http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tGCl H j K ČETRTEK, 20. JUNIJ 2013 / ŠTEVILKA 1011, LETO XIX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 1011 "7896 1 2H440671 s'mobil ihko Pr»\/oi nolzoi lonono Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. «o 4to 743 ^ PRODAJALEC Obvestilo! Cenjene stranke obveščamo, da bomo od 24.6.2013 do 7.7.2013 na letnem dopustu. IZOLA, Ljubljanska 24 Manziolijev trg 1 05/64188 44 CAFFE ALLE PORTE liSH kartica Najvecji izum 21. stoletja Za človeštvom je dolga pot razvoja, zadnji dve stoletji pa sta bili še posebej bogati z novimi odkritji, ki služijo ali naj bi služila človeštvu. Danes se spretnost in genialnost kažeta čisto drugje. (Mef) Devetnajsto stoletje je bilo res stoletje odkritij. Od leta 1800 do 1900 je človeštvo dobilo parno lokomotivo, hladilnik, fotografijo, elektromotor, ladijski vijak, železnico, dinamit, podmornico, telefon, žarnico in še kup pomembnih izumov. Tudi dvajseto stoletje ni bilo slabo, saj smo med leti 1900 in 2000 dobili penicilin, integrirano vezje, računalnik, helikopter, električno kitaro in mobilni telefon. Enaindvajseto stoletje se je res šele začelo, vendar se že lahko pohvalimo z nekaj pomembnimi izumi oziroma odkritji. Znanstveniki so izdelali umetno srce, vse bliže so dokončnemu odkritju božjega delca , najpomembnejše odkritje 21. stoletja pa so razpisi. Razpisi vseh vrst, od tistih za delovna mesta do onih za denar. Za občinski, državni ali evropski denar, za povratni, nepovratni denar, za meddržavne, medregijske in lokalne projekte, za potrebe in povsem odveč stvari. Skratka, razpisi so dosegli raven, ko že načenjajo sami sebe.Ampak, to spoznanje šele pride. Pred tem pa moramo še malo živeti v zablodah. Najprej o samem bistvu razpisov. Zakaj sploh obstajajo? Zato, ker politiki in uradniki ne zaupajo eden drugem ampak vedo, da se javni denar rad deli po interesnih mrežah pa so si izmislili razpise, da bodo z njimi zagotovili pošteno delitev javnega denarja. Zdaj je formalno vse pokrito z zakoni in odloki, denar pa se deli po starem, le da zdaj na takoimenovan transparentni način. Toda to je, v zgodbi o razpisih mi-norni problem. Bistveni problem so razpisi sami, saj dejansko predstavljajo potuho lenobi. Namesto, da bi ljudje odkrivali neznano je zdaj najpomembnejša vrlina uspešno prijavljanje na razpise. Ni važno kaj prijavljaš in ali bo od tega kdo kaj imel, pomembno je, da znaš pravilno izbrati pravi razpis in natančno izpolniti zapletene birokratske obrazce. Ker je ta vrlina deležna bistveno večje pozornosti kot, naprimer, iskanje celovitih rešitev za odpadke, smo v tej naši državi in v Evropi zadnja leta dobili na tisoče podjetij, ki se kvarjajo zgolj s tem, da javnega denarja željnim pišejo prijave na razpise. Nismo pa dobili prav veliko znanstvenih inštitutov in še tisti ki so, se borijo za obstoj. Prepričan sem, da bo javnega denarja zmanjkalo pred koncem 21. stoletja in takrat se lahko nadejamo kakšnega pametnega odkritja. Do takrat pa bomo grabili evropski, državni in občinski denar. Važno je, da ga dobimo. Kaj bomo z njim naredili pa sam bog ve. Pa še on je pristranski. Izbrali so ga namreč, brez razpisa. Za konec Na koncu sezone, resnice ura odbije, kdo bo plačal bidone, refoška in malvazije kdo bo plačal perutničke in čevape, in kdo bo na koncu ostal bolj brez sape. Kef so Ribari slavili. So igralci malo manj pili za Ribare pa se ve, spije se vse, kar teče in gre. A čisto za konec v ptička poglej:, To je skupni portret za spomin in za naprej. Stanovalci v ulici Oktobrske revolucije 18c in 27 sami skrbijo za okolico svojih blokov. Ni kaj, lepo je. WWW.NAKURI.NET nnn BANKA KOPER STATI IN OBSTATI! Vemo. da vam ni lahko. Daje treba paziti na vsak Euro. V Mandraču še kako pazimo, posebej zdaj, ko zaradi naše neodvisne novinarske drže, nimamo niti moralne podpore v občinski upravi in politiki. Imamo pa vašo podporo in oporo, ko ostajate naši zvesti naročniki in bralci. Zaradi vas bomo obstali. Hvala Vam. Izjava leta: Kot župan bom skrbel, da se bo s pomočjo nadzornih organov aktivno vplivalo na obvladovanje in nižanje stroškov v procesih, ki so vitalnega pomena za prebivalce -voda, kanalščina, odpadki itd Iz predvolilnega programa aktualnega izolskega župana \i\Yim\c 2 Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva. Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki) VELIKA PREVARA NEOLIBERALIZMA (lil.) Takrat ko je Vincent Truglia, najvišji analitik bonitetne hiše Moody’s, zadolžen za Kanado, dobival čudne telefonske klice, je potekala velika kampanja, da bi kanadsko vlado prisilili, naj zniža davke s krčenjem porabe za socialne programe, kakor sta zdravstvo in šolstvo. Ker te programe podpira velika večina Kanadčanov, je edini način, kako je krčenje možno utemeljiti, če je alternativa nacionalni gospodarski zlom - velika kriza. Dejstvo, daje podjetje Moody's Kanadi dajalo najvišjo možno oceno - ustreznik A++ jim je zelo otežilo vzdrževanje tega apokaliptičnega razpoloženja. Investitorji so medtem postajali zmedeni zaradi različnih podatkov: podjetje Moody’s je Kanado hvalilo, kanadski tisk pa je nacionalne finance stalno predstavljal kot katastrofalne. Truglia se je tako naveličal spolitizirane statistike, ki je prihajala iz Kanade in je po njegovem postavljala pod vprašaj njegovo raziskovanje, da se je odločil za izreden ukrep in je izdal »poseben komentar«, s katerim je pojasnil, da kanadska poraba »ni ušla izpod nadzora«, in celo po ovinkih okrivil sumljivo matematiko, ki jo zganjajo desničarski strokovnjaki. »Več poročil, izdanih v zadnjem času, je zelo napihnilo stanje kandskega fiskalnega dolga. Nekatera so vsebovala dvakrat seštete številke, medtem ko so druga delala neprimerne mednarodne primerjave...Te neustrezne meritve so odigrale svojo vlogo pri pretiranih ocenah o resnosti kanadskih problemov z dolgovi. Ko je posebno poročilo podjetja Moody‘s izšlo, se je razširil glas, da ni grozečega »dolžniškega zidu« - in kanadska poslovna skupnost ni bila vesela. Truglia pravi, da ga je ob izdaji komentarja »neki Kanadčan iz zelo velike finančne institucije v Kanadi poklical po telefonu in kričal nanj. ..Dobesedno kričal je name. Česa takega pa še ne.« Ko so Kanadčani ugotovili, da so korporativno plačani strokovnjaki s »posojilno krizo« hudo manipulirali, to ni bilo več pomembno - proračun so že skrčili in spremembe uzakonili. Neposredna posledica je, da so se radikalno skrčili socialni programi za brezposlene in se niso več spremenili, kljub prihodnjim proračunom s presežkom. V tem obdobju so vedno znova uporabili krizno strategijo. Septembra 1995 je v kandski tisk prišel videoposnetek na katerem je John Snobelen, minister za šolstvo v Ontariu, na sestanku za zaprtimi vrati državnim uradnikom povedal, da morajo pred najavo krčenja porabe za šolstvo in drugih nepriljubljenih reform ustvariti razpoloženje panike z izdajanjem informacij, ki prikazujejo veliko hujšo podobo, »o kakršni bi on hotel govoriti.« To je imenoval »ustvarjanje koristne krize.« Nekako znano zveni. Tisti, ki smo jo doživeli, se spominjamo, da se je tudi jugoslovanska kriza začela kot »dolžniška kriza.« Zunanji dolg države je bil okrog 17 milijard dolarjev. Neposredni dolg federacije je znašal 3,8 milijarde dolarjev. To danes vemo, ker je toliko tega dolga ostalo za nasledstvena pogajanja med novonastalimi državami, nekdanjimi republikami. Kje pa je ostalih 13,2 milijarde dolarjev dolga? Kdo je to zapravil in na čigav račun? Po Ustavi iz leta 1974 so bile v pristojnosti federacije obramba, zunanja politika, načrtovanje gospodarske politike, razvojni programi socijale, zdravstva, drugače povedano minimalni standardi, ki so bili obvezni za vse. Osnovne normative je definirala zvezna skupščina, vsa odstopanja na višje, ker nižje je bilo prepovedano, so bile v pristojnosti republik. Republike so, pa tudi posamezni veliki proizvodni sistemi, imale pravico na samostojno finančno politiko, kar pomeni, da so lahko samostojno najemale zunanje kredite. Danes se o tem ne govori, ampak teh 13, 2 milijard »jugoslovenske-ga dolga« so dolgovi republik in njihovih proizvodnih subjektov. Jugoslavija je, de facto, če ne de jure, že funkcionirala kot konfederacija. Dokaz so dolgovi, ki so ostali republikam v procesu sukcesije - 3,8 milijard dolarjev federativega dolga. Začetek razpada Jugoslavije ni bila razsipnost federacije, (čeprav ni bila preveč varčna), ampak pohlep lokalnih republiških gospodarsko-političnih struktur. Tudi s pomočjo iz tujine, ampak, to je druga tema. (nadaljevanje prihodnji teden) Prostorska seja Občinskega sveta Danes popoldne so bodo izolski občinski svetniki sestali na 20. redni seji Občinskega sveta in za začetek poslušali informacijo o zagotavljanju psihoterapevtske pomoči staršem in otrokom v izolskih vrtcih in osnovnih šolah. O vsebini tega dokumenta oziroma informacije ne vemo nič, niti je ni moč najti med gradivi na spletni strani Občine Izola. Seja se bo nadaljevala z obravnavo sprememb in dopolnitev letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola za leto 2013, saj bi občina rada prodala šest nepremičnin, v glavnem zemljišč. Nato bodo skušali po kratkem postopku sprejeti Predlog Odloka o začasnih ukrepih za varovanje območij Ob svetilniku, Cankarjev drevored - sever, Bolnišnica in Šared, saj se obdobje štirih let, kolikor so že veljali predhodni ukrepi izteka in ker nič ni bilo narejenega, istega odloka pa ni mogoče podaljšati, bodo zdaj sprejemali odlok, ki ima nekaj novih parcel za vsako območje. Obrtna cona se vrača V drugem branju in končnem odločanju bo Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijskem načrtu za območje Belve-dere, s katerim se omogoča gradnjo nadomestnega objekta za stavbo v kateri je zdaj recepcija hotelskega kompleksa Belvedere. V končnem sprejemanju bo tudi Predlog sprememb prostorskih ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za območje Obrtno-stanovanjske cone v Izoli, ki je še vedno deležen velikih pomislekov številnih svetnikov. Bomo dobili drugega častnega občana? Svetniki bodo odločali tudi o podelitvi občinskih priznanj in nagrade za leto 2013, po neuradnih informacijah pa naj bi obravnavali tudi predlog, da se Silvanu Sau-u podeli naziv častnega občana občine Izola. Nadzor nad privezi Pod točko „razno“ bodo občinski svetniki izvedeli še o uvedbi treh nadzorov, ki jih bo opravil Nadzorni odbor Občine Izola. V vseh treh primerih gre za nadzor, ki je povezan z Javnim podjetjem Komunala, saj bodo delovne skupine poslali v Komunalo zato, da preverijo prihodke in odhodke za plovila na privezih od leta 2010 do 5. mesca leta 2013. Ob tem so uvedli tudi nadzor nad plačilom turistične takse na plavajočih objektih-plovilih sidranih in na privezih v Občini Izola od leta 2010 do 5. mesca leta 2013. Kot je znano je kar nekaj nesporazumov glede tega, ali so domači najemniki privezov, ki imajo plovila na t.i. turističnih privezih res dolžni plačevati turistično takso, čeprav plovil ne uporabljajo v turistične namene. Poleg nadzora v zvezi s takoimenovanimi občinskimi privezi pa je Nadzorni odbor 3. junija uvedel tudi nadzor nad izvajanjem raznih del po pogodbi med JP Komunala Izola d.o.o. in Fehmi Mejzinolli s.p. 13. DOBRODELNA »GARAŽNA RAZPRODAJA« sobota, 22.junij 2013 od 9.00 ure v Kava bar TISA, Zaprta ulica 2, Izola. Za simboličnih lEur, ki so namenjeni za dobrodelne namene lahko dobite knjige, tehnične in gospodinjske pripomočke, igrače, oblačila in drugo. Dobiček od prodaje bomo v dogovoru s CSD Izola, CSD Koper, CSD Piran ter OŠ Livade namenili socialno ogroženim družinam. Med razprodajo bo potekala Poletna “ustvarjalnica” za otroke Kontakt 040/ 831-214 (Irena) Kdo ima županovo vino? Občina Izola je objavila javni natečaj za izbor Županovega vina Občine Izola za leto 2013. Na natečaju lahko sodelujejo registrirani vinarji, vinogradniki in vinske kleti s stalnim prebivališčem v občini Izola, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina pri pristojnem upravnem organu. Županovo vino 2013 bo razglašeno v okviru proslave ob občinskem prazniku, 6. julija. Pridelovalec lahko sodeluje z največ tremi vzorci vina kategorije belih, rose in/ali rdečih vin. Vzorci in izpolnjen prijavni obrazec morajo biti dostavljeni v prostore Degustacijskega info centra na Ljubljanski ulici 17 v Izoli do vključno srede, 26. junija 2013. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Četrtek, 20.junij 2013, št. 1011 - Stran za ogrevanje---------------------------------------------------------------- Četrtek, 20.junij 2013, št. 1011 -------------------------------------------Občinarije---------------- Postali smo najbolj neuspešna regija Čeprav se v politiko in vodenje države ter občin vpleta vedno več ekonomistov je kriza javnih financ še kako opazna. Naša regija, ki je bila nekoč na vrhu razvitosti regij v Sloveniji je zdaj povsem na dnu. Že kar globoko smo zakorakali v poslovno letu 2013, pa vendar bi kazalo vedeti kakšni so bili rezultati poslovanja v letu 2012 na obalno-kraškem območju in pri tem 560 gospodarskih družb na območju Občine Izola. Bralce Mandrača pa morda tudi zanima v kakšnem proračunskem stanju se nahaja izolska lokalna skupnost? Obalno-kraško območje: Uradni podatek Agencije RS za javne prihodke in evidence (AJ-PES) Izpostava Koper pove, da so gospodarske družbe (skupaj jih je 4.091) s sedežem na območju sedmih občin, ki so posredovale letna poročila o poslovanju, v letu 2012, izkazale neto čisto izgubo v višini 147,262 milijona evrov, medtem ko so v letu 2011 zabeležile 41,092 milijona evrov neto čistega dobička. Negativen rezultat izhaja predvsem iz finančnega poslovanja (holdingi in drugo), katastrofalne izgube gostinske panoge (65,7 milijona evrov, od tega v piranski občini 63,6 milijona) in drugo. Najslabše rezultate poslovanja je izkazala gostinska panoga, šele na drugem mestu po izgubah je gradbeništvo. Družbe so izkazale 3,852 milijarde evrov celotnih prihodkov (+2%), ob tem pa so imele 3,986 milijarde evrov odhodkov (+7%). Na domačem tržišču so ustvarile 57,2 % čistih prihodkov od prodaje, na tujem 26%, zunaj EU 13,5 %, sprememba vrednosti zalog, dotacije, subvencije so jim prinesle 0,4%, drugi poslovni prihodki 1,1%, drugi prihodki 0,4%, finančni prihodki (obresti, dividende in podobno) pa le 1,3%. V strukturi vseh odhodkov (ali bolje rečeno stroškov) so znašale plače 10,5%, stroški blaga in materiala pa 75,7%. Polom Obalno kraške regije Največ neto čiste izgube (125,5 milijona evrov) so izkazale velike gospodarske družbe s sedežem v Kopru. Povprečna mesečna plača na zaposlenega je znašala 1.418 evrov in je bila nižja od republiškega povprečja. Delež prihodkov gospodarskih družb (4.091) obalno kraške regije v prihodkih gospodarskih družb vse Slovenije (teh je 59.726) znaša 4,8% in se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšal za 0,5 odstotnih točk. Končni rezultat: Obalno-kraška regija je med vsemi dvanajstimi regijami v Sloveniji v letu 2012 zabeležila največjo neto čisto izgubo (147,262 milijona evrov) in se je tako znašla na repu lestvice po uspešnosti. Gospodarske družbe v Izoli: Poslovni izid in premoženjsko finančni položaj izolskega gospodarstva ni tako slab, čeprav je treba že na začetku ugotoviti, da so gospodarske družbe v letu 2012 kot celota izkazale 2,901 milijona evrov neto čiste izgube, medtem ko so podjetniki (787) dosegli porast neto dodane vrednosti. S sedežem v Izoli je v letu 2012 delovalo 560 gospodarskih družb, v katerih je bilo na dan 31. 12. 2012 1.900 zaposlenih. Družbe so dosegle 221,423 milijona evrov prihodkov ali 5,7 % vseh prihodkov družb na Obali in Krasu. Čistih prihodkov od prodaje je bilo za 203,307 milijona evrov, od tega na tujem tržišču 67,875 milijona evrov. Odhodki so znašali 223,197 milijona evrov, vrednost aktive na dan 31. 12. 2012 pa je bila 354,415 milijona evrov. Izgubo na substanci je imelo 121 družb. Čisti dobiček je izkazalo 315 družb, čisto izgubo pa 222 družb. Končni rezultat poslovanja izolskih gospodarskih družb je 2,901 milijona evrov neto čiste izgube, medtem ko so v letu 2011 izkazale 3,279 milijona evrov neto čistega dobička. Problemi izolskega proračuna Težave realnega sektorja v Sloveniji se zaradi manjših dotokov proračunskih sredstev v državno blagajno odražajo tudi v lokalni samoupravi. Dolgoročni dolg treh obalnih občin pri načrtovanih proračunih za leto 2013 (130 milijonov evrov) znaša ta trenutek 53,47 milijona evrov ali v strukturi proračunov 41,13 %. Za Občino Izolo velja podatek (če upoštevamo dejansko dosežene proračunske prihodke v letu 2012 blizu 16 milijonov evrov in ob tem staro in načrtovano novo dolgoročno zadolževanje) skupaj okoli 11,40 milijona evrov. V načrtovanem proračunu za leto 2013 (za katerega je bolj ali manj jasno, da je napihnjen vsaj za 10 milijonov Eurov), bi to znašalo 44,18 %. Realno pa je Občina Izola zadolžena blizu 70 odstotno. Seveda, če se ne zgodi kaj nepričakovanega in uspe prodati nekaj večjih nepremičnin. Doslej pri prodaji niso bili posebej uspešni, pa ne le aktualna ampak tudi prejšnje občinske oblasti. Metoda napihovanja proračuna in s tem umetnega zniževanja stopnje zadolženosti pa sega že desetletje nazaj. Zanimivo je, da občinske plače nikakor niso ogrožene, za investicije pa si bo treba denar izposoditi pri bankah. Vprašanje pa je, če v primeru izolske občine zakon o javnih financah to še omogoča? Franc Krajnc Pranje kontejnerjev se avtomatizira in ga ni moč primerjati s tistim izpred par desetletij, ko je bilo vse treba opraviti ročno. Včasih pa še vedno ne gre brez ročnega dela saj se v kontejnerjih znajdejo tudi stvari, ki tja ne sodijo in jih je težko odstraniti. Pomembno pa je, da se to postori na pravem mestu in ob pravem času M mDR lC 3 Kje so prometni znaki? Nekoč so na teh nosilcih bili obešeni prometni znaki, da je v starem mestu prepovedana vožnja z vsemi vozili. Potem so znaki izginili, ulice pa so, posebej poleti, postale zanimivo, senčno dirkališče skuteristov in kolesarjev. Koga sploh še zanima OPN? Glede na to, da izolski občinski svet pripravlja kar nekaj sprememb prostorskih načrtov smo se spomnili na projekt izdelave in sprejemanja Občinskih prostorskih načrtov (OPN), ki naj bi končno naredili nekaj reda v prostorsko planiranje pri nas. Začelo se je obetavno, s strategijami na državni ravni, prehodom na regijsko raven urejanja prostora, pred slabimi dvemi leti pa bi morali biti že nared tudi Občinski prostorski načrti. Toda, vsi roki za izdelavo so že zdavnaj pretekli, vmes pa se nenehno dogaja sprejemanje različnih podrobnih prostorskih načrtov, tako da bo, če bo šlo tako naprej, Občinski prostorski načrt zgolj še zbirni dokument že sprejetih prostorskih aktov. V naši občini smo povsem preskočili tako pripravo vizije kot strategije urejanja prostora naše občine, pa tudi priprava osnutka je zelo skrita in jo poznajo zgolj izbrani ljudje iz koalicije, Zato smo na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vprašali ali še obstaja kakšen terminski plan sprejemanja teh dokumentov in dobili smo naslednji odgovor: Zakon o prostorskem načrtovanju ne določa več roka, do kdaj morajo občine sprejeti OPN. Dinamika priprave in sprejema OPN je torej odvisna od občin samih in terminskega plana, ki so si ga določile v sklepih o začetku priprave občinskega prostorskega načrta. Zakon predpisuje zgolj roke, ki se nanašajo na posamezne faze postopka priprave OPN in sicer roke glede sodelovanja javnosti in roke, ki zavezujejo nosilce urejanja prostora, da občini podajo smernice in mnenja s svojega delovnega področja. ur Oviran promet na cesti Staro Jagodje - Kašterlag Javno podjetje Komunala Izola, d.o.o. obvešča, da v sklopu rednega vzdrževanja cest danes pričenja s sanacijo ceste na lokaciji Staro Jagodje - Kašterlag. Dela bodo trajala predvidoma do 26. junija 2013. Zaradi del bo promet oviran od 6. do 14. ure. Komunala Izola prosi voznike za razumevanje. ZDRAVSTVENI DOM IZOLA ČASA DELLA SANITA ISOLA HVALA! Skupaj bomo zmogli Ob pomoči pri nakupu reševalnega vozila se zahvaljujemo: ADRIATIC SLOVENICA d.d., PE KOPER AMTC d.o.o. IZOLA OBALNE LEKARNE KOPER Kakovost 2000 d.o.o., Novo Mesto Automatic Servis d.o.o., PE Koper Edisontrade d.o.o. Koper Elektro Primorska d.d. Nova Gorica Sintal d.d. Ljubljana Avto Jereb d.o.o. Izola Spin d.o.o. Kranj Ob tej priložnosti Vas vabimo k sodelovanju pri novi akciji za nakup ultrazvoka, ki ga potrebujemo za ginekološko ambulanto. Donacije lahko nakažete na tekoči račun Zdravstvenega doma Izola TRR: 01240 - 6030920740 Urad za javna plačila Za sponzorstvo pa pokličite v tajništvo, na telefonsko številko: 05 66 35 050 m v\im\c 5 Odprta vrata zaprte Smeti si izračunajte sami! izolske deponije V torek je izolska deponija odprla vrata. No, če smo prav natančni, je šlo predvsem za dan odprtih vrat zbirnega centra, saj deponija, kot je znano, nima uporabnega dovoljenja in zato trenutno služi le za skladiščenje odpadkov. Te pa bo eno od podjetji, ki se ukvarja s prevozom smeti, odneslo na katero od deponij, ki uporabno dovoljenje ima. Katero bo to podjetje in katera bo ta deponija, pa bo znano, ko bodo to določili oziroma izglasovali na Občinskem svetu. Prav zaradi tega je bil letošnji dan odprtih vrat nekoliko bolj žalosten. Prišli so sicer učenci vseh treh izolskih osnovnih šol, katerim je osebje Komunale pokazalo nekaj procesov zbiranja smeti in ostalo, kar pač sodi na deponijo. Ni pa bilo opaziti nobenega občinskega svetnika. Lani so prišli štirje, so nam povedali, letos, ko je o deponiji toliko govora, pa zanimivo, nihče. Kot je znano, izolska deponija ni dobila uporabnega dovoljenja do leta 2015 zaradi birokratizacije državnih organov, ki niso sprejeli poroštva, s katerim bi Občina zagotovila, da ima na računu sredstva za tridesetletno vzdrževanje deponije po letu 2015. To, da smo leta 2013, da bo deponijo ravno tako treba vzdrževati 30 let (tako pravi zakon), pa očitno nikogar ne moti. Včasih se res, po pravici, vprašamo, kdo je tukaj za koga. Mi za državo ali ona zaradi nas? AM Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: zo parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, Piran enoletnic.... ™on A V ...VKAAm—-v _/*~korto Sečovlje^ Parocag Občinski svet je potrdil podražitev storitev Komunale. Glede na številne neznanke, ki spremljajo to podražitev je naš sodelavec pripravil vzorčni račun za odvoz smeti. Na Komunali so mu pritrdili. Komunala je v Bobniču objavila skopo obvestilo o novih cenah, enako v Vašem Mandraču. Ko sem spraševal ljudi mnogi niso niti vedeli, da sploh bo kakšna sprememba. Tudi sprememba DDV bo vplivala na višino stroška. Zanimivo bo s kakšnim DDV-jem bodo obračunali mesec junij. Izdelal sem tabelo v kateri sem poskušal prikazati kašen bo strošek na 100 m2 stanovanje. Iz objavljenega mi ni jasno zakaj pobirajo cca 91 kg, deponirakjo pa ga le 77,0 kg. V to se najbrže nihče ne bo vtikal, saj že ob sprejemu odloka v tem smislu ni bilo govora. Ker je danes seja OS bi lahko nekdo še povprašal kako in kaj, saj je do konca meseca še nekaj časa za obvestila. Morda pa bi lahko tak izračun objavili v Mandraču, če bi ga Komunala bila pripravljena objaviti. Prikazani izračun je narejen po Sklepu, ki je bil objavljen v Mandraču št 1009 z dne 6. junija in ob upoštevanju , da je osnovna velikost stanovanjskega prostora 100 m2 in da je določena količina odpadkov 88,18 kg in 2,53 kg in vsota znese 90.71 kg in predstavlja količino, ki bo osnova za zbiranje. Količina 77,55 kg pa količino, ki bo osnova za obdelavo in odlaganje. Element Element Količine v kg Cena javne strukture v € storitev v € Znesek strukture v € Znesek storitve v 6 Zbiranje komun. odpadkov Infrastruktura 88.18 kg 0,0033 € 0.2910 C storitev 0,1202 6 10,5956 6 Zbiranje bioloških odpadkov Infrastruktura 2,53 kg 0,0079 6 0,0200 € storitev 0,2013 6 0,5093 € Obdelava določ vrst infrastruktura 51,70 kg 0,0000 € 0,0000 C storitev 0,0300 € 1,5510 6 Odlaganje ostankov infrastruktura 25 85 kg 0,0000 6 0,0000 € storitev 0,2400 6 6,2040 6 SKUPAJ 0,3110 € 18,8599 € Za plačilo komunali 19,1709 € Na osnovi te tabele si lahko vsak sam izračunal, kakšen račun bo prejel, z ozirom na kvadraturo svojega stanovanja (velikost lahko dobi v odločbi za NZSZ, ki jo je že prejel). Opozoriti moram, je še dodal ing. Aleksander Slekovec, da se na te zneske pribije še DDV in to za junij v višini 8,5 % od 1, julija pa 9,5 %. Tudi v zadnjem Bobniču ni napisano kaj več. Pričakovali smo, da bo Komunalno podjetje prikazalo občanom kako bo to izgledalo, vendar kaže, da so aktivnosti obveščanja občanov s sprejetjem odloka končane. Čaka nas samo še plačilo. Za komentar tega poskusa izračuna smo vprašali na Javno podjetje Komunala Izola, kjer so nam povedali, da je izračun vsebinsko prikazan pravilno. Obračunan volumen se ne spremeni in ostaja enak za vsakega uporabnika, kot je bil pred spremembo cene in je razviden iz starih položnic. Do morebitnega odstopanja med površino po NUSZ in našimi podatki je lahko prišlo zaradi različne ažurnosti podatkov, se pa podatki sproti usklajujejo. Osnova za izračun površine pa je v obeh primerih enaka. Višja cena je predvsem posledica večletne zamrznitve cen ter dejstva, da bo odpadke potrebno odvažati na drugo odlagališče. V trenutni situaciji je pri pravilnem ravnanju z odpadki predvsem pa pri ločenem zbiranju odpadkov zelo pomembna vloga vsakega posameznika. Z ločenim zbiranjem odpadkov, bomo na ta način bistveno zmanjšali količino ostalih odpadkov, za katere smo pričeli s 1. junijem plačevati višje stroške za odstranitev oziroma odvoz na uničenje. Podražitev je v primerjavi z drugimi občinami najnižja. Stroški na povprečno velikost stanovanja oziroma na eno družino so v občini Izola v primerjavi z nekaterimi občinami v Sloveniji nižji, kot je prikazano iz spodnje simulacije primerjav cen: OBSTOJEČA -STARA CENA V EUR (BREZ DDV-ja) NOVA CENA V EUR (BREZ DDV-ja) Občina na osebo m3 na osebo tn3 Izola iTjžj 10,57-15.86 7,41 19,17 Koper 13.28 5,1 22,83 Piran (predlog povprečno gospodinjstvo) 17,27 24,34 (20,84-37,74) Valeta v Izoli 2013 Valete - Ostanite zdravi! ■ Srečno! Nekateri ji pravijo mala matura, čeprav to ni preizkus znanja. Je le trenutek, ko naznanimo, daje konec in ko devetošolci obesijo osnovnošolske zvezke in berila na klin. Kmalu bodo začeli razmišljati o nadaljnji življenski poti, o srednji šoli, pa tudi že o fakulteti, kajti danes ni več preproste in brezskrbne mladosti. Toda zdaj je na vrsti nekaj povsem brezsrbnih mesecev. Verjeli ali ne, zavidamo jim. V vsakem življenju je nekaj takšnih trenutkov, ki jih znamo točno umestiti v nek čas in se ravnamo po njih. Fantje smo včasih rekli “tisto leto, ko sem šel k vojakom” ali pa, “preden sem diplomiral.”, dekleta so se spominjala mature in rojstva prvega otroka, poroke in podobnega. Ena takšnih prelomnic je valeta. V slovarju tujk je zapisana kot latinska beseda valete, ki pomeni srečno. Pomeni lahko tudi slovo, ločitev, pojedino ob slovesu in podobno. In točno to je. Devetošolcem se zdi nekaj posebnega, ker je to prehod, ko stopajo v svet odraslih, seveda pa je zraven tudi tisti zabavni del. In tega je bilo videti kar nekaj, čeprav je treba priznati, da so se izolski devetošolci kar lepo obnašali. Pravzaprav so se zdeli kot nekakšni pomlajeni maturanti, eni mladostno sproščeni, drugi že resno oblečeni v obleke za svečane priložnosti. Zdaj je tudi pred izolskimi valetniki drugi del “brezskrbnega” dela življenja, tisti, ko se iz otrok razvijejo najstniki, ko pride čas ponovnega spoznavanja novih sošolcev, novih profesorjev, novih učnih metod. Kot pravi slovar tujk: Valete - Ostanite zdravi! Srečno! Krajinski park je priložnost Zavarovano morsko območje ni samo prepreka, s katero naravovarstveniki "onemogočajo" razvoj, temveč je predvsem priložnost. Tako iz naravovarstvenega vidika, kot tudi iz turističnega, torej gospodarskega. Škoda bi bilo, če tega ne bi izkoristili. Za danes so predstavniki Zavoda RS za varstvo narave sklicali tiskovno konferenco ob zaključku projekta MedPAN North, ki je potekal v okviru Programa Med s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vodilni partner projekta je bil WWF Francija, sodelovalo pa je še 11 partnerjev med njimi seveda tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Splošni cilj projekta je bil izboljšati učinkovitost upravljanja z morskimi zavarovanimi območji, vključno z morskimi območji Natura 2000 ter prispevati k oblikovanju mreže morskih zavarovanih območij v Sredozemlju. K oblikovanju slednje zavezujejo tako mednarodni dogovori kakor tudi okoljska politika EU. Pot do omenjenega cilja je vodila preko številnih aktivnosti, združenih v tri sklope - novi pristopi pri upravljanju z morskimi zavarovanimi območji, trajnostno upravljanje ribolova in trajnostno upravljanje turističnega obiska v morskih zavarovanih območjih ter v dva »podporna« sklopa -komunikacijo ter upravljanjem s projektom. Z izvedenimi aktivnostmi je projekt posredno prispeval tudi k uresničevanju vrste evropskih politik, od Habitatne direktive in Akcijskega načrta za biodiverziteto, do morske direktive in skupne ribiške in pomorske politike. "V projektu smo ocenili stanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Natura 2000 v morskem delu naravnega rezervata Strunjan in oblikovali priporočila za usmerjanje obiska območja s plovili oziroma predvidenega nameščanja priveznih mest. Sodelovali smo pri oblikovanju kriterijev za ocenjevanje učinkovitosti upravljanja morskih zavarovanih območij in testirali kriterije na primeru Krajinskega parka Strunjan. Opravili smo številne razgovore z ribiči, ki lovijo na območju Naravnega rezervata Strunjan in sklenili okvirni dogovor o izvajanju gospodarskega ribolova na tem območju. Spremljali smo turistični obisk na območju Naravnega spomenika Debeli rtič in v njegovi neposredni okolici in opredelili osnovne ukrepe za zmanjševanje negativnega vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost tega območja. Udeležili smo se Foruma morskih zavarovanih območij v Sredozemlju in sodelovali na rednih sestankih projektnega sveta", so nam sporočili iz Zavoda RS za varstvo narave. Slovenija je še zadaj Kot je povedal vodja piranske območne enote zavoda, s sedežem v Izoli, Robert Turk, so bila srečanja s sorodnimi organizacijami in upravljale! zavarovanih parkov na severnem delu Sredozemlja izjemno pomembna, saj na področju morskih zavarovanih parkov Slovenija še močno zaostaja za vodilnimi, naprimer Francijo. "Če smo v Sloveniji zelo razviti na področju zavarovanih naravnih parkov, naprimer gorskih, kjer je vsem obiskovalcem povsem jasno, kako se lahko obnašamo in kaj je dovoljeno, po drugi strani je opaziti veliko pomankljivosti pri obmorskih zavarovanih naravnih parkih. Trenutno jih imamo tri, na Debelem rtiču, na piranski Punti in Strunjanski naravni park. Od teh ima samo slednji upravljalen. To je seveda velika težava", je povedal Turk. Zanimivo, da je verjetno največ težav ravno pri Strunjanskem naravnem parku, predvsem zato, ker je ta najbolj zanimiv za turizem, saj gre za zadnji resnično divji predel slovenske obale. "Strunjanski park ima upravljalca, toda ni realno pričakovati, da bo upravljalec s tistimi nekaj pomočniki stražil celotno območje parka. Tako kot tudi ni povsem jasno, kakšne so pristojnosti pomorske policije. Največ bi morali tukaj narediti obiskovalci. " Veliko težavo namreč povzroča strnjeno poletno sidranje ob obali, ko se dnevno v parku zasidra tudi 150 plovil. Najbolj občutljivo območje, je še povedal Turk, je prvih sto metrov morskega dna, tam pa se seveda največ ljudi zasidra. "Sicer pa ne razumem, zakaj ljudje gredo z barko na plažo in se tam zasidrajo. Vedno sem si predstavljal, da je čar barke ravno to, da se odpraviš na morje, kjer si lahko v miru, ne pa na plažo, kamor bi lahko prišel tudi peš, da zasidraš plovilo v takšni gneči." Kdaj bomo imeli sidrišča? Zaradi tega v Strunjanskem parku že razmišljajo o sidriščih, ki pa jih še niso uspeli testirati, saj se je ponovno zapletlo pri birokraciji. "Vsekakor pa je postavitev sidrišč ena od glavnih skrbi upravljalca parka Marka Starmana. Opravili smo tudi že pogovore s številnimi obiskovalci parka in zagotovili so nam, da bi plačljiva sidrišča, v kolikor bi bila postavljena, uporabljali. Seveda pod pogojem, da ne bi bila predraga." Zanimivo je, da sidranje povzroča veliko škode, za razliko od obmorskega ribolova, za katerega Turk pravi, da je lahko celo koristno. "Tisti ribiči, ki imajo dovoljenje za ribolov v zavarovanem parku, bi lahko opravljali kontrolo ulova in sledili spremembam. To bi vsekakor zelo pripomoglo k spremljanju stanja parka, kar je danes takore-koč skoraj nomogoče. Pogovori že tečejo v to smer. Nikakor pa tistih nekaj ribičev ne ogroža naravnega parka. Veliko bolj problematičen je ribolov s kočo oziroma "kočo vo-lante", ki se v tako plitkih vodah, kot so te v tržaškem zalivu skoraj ne more ločiti od klasične koče." Slovenija, po besedah Roberta Turka, spada med države, ki bi morale še veliko postoriti za boljše upravljanje tako z obstoječimi morskimi zavarovanimi območji, kot tudi določiti nova, predvsem na odprtem morju. A država očitno še ni spoznala, da so zavarovana območja ne samo koristna iz naravovarstvenega vidika, temveč so vedno bolj popularna tudi med turisti. Tako vsaj opažajo v Franciji, kjer se je obisk enega najstarejših tovrstnih parkov Port-Cros v zadnjih letih tako povečal, da bodo območje parka iz sedanjih 650 hektarjev razširili na 40 km obale, ter lOkm obalnega pasu z morjem vred. Skratka, območje, ki je večje od našega dela tržaškega zaliva. AM Kaj je MePAN North Projekt MedPAN North je v veliki meri nadaljevanje uspešnega projekta MedPAN Interreg 11IC, ki je potekal med leti 2004 in 2007 in v katerem je kot partner sodeloval tudi Zavod RS za varstvo narave. Projekt je združil 23 organizacij iz 11 držav v mrežo upravljavcev morskih zavarovanih območij v Sredozemlju za izmenjavo izkušenj in dobrih praks in iskanja-urešitev za probleme in težave, povezane z upravljanjem morskih zavarovanih območij. Med posrednimi posledicami projekta velja poudariti ustanovitev združenja upravljavcev sredozemskih zavarovanih območij. Med ustanovnimi člani združenja je tudi Zavod RS za varstvo narave. Splošni cilj projekta je bil, kot rečeno, izboljšati učinkovitost upravljanja z morskimi zavarovanimi območji, vključno z morskimi območji Natura 2000 ter prispevati k oblikovanju mreže morskih zavarovanih območij v Sredozemlju. Pot do omenjenega cilja je vodila preko številnih aktivnosti, ki so potekale bodisi na transnacionalnem bodisi na nacionalnem nivoju. Bile so združene v tri osnovne sklope - novi pristopi pri upravljanju z morskimi zavarovanimi območji, trajnostno upravljanje ribolova in trajnostno upravljanje turističnega obiska v morskih zavarovanih območjih ter v dva »podporna« sklopa, ki sta združevala aktivnosti v zvezi s komunikacijo ter upravljanjem s projektom. Z izvedenimi aktivnostmi je projekt posredno prispeval tudi k uresničevanju vrste evropskih politik, od Habitatne direktive in Akcijskega načrta za biodiverziteto, do morske direktive, skupne ribiške in pomorske politike. Zavod RS za varstvo narave je v okviru projekta načrtoval in izvedel naslednje aktivnosti: - izdaja zgibanke o morskih habitatnih tipih Natura 2000 »Ohranjanje morske biotske raznovrstnosti, globalni izzivi - lokalni ukrepi«, ponatis zgibanke »Morski datlji? Ne, hvala!«, prevod razstave »Nevidne vezi« v an-gleško-francosko verzijo ter obveščanje javnosti o poteku projekta, - ocena stanja kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov Natura 2000 v morskem delu, naravnega rezervata Strunjan in oblikovanje priporočil za usmerjanje obiska območja s plovili oz. predvidenega nameščanja priveznih mest, - sodelovanje pri oblikovanju kriterijev za ocenjevanje učinkovitosti upravljanja morskega zavarovanega območja (MZO), - razgovori z ribiči, ki lovijo na območju Naravnega rezervata Strunjan in sklenitev okvirnega dogovora o izvajanju gospodarskega ribolova in sodelovanja z upravljavcem parka ter udeležba na prvem srečanju sredozemskih ribičev, ki svojo dejavnost izvajajo v MZO, - spremljanje turističnega obiska na območju Naravnega spomenika Debeli rtič in v njegovi neposredni okolici in opredelitev osnovnih ukrepov za zmanjševanje negativnega vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, - poskusna postavitev priveznih mest na območju Naravnega spomenika Debeli rtič. szj KAPUČINO amssatm Rokomet V soboto, 16. junija so se v športni dvorani v Kraški v prijateljskem srečanju rokometaši RD Istrabenz plini Izola pomerili z navijači Ribari v malem nogometu in rokometu. Tekma v malem nogometu se je po tridesetih minutah končala neodločeno 5 : 5, po streljanju sedem metrovk pa so slavili Ribari, ki so prav tako v rokometni tekmi z zmago 21 : 16 “presenetili” in porazili prijatelje rokometaše. Seveda rezultati niso bili pomembni, sledilo je družabno srečanje ob dobri hrani in pijači. Jadranje Vasilij kot trener Prihodnji teden se na Hrvaškem začenja mladinsko evropsko prvenstvo v jadralnem razredu laser radial, ki bo v Splitu potekalo od 24. junija do 1. julija. Vasilij Žbogar se bo na prvenstvu prvič predstavil v vlogi trenerja. Z mladim ruskim jadralcem Dimitrijem Tretjakovim namreč sodeluje v okviru pobude projekta Esimit Europa, v kateri olimpijci na krovu jadrnice Esimit Europa 2 trenirajo mlade nadarjene jadralce. Jadralski projekt Igorja Simčiča bo kot generalni pokrovitelj zagotovil podporo za nadaljevanje Žbogarjeve uspešne športne poti s končnim ciljem osvojiti zlato v Riu de Janeiru leta 2016. V času do olimpijskih iger bo Vasilij Žbogar svoje znanje in izkušnje delil tudi z mladimi perspektivnimi jadralci v olimpijskih razredih. Projekt Esimi-ta Europa je namreč oblikoval pobudo, v kateri bodo jadralci ekipe Esimit Sailing Team, večkratni dobitniki olimpijskih odličij, pomagali mladim upom evropskega jadranja do vrhunskih rezultatov. »Zelo sem vesel podpore projekta Esimit Europa pri mojem naslednjem cilju, osvojitvi zlate olimpijske medalje v razredu finn v Riu 2016. Temu cilju bom v naslednjih letih posvetil večino svojega časa. V Valenciji, kjer trdo delam od novembra, imam zagotovljene najboljše pogoje za trening in ekipo vrhunskih strokovnjakov, ki mi bo pomagala na poti do zastavljenega cilja. Zahvaljujem se Igorju Simčiču in vsem fantom v posadki jadrnice Esimit Europa 2 za vso podporo in odgovorno nalogo, ki so mi je zaupali. Veselim se dela z mladimi jadralci, saj se v prihodnosti vidim tudi v še dejavnejši vlogi trenerja,« je o novih izzivih dejal Vasilij Žbogar. Za konec četrto mesto Na današnji zadnji dan finalnih plovov evropskega prvenstva v razredu 470 v italijanski Formiji so v šibkem vetru lahko odjadrali le en p lov. Tina Mrak in Veronika Macarol sta ga zaključili na zelo dobrem četrtem mestu, kar ju je v skupni razvrstitvi, ob enem odštetem rezultatu, uvrstilo na skupno 11. mesto v konkurenci 41 ekip. To žal ni bilo dovolj za nastop v jutrišnji regati za medalje, v kateri bo nastopilo najboljših osem posadk. Tina Mrak in Veronika Macarol: “Danes sva zelo dobro odjadrali zadnjo regato, ki je bila res težka, vendar nama je vseeno zmanjkalo za uvrstitev v top 8. Sva razočarani. ” Danes sta svoj nastop zaključila tudi Andraž Gulič in Mitja Ne-večny, ki sta v cilj prijadrala kot 20. v skupini ter tako svoj nastop zaključujeta na 42. mestu v absolutni razvrstitvi v konkurenci 69 jadralcev. Med dekleti še naprej vodita Francozinji Camille Lecointre in Mathilde Geron, med fanti pa v absolutni konkurenci ponovno Francoza Sofian Bouvet in Jeremie Mion. Zmagovalci v odprti konkurenci ter nosilci novih evropskih naslovov bodo znani jutri. Špela Hajdinjak in Martin Fras državna prvaka Pretekli konec tedna se je v organizaciji JK Pirat odvilo državno prvenstvo za optimiste - kadetinje in kadete. Regata je bila odprta za razred optimist, za slovenske kadete in kadetinje, rojene leta 2002 ali pozneje, pa je štela za državno prvenstvo. Udeležilo se ga je osem kadetinj iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, 12 kadetov iz Slovenije ter Hrvaške in skupaj 48 mladih jadralcev v odprti konkurenci iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Romunije. Prvi dan je organizator izpeljal tri regate, v nedeljo pa zaradi spremenljivih vetrovnih razmer le eno. Štirje plovi so bili dovolj za regulanost državnega prvenstva, ki se je v odlični organizaciji JK Pirat zaključilo s slovensko himno. Čestitamo aktualnim državnim prvakom: med kadetinjami je naslov pripadel Špeli Hajdinjak (JK Olimpic), ki je zmagala tudi v absolutni konkurenci kadetinj. Slovenska državna podprvakinja je postala Lucija Zorzut (ŠD Piran, 3. absolutno), bron je pripadel Lani Klun (JK Olimpic, 4. absolutno). Med kadeti so vsa tri prva mesta zasedli slovenski jadralci. Državni prvak je postal Martin Fras (JK Izola), podprvak Janez Zabukovec (JK Jadro) in tretji Davor Stanišič (ŠD Piran). V odprti konkurenci sta si prvi dve mesti razdelila slovenska jadralca Klemen Semelbauer in Rok Verderber (oba JK Pirat), na tretje mestu je Bolat Ebru (Romunija). Slovenski jadralci že v Mersinu! V torek ob osmi uri zvečer po našem času je slovenska jadralska reprezentanca pristala v turški Adani v neposredni bližini Mersina, kjer se bo udeležila Sredozemskih iger. Nastopilo bodo: Nik Pletikos in Matej Valič v razredu laser, Kim Pletikos v razredu laser radial, Tina Mrak in Veronika Macarol v razredu 470 Ž ter Andraž Gulič in Mitja Nevečny v razredu 470 M. Regate bodo potekale od 21. do 23. ter od 25. do 27. junija. Navijajmo za naše! Športni ribolov 9. pokal 3 Golfi Ribiško društvo Marinaresca iz Milj je organiziralo 9.tekmovanje za pokal 3 Golfi, kjer so tekmovali tudi športni ribiči. V četrtek 13.06.2013, je v akva-toriju pred Trstom, tekmovalo 17 ribiških ekip iz 7 društev iz Slovenije in Italije. Z konkurenco je pometla MRK Menola iz Izole. Zmagala sta Branko Mikolj in Vesna Pucihar z devetnajstimi kilogrami molov in škombrov, tretja sta bila brata Edi in Gabrijel Glavina s sedemnajstimi kilogrami rib. Med ekipama Menole sta se vrinila Vinko Mojškerc in Martin Grando iz PLK Koper. Tretja ekipa MRK Menole Valentin Valenčič in Janez Pucihar pa sta zasedla deveto mesto. V petek 14.06.2013, je z obale tekmovalo v več starostnih skupinah 50 kadetov in mlajših mladincev iz Italije in Slovenije. Tekmovalci izolskega MRK Menole so se izkazali z odličnimi rezultati. Najboljši je bil Janič Krampf iz MRK Menola s prvim mestom in največjim ulovom (1.569 g) med vsemi tekmovalci. Drugo mesto v svoji skupini sta dosegla Alen Memič in Daniel Cante, tretje mesto pa je dosegel Luka Laganis, vsi iz MRK Menole. Iz MRK Menole sta nastopili tudi Maša Paladin (četrto mesto) in Tea Andrejčič (peto mesto). Tarok Turnir v taroku za pokal Obale V soboto 15.6.13 je bil v Izoli turnir v taroku za pokal Obale, ki se ga je udeležilo 48 tarokašev iz vse Slovenije. Udeležence turnirja sta pozdravila ga. Bolje Marija, predsednica tarok sekcije DU Izola in predsednik tarok zveze Slovenije g. Bojan Štern, ki je poudaril, da je ta, prvi turnir za pokal Obale, pohvale vreden predvsem zaradi poudarka na druženju tarokašev. Kot na 10. igrah upokojencev južne Primorske, ki so bile v nedeljo 9.6.13 v Kopru, kjer je prvo mesto zasedla ekipa iz Postojne pred ekipo iz Jagodja Dobrave, je tokrat slavila zmago Pragar Karmen z maksimalnim iztržkom 6 točk. Med prvo deseterico so bili trije taro kaši iz Obale. Domačina Bolje Marija, ki je osvojila 6. mesto in Grdič Ivica 9. mesto, Valter Condič iz Pirana pa je osvojil 5. mesto. Tekmovanje je potekalo v 3.kolih po 18 iger po navodilih TARS. Pokale je prispeval tarok klub iz Mengša (čedne delfine) za prva tri mesta. Uvrščeni na vrh turnirja so dobili tudi tarok karte. Udeležencem turnirja je ostalo prijetno druženje v lepem spominu zaradi česar računamo, da bo to postal tradicionalni trunir z dobro udeležbo v centru taroka na Obali v Izoli. Naslednji turnir v organizaciji izolskih tarokašev bo za občinski praznik 11.julija 2013. Plesalci izolskega društva Plesni klub TITTY DANCE Izola tudi letos zaključujejo šolsko leto z dobrimi rezultati, uspehi in z veliko osvojenega novega znanja tako na področju rekreativnega kot športnega plesa. Za izolske plesalce se je zaključila tekmovalna sezona, zato pa se bodo širši javnosti predstavili z letno produkcijo ENERGIJA KRIČI v izolski športni dvorani (rokometna hala), v ČETRTEK, 20.6.2013 s pričetkom ob 19.uri. Ob tem pa bodo zabeležili 15 let delovanja društva. Predstavili se bodo vsi člani plesnega kluba, najmlajši so stari 3 leta in so že pravi mali talenti. Gosta večera bosta Državna prvaka v akrobatskem rock’n’roll-u v najvišji članski kategoriji Franci Pevc in Tina Rabič, trenutno na svetovni rang lestvici zasedata 13. mesto, septembra 2013 pa se odpravljata na svetovne plesne igre na Taiwan. Žal sta nastop na prireditvi v Izoli odpovedala aktualna Evropska prvaka Andraž Mrak in Dejan Djurovič v kategoriji electric boogie člani pari (vzrok je izguba bližnjega sorodnika enega od plesalcev), ob tem pa se Andražu Mraku zahvaljujemo za vloženo delo, ki ga vestno opravlja skozi celo leto in kot koreograf hip hop tekmovalcev pokaže svojo različico hip hop-a. Zahvala gre tudi, plesnim vaditeljem, učiteljem in trenerjem ter športnim pedagogom Vesni Urek, Tini Božič, Kamenku Dujmovič-u in Mirni Veselinovič, ki skrbijo za redne treninge, ki svoje znanje z veliko navdušenja in vnemo prenašajo otrokom in mladini. Kot plesna sodnica, pa je po-mebno vlogo v letošnji plesni sezoni imela tudi Mirna Veselinovič, ki je sodila na treh (3) od šestih (6) Državnih prvenstvih v modernih tekmovalnih plesih in pove, da ima Slovenija izredno veliko dobrih in talentiranih pla-salcev, ki so vsekakor spodbuda in zgled za vse plesalce v Evropi in svetu. Mirna Veselinovič je bila tudi pobudnica za ustanovitev plesnega kluba, danes pa kot predsednica in zakonita zastopnica društva Plesni klub Titty dance Izola skrbi za strokovnost dela v društvu, da bo delo z otroki in mladino kakovostno, sodeluje pri organizaciji prireditev, ki so namenjena druženju in predstavitvi lastnega znanja ter posebnosti članov, pripravi plesalcev na tekmovanja,najrajši pa poučuje ples otroke v starosti od 3. leta do 3. razreda osnovne šole. Aktivno je tekmovala 20 let v plesnih zvrsteh: rock’n’roll, mixing blues in akro mhdng blues v paru z Borisem Tonejcem, bre-ak dance solo in v team-u ter v paru s Petro Čoga, hip hop solo, v mali skupini in formaciji in v paru s Hano Holbovo, priznano češko plesalko in koreografinjo, ki se bo mudila na pripravah v Izoli konec meseca avgusta in se boste hip hop delavnic lahko tudi udeležili. Čapoeira, brazilska borilno-plesna veščina pa je bil dolgo časa njen hobi. Prvi član plesnega kluba Aleks Šuštar še vedno pleše v Plesni šoli Kazina, v prvi selekciji šole, kjer je osvojil pred dvemi leti tudi naslov Svetovnega prvaka v članski Street dance show kategoriji, pridno koreografira in razvija plesno znanje še naprej, upravičeno bo odsoten, saj imajo tudi v Ljubljani na isti dan produkcijo. Aleksova sosplesalka v rock’n’roll-u Tina Pribac in kasneje Dora Kovač posvečata poleg študija in službe svoj čas tako otrokom kot športnim in kulturnim prireditvam, Niko Sardoč skrbi za vsestransko animacijo mladih in odraslih, pri njegovi soplesalki Tjaša Bedene pa so poskrbeli, da je ples ostal v družini in s članstvom nadaljuje Tjašin nečak. Našeteti vse, ki so klub zaznamovali je nemogoče, zato smo omenili le tiste "prve”. Vsak izmed članov je bil pomemben, vsak izmed članov je enako po-meben tudi danes, predvsem zato, ker zaradi Vas klub živi. Rezultati pokalnih tekmovanj v modernih tekmovalnih plesih 2012/2013 pri Plesni zvezi Slovenijie: BREAK DANCE SOLO MLADINCI: Tej Jenko, 20.1.2013 - 5.mesto, 2.2.2013 - 3.mesto, 20.4.2013 - Zmesto, 10.5.2013 DP -11.mesto Lukas Lipej, 20.1.2013 21.mesto, 2.2.2013 - IZmesto, 20.4.2013 - 21.mesto, 10.5.2013 DP - 21.mesto BREAK DANCE SOLO ČLANI: Vasja Žikovič, 11.11.2012 - 5.mesto Ličen Jernej, 11.11.2012/Zme-sto Carli Žan, 2.2.2013 - 9.mesto HIP HOP SOLO MLADINKE: Sandra Grlj - 11.11.2012 -14.mesto, 19.1.2013 - 28.mesto, 3.3.2013 - Sl.mesto, 16.3.2013 -36.mesto, 20.4.2013 - 33.mesto, 10.5.2013 DP-41.mesto Anja Radosavljevič, 19.1.2012 - 52.mesto, 3.3.2013 - Sl.mesto, 20.4.2013 - 50.mesto HIP HOP PARI ČLANI: Neža Trebše in Eva Radosavljevič,20.1.2013-9.mesto, 173.2013 -19.mesto, 20.4.2013 - 13.mesto, 10.5.2013 DP - 20.mesto. Tej Jenko je edini, ki si je kot solist priplesal dovolj točk na tekmovanjih, da je pridobil pravico do nastopa na Evropskem prvenstvu, ki je potekalo prejšnji vikend na Nizozemskem. V kategoriji break dance solo mladinci, je v močni konkurenci zasedel 18. mesto. Pred tem, pa se je Tej Jenko udeležil mednarodnega break dance dogodka Break the Floor, ki je potekal 1. in 2. Junija v Celju in si priplesal odlično 3.mesto (finalisti beattle-ov: l.NOAH-ITA, 2Jerry-SLO, Tej-SLO, 4.Lux-SLO). Iskrene čestitke. Predstavila se bo tudi plesalka orientalskih plesov, poznana gledalcem kot polfinalistka iz televizijskega šova SLOVENIJA IMA TALENT 2010, Taisha PkTitty dance Izola Eurofest Za izolske otroke Po lanski uspešno zaključeni akciji “Hrvaška brez min", bodo organizatorji evropskega rokometnega festivala letos poskrbeli za izolske otroke iz socialno šibkejših družin. V soboto, 22. junija 2013, bodo med vinogradi v Livadah in na trasi bivše železnice Parenzane-Porečanke organizirali L Eurofestov dobrodelni tek - pohod. - Lokacija: štartno - ciljno prizorišče je pri vinogradih nad Osnovno šolo Livade - Kdo: vse generacije (od vnučkov do nonotov) - Prihod udeležencev in prijave ob 9.30 Nordijska hoja - demonstracija in pohod - 7 km Pohod po Parenzani v Strunjan (manj zahteven) - 7 km Pohod nad Izolo (zahtevnejša trasa) - 8 km Pohod mamic in očkov s kengurujčki in vozički - 5 km Tek in hoja za najmlajše, vnuke in nonote (1 km - najkrajša proga) Tek za otroke, mlade in rekreativce -1,3 km Tek za zahtevnejše -10 km Lokostrelstvo za otroke in odrasle - Zaključek ob cca.13.00 KAKO POMAGAM: s prostovoljnim finančnim prispevkom za udeležbo v izbrani športni disciplini, s finančnimi sredstvi preko TRRHOIO 0003 8644 698 s pripisom - dobrodelni tek, z oblačili, obutvijo, šolskimi potrebščinami, igračami, starimi računalniki itd. Dobrodelni prispevek za udeležence pohoda ali teka znaša: za otroke 2 eur, dijake in študente 5 eur, odrasle 10 eur in za družine 20 eur (2 starša + 2 otroka), za kar vsak udeleženec prejme spominsko majico, osvežilno pijačo in krožnik “istrskih bobičev". NAGRADE: Podelili bomo pokale za najštevilčnejše družine, krajevne skupnosti, zavode, društva, klube in podjetja. DRUŠTVA SPOROČAJO Pisarna DU Jagodje - Dobrava Društvo upokojencev Jagodje - Dobrava obvešča svoje člane kot tudi tiste, ki bi se želeli včlaniti, da deluje pisarna društva vsak ponedeljek od 10-12 ure na Veluščkovi 2, Izola (kjer je sedež društva invalidov). DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO Društvo bolnikov z osteoporozo Izola vabi svoje redne in tudi nove članice k redni rekreativni vadbi (telovadbi). Mesečni prispevek je 15 eur. Informacije in prijave na tel. št.: 040/270 040 ali 05/641 45 63. SMEROKAZI Četretek 20.junij 2013 Kulturni dom - ob 19.00 PLESNO DRUŠTVO BALERIMA zaključni nastop Gostje večera : Plesalke Arabskega kulturnega društva Galerija Alga - ob 19.30 otvoritev razstave slik in keramike likovnega društva LIK Izola - Lokalni junaki Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana-Dada Čurin, Zorko Dežjot, Marica Frančeškin, Oskar Jogan, Mira Puhar, Edo Lesjak, Vahida Puhov, Marica Štefančič, Nevia Perič Fakner Petek 21. junij 2013 Korte ( pred zadružnim domom ) - ob 20.00 koncert ob Dnevu državnosti Ženski pevski zbor Kulturnega društva Korte ob 21.30 Kresovanje v znamenju Kresne noči / Solsticija bo nastopila Anika Horvat&band Sreda 26.junij 2013 Mestna knjižnica Izola - Ob 19.00 predavanje z razpravo »Scenarij za Turizem v Izoli«. Predaval bo dr. Marjan Tkalčič, ekspert iz področja turizma. Galerija Al^a imm^\ V četrtek, 20.6.2013 ob 19.30 vas vabimo na otvoritev razstave slik in keramike likovnega društva LI I\ Izola - LoICCLITLI JULTLCLICI Razstavljajo: Milenka Arsenov, Dragana-Dada Čurin, Zorko Dežjot, Marica Frančeškin, Oskar Jogan, Mira Puhar, Edo Lesjak, Vahida Puhov, Marica Štefančič, Nevia Perič Fakner Sončna d v o ra n a / «ib 6*81™ $ t« cehi suimi. raziva Andragoškega društva Morje, Univerze za tretje življensko obdobjelzola, ki ustvarjajo pod mentorskim vodstvom Ksenije Pfeifer. Na razstavi se predstavljajo: Maja Alessio / Majda Krevs / Sonja Ravbar / Danica Vodovnik / Silva Trampuž / Dora Benčič / Zlata Rajh Ogled razstave bo možen do 22.6. 2013, vsak dan med 17.00 in 19.00. ap> INSU1A galerija - gai i.ekia POLETNA MUZEJSKA NOČ et IZ(S)0LA VIZ(S)UAL(E) A.D. 2013 Galerija Plač / Galerija Insula / Manziolijeva Palača Razstavljajo: Remigio Grižonič / Rok Kleva Ivančič / Barbara Jurkovšek / Barbara Kastelec / Simon Kocijančič / Aljoša Križ / Mira Ličen Krmpotič / Lojze Logar / Davorin Marc / Marjan Motoh / Milan Obradovič Karp / Zdenka Petek / Zdravko Primožič / Gorazd Rihtarič Gauer / Stojan Rutar / Katja Smerdu / Paride di Stefano / Marko Zelenko / Rok Zelenko / Marlene Zorjan / Martina Žerjal Galerija Salsaverde Gramscijevtfg4 izoia ”Beli sladoled” 8.06.2013 -29.07.2013 'y 9 *■,*