge, ki znajo biti objektivni. Resen filatelist ne more cen v tem katalogu vzeti niti za približno merilo vrednosti svojih znamk. Edina dobra stran kataloga Je ta, da precej točno prinaša naklade posameznih znamk, prav zaradi tega pa se krivično ocenjevanje vrednosti že bolj opazi.
Senfov katalog je v vseh ozirih dokaj realnejši. Najprej ima Nemčijo z vsemi njenimi kolonijami, zasedbami itd. Tu Je zdaj tudi Avstrija.
Cene v Senfu so nekoliko točne j še. realne pa še zmerom niso. Marko lahko računamo v tem katalogu prav tako samo 2 dinarja, samo pri klasičnih znamkah nekoliko več. Ima pa Senf slabše slike in površnejše opise znamk kakor Michel.
Vezava je pri obeh solidna, papir pri Mlchelu boljši.
Cena obeh katalogov je enaka Samo evropski del stane 49 dinarjev, ves svet pa 71.50 dinarjev Katalogi se dobe v knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani.
B R
Poslednje avstrijske znamke
Zbiralci so bili precej presenečeni, ko so zvedeli, da je imela Avstrija tik pred svojim koncem pripravljeno novo serijo poštnih znamk, ki pa ni mogla več iziti, ker so jo Nemci prehitro zasegli Serija je obsegala pet vrednot, in sicer od 5 gro-šev do 1 šilinga. Na njej so bile v podol-gastem formatu razne simbolične slike z napisi iz zadnjega velikega Schuschniggo-vega govora. Iziti bi bile morale po plebiscitu, ki ga je poslednji kancelar samostojne Avstrije pripravljal, in naj bi bile nekakšen spomin na njegovo zmago.
Vso naklado so Nemci ob zasedbi zasegli in uničili. Naključje pa je hotelo, da je nekaj kosov že prišlo v privatne roke, še preden so bile znamke izdane. Te znamke so pozneje prišle v London, odkoder so se zdaj pojavile po svetovnem tisku njihove reprodukcije in opisi njihove zgodovine.
Nekaj podobnega se je zgodilo tudi ob prevratu. Črnogorska vlada, ki je za časa okupacije delovala v Franciji, je pripravila serijo znamk s sliko črnogorskega kralja Nikite, ki naj bi prišla v promet, ko
se bo spet obnovila črnogorska kraljevina. To se ni zgodilo, toda znamke so pozneje le prišle v promet s pomočjo trgovcev in so dolgo let strašile po raznih katalogih za znamke. Zdaj so pa že davno pozabljene, oziroma jih omenjajo še nekateri katalogi kot zanimivost
Nova f i 1 a t e 1 i s t i č n a razdelitev francoskih kolonij
Francoska poštna uprava je imela navado. da je v vseh svojih kolonialnih ozemljih, tudi v najmanjših, izdajala posebne znamke Ker so bile te znamke, če že ne lepe pa vsaj pestre, so zaradi ekso-tičnosti zbujale dosti zanimanja zlasti med mladimi zbiralci, Zdaj pa je menda to zanimanje precej padlo in Francozi pišejo, da se njihovi poštni upravi izdajanje znamk za razna manjša ozemlja ne izplača Baje bodo v bodoče izdajali skupne znamke samo za, večja ozemlja in se bo torej v albumih število francoski kolonij zmanjšalo Zbiralci bodo to odločitev sprejeli vsekako z veseljem.
Cene blokov
V splošnem se opaža na tržišču z znamkami. da cene blokom zelo padajo Zlasti je to pri blokih, ki so bili izdani samo za ropanje žepov zbiralcev Svojo ceno drže le tisti prvi bloki, ki so imeli prav majhne naklade ln ki so bili izdani takrat, ko med filatelisti za bloke še ni bilo pravega zanimanja.
Tudi vsakoletnega Hitlerjevega bloka letos ni. Namestu njega Je Nemčija Izdala eno samo dobrodelno znamko, kakor je to pred dnevi storila tudi za spomin na dirke iz MUnchena v Riem, med tem ko je prej dve leti po vrsti izdala v spomin na te dirke poseben blok.
Nove znamke po vsem svetu
PORTUGALSKE KOLONIJE: Za potovanje portugalskega predsednika republike po kolonijah so dobile vse portugalske kolonije spominske znamke. V vsaki koloniji je izšla nova serija, ki obsega po tri vrednote. Ko zvemo podrobnosti o teh znamkah jih bomo objavili.
RUMUNIJA: Za 100 letnico rojstva slikarja Niikole Grigoresca (1838—1896) je izšlo pet spominskih znamk. Na prvih štirih so njegove najboljše aliike, na najvišji vrednoti pa njegov portret. Vrednota po 1 + 1 lej je sinja, po 2 + 1 1. sinja, po 4+1 L oranžna, po 6 + 1 L rdeče rjava, po 10 + 1 L pa sinja.
ŠPANIJA: Uporniška vlada je izdala v čast Francovi vojski in mornarici serijo spominskih znamk. Na vijoličasti znamki po 2 centimosa je ladja »Almirante Cer-vera«, na sinji po 3 c., čete pri Teruelu, na sivo črni po 5 c. zastavonoša, na zeleni po 10 c. mavrska garda, na oranžni po 30 c. pa spet čete pri Teruelu. Te znamke so bile po stari navadi izdane tudi v posebnem spominskem bloku, ki se je prodajal za dvojno ceno. Postno veljavnost ima blok do konca letošnjega leta.
12 PRAKTIČNE MEDICINE
Bolezenske glivice na denarju
Pogostoma beremo svarilo, naj z denarjem rokujemo previdno, ker Je posut z bacili. Seveda je dobro, da si po opravku z denarjem roke umijemo, toda po drugi strani so raziskave v zavodu Roberta Kocha v Berlinu pokazale, da je nevarnost oku-žitve po denarju dosti manjša, nego si običajno mislimo, fte največja je nevarnost z bankovci ker se dvigajo pri Štetju ž njih »oblaki« bacilov, ki jih lahko vdihamo. Dobro nI tudi med štetjem bankovcev sliniti pratov, kakor to pogostoma vidimo. Na kovancih so našli razmeroma malo bolezenskih kali. Domnevajo, da jih ubija izsušitev, učinek svetlobe in tudi morilnt vpliv kovine, posebno srebra. Saj se eden izmed srebrovih preparatov, hudičev kamen, uporablja za uničevanje kali.	—dr
PRAKTIČNE NOVOTE
Praktični kozarci za sadno žolic o
Kozarce za sadno žolico si kupi gospodinja rajši manjše, za četrt litra vsebine ali še manj, ker jih lahko postavi neposredno na mizo. Ce pa pripravi 10 1 žolice, potrebuje za to 40 kozarcev in ti zavzemajo nerodno dosti prostora. Bolje si je kupiti zato nove kozarce, ki jih postaviš lahko drugega na drugega. Vsak teh kozarcev ima
zgoraj rob, v katerega gre natančno drugI kozarec s svojim dnom. Ko si kozarce napolnila, jih postaviš v Štirih, petih »nadstropjih« drugega na drugega, najvišjega pa zapreš s pripadajočim pokrovom. H kozarcu »pada tudi ateklen pladenjšek in oboje Je videti na mizi lično. Nove kozarce izdelujejo v dveh velikostih, .za četrt in za osminko litra. Obe velikosti pa imata isti premer in tudi pokrovci ter podatavni pla-Ueajčki sq primerni za obe velikosti,
S25 \ A N -V
PROBLEM 252
Erich Bruimer (f) »Deutsches Wochenschach« 28. VI. 1908
Mat v treh potezah
Rešitev problema 251 L Tg7—g6, grozi Th5—e3 mat, Lgl—■ <34 (a). 2. Sh3—f4 mat 1... Tb3—e3 (b) črnemu lovcu je zastavljena pot. 2. Sd7— c5 mat... Tc4—e4 (c) belemu lovcu je zastavljena pot 2. Da6xb6 mat.
ZA BISTRE GLAVE
412
Števili s čudnimi lastnostmi Če množimo število 123,456.789 z nekim drugim številom, dobimo novo število iz samih enojk. Katero število je množitelj?
413
Liha in soda števila Števila 1, 3, 5, 7, 9 je zvedeti medsebojno tako, da bodo dala v skupnosti isto vsoto kakor na podoben način zvezana števila 2, 4, 6 in 8.
Re šitev k štev. 410
(Iz kičastega romana^ Grof ni mogel istočasno razširiti roke in si zasenčiti z roko oči. Tudi ni mogel istočasno stati in se dvigniti. Potem pa nam na zapadu zahajajoče sonce ne more bleščati v oči, če gledamo proti jugu, in končno je nemogoče, da bi tekli še višje, če
stojimo na najvišjem vrhu. Malo je nadalje verjetno, da bi na skalnem vrhu rasla trava in če že raste, ob sončnem zatonu prav gotovo ni rosna.
Rešitev k štev. 411 (Nakup.)
86 golobov, 9 kokoši in 5 gosi.
REŠITEV KRIŽANKE V ST. 9
1. t, 2. veletrgovec, 3. d, 4. p-a-sin-e-k, 5. o-Ana-r, 6. samomaščina, 7. la-os, 8. a-d-o-n-o, 9. n-Rabljan-t, 10. e-e, 11. car-krc. — Nagrado dobi Vinko Kolesa, Maribor.
V.
KROTILEC KAČ
Zanimiva dogodivščina iz egiptovskega kraja z imenom Koon Osheim, kjer ima britanski poslanik selsko Jkišo. Nekaj dni je, kar so zapazili pred vhodom sledove po kobri. Ta vest je vznemirila oblasti, ki so poklicale Račjega zaklinjača. Ta pride pred dvorec in jame izrekati svoje čara-ve besede, čez malo časa se pojavijo od vseh strani kobre in se počasi namerijo proti čarodeju. Ta jih prav mirno pobere v vrečo: bdlo jih je v celoti 9.
V samem trenutku, ko se je veščec odpravljal, nenadoma prileze deseta kobra. Po svoji postavi se je zdela kačja kraljica. Zagovornik je na novo pričel klicati velikega »E1 Rifaja«, svetnika, o katerem gre glas, da obvlada zadrugo naočark.
Prav v hipu, ko je črnošolec dosegel višek »kolomonovega žegna«, je velikanska naočarka vzpela glavo pred njim in obstala, tako da jo je mogel možak prijeti in spraviti v vrečo, kjer je ležala nje zalega.
Lahko si mislite, da je prizor globoko presunil gledalce.
Tribune de Geneve, L 8. 38.
Rešitev »Blodnjaka« v št. M.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ STANKO VIRANT — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI — PREDSTAVNIK FRAN JERAN Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din —* po raznašalrah dostavljeno Din 5<—»