1,1 «ja ruk dan rasas nedelj la praznikov. Issued daily except Sunday* and Hollidajs. LETO—YEAR xxm. Cena lista J« »6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, III., petek, 18. aprili (April 18), 1930. ....------Jaaaai» m, itie, »t Um ** —» aadse *•▲««/ Con«r«M oí March I. Ilt9. IMJE ZNI2E- ievmmb noti paikemhi Delavsko glasilo prineslo besedilo pogodbe, katero so moral podpisati rudarji v West Vir- giaiji Aecoptaaee lat ssslltng at spadal rate of poaUge provided far Is aeetioa UM, Art of Oct I. HIT, aatkoriied on Jane 14, IIIS. Subscription fö.oo _Yearly Uredniški In uprsvnlikl prostori i 1667 S. Lawadale Ara. Office of Publication: 2667 South Lawndale Ara. Taleshoae, Rockwell 4MH STEV.—NUMBER 92 Chattanooga, Tenn. — (F. P.) — Opozicija proti potrditv sodnika Parkerja članom zvez nega vrhovnega sodišča postaja čedalje, večja med delavskimi unijami, ki so pokazale solidarnost v mnenju in prepričanju, da je Parker nesposoben radi njegovega rekorda v sporu med rudarji in premogovno kompa nijo, da bi zavzel mesto med Člani najvišjega tribunala Združenih držav. 'Chattanooga News', glasilo delavskih unij, pravi v uredniškem članku, da je Parker brezvestno kršil pravice delavcev do organizacije, ko je odbril odlok sodnika McOllntica, ki je izdal injunkcijo proti rudarjem na zahtevo Red Jacket Coal & Coke Co. Glasilo prinaša besedilo "yelow dpg" pogodbe, ki so jo morali podpisati sestradani rudarji po dolgem in krutem štrajku, in se glasi: 1. Priznam, da kompanija operira svoje premogorove po sistemu odprte delavnice in da bo s tem nadaljevala, ko bom jaz v njeni službi. 2. Nisem član Unied Mine Workers unije, IWW, ali katere druge rudarske unije in se za-vežem, da ne bom pristopil ali se pridružil katerikoli rudarski organizaciji, dokler bom uposlen pri tej družbi. 3. Ako bi v času uposlenja pri tej družbi želel postati član bo» disi katerekoli unije, se zavežem, da bom takoj pustil delo fn izročil kompaniji njeno lastnino, ako bo slučajno v moji posesti ter odšel iz njenega stanovanja. 4. Nadalje se zavežem, da ne bom poskušal organizirati ali nagovarjati druge delavce za pristop v rudarsko unijo, dokler bom v službi kompanije in da se ne bom vmešaval v njeno poslovanje. 5. Zavežem se, da -bom sprejel mezdo, kakršno mi določi družba pri vstopu v službo in bom z njo popolnoma zadovoljen. Ta izjava, kadar jo kompani-ia potrdi, tvori pogodbo med ™ noj in kprnpanijo. Ta pogodba, komentira urednik delavskega glasila, ne dovoljuje delavcu, ki jo podpiše, ni-li pravice nevtralnosti, kajti že prva točka pogodbe govori, da ''O rudar izgubil svojo službo, ¡»ko bi »e uniji posrečilo organizirati delavce. In to pogodbo, ki postavlja delavce v moderno suženjstvo, i« podprl in odobril sodnik Parker. Rusija dolguje Angliji čez štiri milijarde dolarjev h London, 17. apr.—Na vprašanje nekega poslanca v zbornici, koliko znašajo ruski dol-govi Angliji, je podtajnik zunanjih zadev Hugh Dalton včeraj odgovoril, da dolgovi bivše carske vlade znašajo $4,678,308,900. Poleg tega je na Angleškem okrog 50,000 privatnih upnikov, ki tlrjajo skupaj približno $121,500,000. Vse te dolgove so boljfteviki črtali. krvavi sporam v indiji naraščajo Spet eden ubit in 50 ranjenih v Karačiju. Novi jzgredi v Kal-kuti. Gandhl je ostal v ozadju Delavci zahtevajo odstop komisarja Akciji se je pridružila Unija za ameriike civilne svobodftčine New York--(F. P.) — Več delavskih unij v New Yorku je podpisalo apel, ki je bil poslan governerju Rooseveltu in vsebu je zahtevo, da governer odstrani newyorškega policijskega komisarja Whalena iz urada. V boj proti Whalenu je posegla tudi Unija za ameriške civilne dvobodščine, ki obtožuje komi sarja, da je povzročil aretacije na debelo brez zadevnega dovoljenja; nadalje, da so njegovi policaji napadli mirne državljane, da jih tako provocirajo; da prepoveduje zborovanja delav-cem in da ima v svoji službi a-gente, ki vodijo špionaže v delavskih organizacijah. v Governer Roosevelt lahko odstavi policijskega komisarja nu temelju zakona, ki mu daje pravico odpoklica vsakega državnega ali mestnega uradnika, ki zlorablja svojo oblast. Da je Whalen v mnogih slučajih prekoračil meje svoje oblasti, je na razpolago veliko število dokazov. Bombaj, Indija, 17. «pr.-^Ci vilna vstaja, katero spremljajo fizični konflikti s prelivanjem krvi in aretacijami, se razširja po vsej Indiji od enega obrežja do drugega. Včeraj so bili krvavi izgredi v Kalkuti, Karačiju ki Puni. Najhujši spopad je bil Karačiju, kjer je bila ena oseba ubita in 50 ranjenih. Med ra njenci je tudi sedem Evropejcev in dve ameriški ženi. Število are tiranih indijskih nacionalistov je vsak dan večje. V Karačiju je bilo šest voditeljev solne revolte aretiranih in nato je velika množica navalila na sodišče. Policija je streljala. V Runi je množica nacio nalistov napadla s kamenjem policijsko postajo in policijski načelnik ter magistratni sodnik sta tbila ranjena. V Bombaj u je 500 pristale v Gandhija delalo sol in jo prodajalo ljudem v predmestjih. Pri tem delu se «najbolj odlikujejo ženske. — Stavka železničarjev je bila včeraj končana. Voditelji so povedali deflavoem, naj se vrnejo na delo, kq* se nadaljevanje stavke ne izplača. Vpričo teh razburljivih do godkov je mali, asketični "svetnik" Gandhi ostal daleč v ozadju. Nahaja se na deželi v okolišu Jalapurja, kjer * prMiguje kme tom in kmeticam* kako naj iz delujejo sol in kako se morsjo »—ii ~.. "u v «vi vavr- i« Be| pred vojaškim ka- mmm—m Izbruhnil je med dušnimi pastirji samimi. Liberalen pastor zahteva, armado da kaplani zapuste NOVA TAKTIKA V POLITIČNEM BOJU Pristati stare garde v Minnesotl se poslužujejo novih fraz proti članom farmar-laboritsk« stranke Železničarji bodo podpirali Pinchota Harrisburg, Pa. — Člani e-^(kutivnega odbora železniških *urjačev so na svojem zborovali« izjavili, da bodo podpirali Glfford Pinchota pri njegovi kandidaturi za governerja. Ak-f ija eksekutive je v popolnem nasprotju z izjavo voditeljev < b zniških bratovščin, ki so se '.rekli, ' da bodo podpirali Hrowna za governerja države 'Vnnay Ivani Je. Pinchot je znan suhač in mi-1'jonar, toda za časa, ko je bil sferne* Je pokazal še precej ' aklonjenosti napram organiziranemu delavstvu. -men 14 gen. I>eeJa Stone Mountain, Ga. — Poli r'Ju išče neznane zlikovce. ki so "lečo barvo zamazali ogromno '^*Je generala Roberta E. •"'ja, voditelja konfederalne rmade v civilni vojni. vklesano * skalnati steni gore Stooe Mountain. ' Washington, D. C.—Ostra po-emika potom odprtih pisem je izbruhnila med dvema pastorjema radi vojaških kaplanov. Dr. Peter Ainslie, pastor Krlstjan-skega templa v Baltimoru, Je dejal zadnji teden v svoji pridigi, da za pridigarje in duhovne ni mesta v armadi in bojni mornarici in cerkev bi morala odpozvati vse dušne pastirje iz vojaške službe. "Ako je cerkev upravičena imeti kaplane v armadi, tedaj je tudi upravičena, da ima kaplane v vsaki pivski beznici (speakeasy)," je rekel dr. Ainslie. Ta izjava je razkačila drugega protestantskega dušnega pastirja, drja. Jasona N. Pierce-Ja v Washingtonu, ki je velik patriot in zastopa stališče, da ameriška armada še ni padla na nižino pivSkih beznic. Dr. Pierce je pozval svojega "brata v Krl-stu" V odprtem piamu, naj prekliče svoje besede. Ta pa Je odgovoril, da ne prekliče ničesar in še nadalje obsoja cerkve, ki zalagajo s kaplani "krvavo Institucijo, katero Je ameriška tviada (postavila .Izven zakona" (namreč • Kelloggovim paktom). aaraAča v državi New York Albany, N. Y. — Vse glavne indtfVmje v državi New York se še niso izkopale iz depresije, ki j« sledila polomu na borzi ? prejšnjem letu. Od meseca oktobra število zaposlenih delavcev stalno pada. Prvi meneč tekočega le-U J« bil najslabši v tem oziru. izjavlja Frances Perkins, delav-aka komiaarka v državnem industrijskem departments 8t. Paul. Mlnn. — (F. P.) — Pred par leti so republikanski politikaši kazali na farmar-la-Mirite s prstom in jih imenovali boljševike in propagatorje svobodne ljubezni. Te fsaze so m sedaj izrabile in ne vlečejo več, zato je bilo treba izrabiti druge. V sedanji volilni kampanji trdijo, da so nekdanji progre-sivci postali nazadnjaki in niso vredni, da bi bili ponovno izvoljeni v javne urade. L. 1918, ko je bila organizirana Nestrankarska ligs, so bili Člani lige označeni kot izdajalci. Dve leti pozneje so obkladali sedanjega senatorja Henrik Shipsteada z rasnim priimki. Bil je ateist, sovražnik ameriških institucij in podobno. Razvila se je ostra politična bitka, v kateri so Kellogg, Volstead in Steenerson podlegli In je bils farmar-laboritska stranka zmagovita. Za zveznega senatorje je bil izvoljen Shipstead, za kongresnika pa Kvale in We-fald. Farmar-laboritska stranka št vedno zastopa interese farmarjev in delavcev in njen program Je isti kot Je bil 1. 1918, spremenili so se le argumenti In fraze, ki Jih starogardniki rabijo proti članom te stranke z namenom, da jo dlskreditrajo. Kvllnl delavci pristopajo v organizacijo v Eanton, Pa. — Kampanja, ki jo Je pred par tedni pričela unija svilnHi delavcev, da organizira delavce, zaznamuje v proAlem tednu dober uspeh, Sviinl delavci, ki so upoeleni pri Wallace Co. v Philleetonru. ae posebno zanimajo za svojo unijo. Na zadnji seji je pristopilo v unijo «7 članov. Kompanija ss je pričela posluževati stare taktike in začela je odpuščati delavce, ki so aktiv-ni. v gibanju za organiziranje delavcev. Aagloško-sovjotska trgovska pogodba Sklenjena in podpisana je bila v Londonu 1/ondon, 17. apr. — Angleški minister zunanjih zadev Henderson in sovjetski poslanik So-kolnikov sta včeraj podpisala novo trgovsko in plovbno pogodbo med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo. Pogodba veže o-be deželi na mnoge prednosti in odstranitev vseh diskriminacij v trgovini. Sovjetska vlada ima spet pravico poslati trgovsko delegacijo v London in trije vodilni uradniki delegacije imajo diplomatsko imuniteto. Pogodba tudi pokriva razne regulacije ploditbe v pristaniščih. SoMk odločil proN stavkarjom Delavske organlsaeije apelirajo za prispevke v pomoč stavkajočim vosnikoai Pittsburgh, Pa. — (F. P.) — Stavkajoči vosniki so po dveh tednih čakanja na odlok sodnika v zadevi začasne lnjunkcije, ki je bila izdana na ishtevo Parma-lee Transportation Co., doživeli poraz na so41Ačtt. Sodnik Swes-ringen je prepovedal obratovanje taksijev uniji na bazi kontri-bucij, ki so bilefotem izročene odpomočnemu odboru stavkar-jev. Izgledalo Je, da jo sodnik namenoma odlašal * odlokom več dni, da je tako poslabšal položaj voznikov. Swearingen je, predno je podal svoj isrek, isjsvii, ds Je de- POLITIČNA (¡ORla v državi pennsylvaniji Delavske unije y zadregi, ker ne vedo, katere kandidate naj podpirajo v vodilni kampanji Philadelphia. Pa. — (F. P.) Sedaj, ko je Joe Grundy, načelnik protiunijske Asociacije pennsylvanskih tovarnarjev in kandidat republikanske stranko za zveznega senatorja, podal izjavo, da W. A. Atterbury, predsednik Pennsylvanske železnice in odprt sovražnik delavskih organizacij, financira Varejevo politično maši no, ki se je Izrekla, da bo podpirala James J. Davis« v njegovih ambicijah, da postane zvezni aenator, je postala politična zmešnjava v vrstah delavskih unij še bolj zamotana kot je bila doslej. Voditelji delavskih unij v državi Pennsylvaniji le sedaj niso na jasnem, kdo od političnih aspirantov je pravzaprav "njihov prijatelj". Atterbury, kl Je v prošloatl finančno podpiral Varejevo maši-no, je bil glavna sila na tajnem zborovanju v Philadelphijl, čigar posledica jfe bila, da Je bil Davis Izbran za kandidata proti Grundy ju. Na istem sestanku je bil izbran tudi Francis 8. Brown za governerskega kandidata. Brown je več let opravljal službo privatnega pravnega svetovalca pri Vare Construction Co., v čl je roke so bila izročena konstrukcijska dela pri Pennsyl-vanski železnici, pri Bell Telephone Co. in Philadelphia Transit Co., kl so segala v milijone dolarjev. Glfford Pinchot, bivši nar, ki ga prispdVaJo pasažirji, dolarjev. Glfford Pinchot, blvš potem izroč^^T^rienTkarl^verner, izjavlja, da so bili pri konstrukcijah uposleni neunij-rfki delavci. V času, ko je bil Pinchot go- ječe so natrpane! Ni ve* prostora! Washington, D. t\—Ju* t lini tajnik Mttchell je v sredo apeliral na kongres, naj ne sklepa novih krlmbialakih zakonov, dokler ne bodo zvezne ječe povečane in nove sezidane. Mltchell je dejal, da ao federalne jetnlftnlce natlačene s jetniki In vsak dan je treba (spustiti 12 do 15 atarth jetnikov, če hočejo najti prostor za nove! je očiten dokaz, da unija obra tuje taksije v dobičkosne namene. Unija voznikov taksijev jo predložila dve aplikaciji državni komisiji za javni promet, du ji dovoli promet s taksiji, ki jih vozijo unijski vozniki, toda komisija je aiplikacije ignorirala» Edini promet s taksiji vzdržuje Parmelee družba, ki ima v službi dvajset avtov v glavnem delu mesta. Ko jo sodnik Kwearlngen podal svoj odlok v prilog transportne kompanije, so delavske orgs-nizacije organizirale poseben ko-mitej, Čigar naloga bo nabirati prispevke v sklad, Iz katerega se bo podpiralo stavksrje, da bodo tako lahko še nadalje vztra-fall v boju proti kompaniji. Konflikt med družbo in stavkarji se je z odlokom sodnik* še povečsl in uradniki delavskih unij vidijo v nJem skrito grožnjo proti kolektivnemu pogajanju. ** Komltej Je izdal por.lv na delavske unije v vseh ameriških mestih, naj se zavzamejo za pravice voznikov takaljev v PitU-burghu, ki vztrajajo na stavki if petnajsti teden. Nšaprotnikl militarizma v šolah zmagoviti New York. — Učiteljska unl-ja Je vodila dve leti bitko proti vojaškemu vežbanju v neki višji šoli v Brooklynu. Pri tem so JI pomagale nekatere druge or-ganizacije In tako so z vzajemnim delom dosegli, da Je bilo vo-Jaško vež banje med dijaki ukinjeno. V to šolo pohaja nad pet tisoč dijskov, za vojaško vežbe: nje pa fe je priglasilo le H štu-dentov in tako se Je stvar Izje-lovila. Učiteljska unija Je začela se-daj s kampanjo, da se militarizem odpravi iz vseh višjih šol v mestu New York. Pleskarji izvojevall višjo mezd« Uke Geneva. Wis. — Unijski pleskarji so te dni podpisali novo pogodbo s podjetniki« ki določa pet dni dela v tednu in zvišanje mezde za 10 centov na uro. Sedaj bodo prejemali $1.25 na uro In pogodi* Je veljavna za dve leti. verner je odstavil uradnika Pu bile Utilities komisije in na njo govo mesto je imenoval Chris Goldena, distrfktnega preda«!nI ka rudarske unije. Proti Imenovanju Je nastopil Brown In končno je dosegel, da Je bil odstavljeni uradnik <|>onovno nastavljen na preJSnJe mesto. Pinchot Jq bil že precej ns-klonjen organiziranemu delavstvu za časa, ko Je till governer, zato je postopanje voditeljev železniških bratovščin, kl ao Izr Javili, da bodo i>odplrall Browne pri volitvah, Jako čudno. Nekate-ri napovedujo, da se bo za Browne izjavil tudi John L. Lewis, predsednik stare rudarske unije vzlic dejstvu, da Je bil governer Pinchot tisti, kl Je posredovsl v rudarski stavki L 11W8. v polnilno zadovoljstvo rudarjev, Unijski uradniki pokazujejo, da so dobro orodje starih lisjakov, ki vodijo politiko v državi Tenn-sylvaniji. Sinovi porazili očete prt volitvah Danville, III. — Sinovi so nastopili proti vladi svojih očetov v Oakwoodu, nedaleč od tukaj. Mladeniči so postavili svojo kandidatsko listo in zmagali v volilni borbi zadnji torek. Norman Ork wood, star 22 let, je kandidiral proti svojemu očetu sa župana in Je hH izvoljen z večino 18 glasov. Drugi mlad fant, John Pinegar. Je strmoglavil evojngs očeta iz občinskega odbora Ogrski diktator ušel smrti Buda peš ta, 17. apr—Admiral lioriy, ogrski rngsnt, Je včersj komaj ušel smrti, ko Je s umi vi-her zrušil nanj šotor, pod katerim Je vodil ceremonije pokla-danja vogelnega kamna nove cerkve. Nekaj osel) je bilo ranjenih. Ehsploatacije delavk v industrijah Delodajalci ae ne ozirajo na zakon, kl oaiejuje delovne ure in ga nemoteno kršijo Waehlngton, D. C. — (F. P.) — Kakšnih metod ae poslužujejo delodajalci pri Izkoriščanju tujerodnih delavk v državi Pennsylvaniji, pokazuje poročilo, ki ga Je izdala Caroline Manning, članica ženakega biroja v zveznem delavskem departments Povprečna mezda delavk, ki so uposlene v nogavlčarsklh in svll-nlh tovarnah v Phlladelphlji, je $9 na teden. Delavke so prisiljo-ne delati deset in več ur na dan, akoprav državni zakon omejuje otroško la žensko delo v industrijah na 48 ur na teden. Delodajalci nemoteno kršijo ta zakon, državni uradniki in inšpektorji se pa ne «menijo ss kršitve in tako imajo delodsjslci prs-vlco, da delajo z delsvksml kakor se jim poljubi. Mnogo dslsvk, kot ksžo poročilo, je poročenih In Imsjo otroke, toda rasmere Jih silijo, ds morajo lakati delo v tovarnah, ker so druilnakl očetje bres da. la ali pa je njihova «nesds prenizka sa vsdrševsnjs družine. Izkoriščen Ju so najbolj iapo-stavljene ženske poljske, slovaško In Italijansko narodnosti, kl ne razumejo angležkega jezika (n sn ne morejo pritožiti nikamor tudi v slučaju, ako bi se njihove pritožb« upoštevale. Razrodia jiotlaa v državi WtoMoftoa ¿overner pomllostll zločince, do-čim ne ae zmeni za jetnike, kl so Mil obsojeni v zapor radi aktlvaostl v delavskem gtba-sjn _ Heat tie. Wash. — (F. P.) J Governer Hartley Je pred par meseci odgovoril deputacljl, \ kateri so bili zastopniki delav sklh unij, kl Je apelirala nanj, naj se zavzame, da bodo delavci, ki so bilj obsojeni v zapor radi dogodkov v Centralljl, Izpuščeni iz Ječe, da nima te moč|. Pripomnil Je, da Ima parolnl odbor o-blast reševati peticije za pomi loščenje jetnikov. Te dni Je prišlo na dan, da parolnl odbor dela po guvernerjevem navodilu in da je bilo na njegovo posredovanje izpuščenih že mnogo sločincev. Proti postopanju governerja se Je oglasil državni prevdnik, kl Je Izjavil, da Je governer izpo-sloval pomilostitev nekegs Ho-bert Landlsa, ki Je bil obsojen na dvajset let zapora radi umora. Landla se Je nahajal samo dve leti v zaporu za svoj zločin. Ljudje, ki se zanimajo za cen-tralijsfce žrtve, so vseli ns znanje Izjavo driavnega pravdnlka, kl prikazuje governerjev izgovor, katerega j« dal deputacljl, za navadno Izmikanje Iz nerodne aituacije. letalo padlo na hišo la ubilo Aeed bank propadlo v Nebraski Lincoln, Neb. — ftest maj' hnlh bank v okraju Hauaders, ki imajo skupaj vlog za okrog $1,-400,000, je zaprlo vrata zadnja dva dni. Banke «o pripadale verigi, v kateri ima F. J. Kireh-msn kontrolne intereee, Pariz, 17. apr. — Dva vojaška a«*rorati<»n dobila mono|iol rad Um para tov in lahko poljubno dviga cen«. Senator Dill pravi, da J« to kršitev fthermanov«-ga antltrustnsga zakona. fehl nočejo podplestl csrinakega premirja DunsJ, 17. apr. — Cehoslo-vakljs Je odkkmlla podpis evropskega carinaknga pakta, kl ga Je pred kratkim sprejelo 20 dežel na konferenci v Ženevi. Pakt določa, da evropske dežele aklene j o med aeboj carinsko premirje v svrho, da se povsdigne trgovine. r»hoalovakiJa se noče odreci carini na nekatere kmet-ske pridelke. ___ PETEK, 18. APRILA. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT ci astlo in lastnina »lovimo mabodke roorob-nb jkunofs OW * Mi prtM.f< * Ifc. *»~«ee M EtfrvkrM «trto«« (k*« CMm**) »» «k, hm m iru», m» - *** (1k*!* i» clow t» r.m - orlo u4* »ti »»dwiiulm- not to Nultf B M, to» IM n» I PROSVRTA mit-m flmlti MKMBKR of Tli k > k DEBATED P RMS M4«IM. rMMvk« J» M prl««r (Vtàt. IM«) II, O «*■ i* * M O**»1 - . rs*uiM(M. 4« M «M B«4 «• »«#♦•• — "Z vojaškimi častmi" Včaai koga pokopljejo "s vojažkiml častmi". Ne kakega vojaka ali generala, marveč civilista. Zadnjič »o na ta način pokopali biv-šega predsednika Tafta v Waahlngtonu. Nekega škofa tudi. Kaj je vojaška čast? Kaj je sploh čast? Ali Je čast, če koga spremi četa Vojakov h grobu in Izstreli saiivo nad njegovim truplom? John Haynes Holmes Iz New Yorka, ki velja za pacifista ln se ponaša, da je liberalen pridigar, oetro obsoja to izkazovanje "vojaške časti". On pravi, da je to barbarizem. "Cas je že, da naredim» konec vojaškemu barbarstvu naših slavnosti, obletnic in pogrebov, ker niso nobena čast, pač pa sramota," pravi Holmes. Pravilno! Nobena čast, temveč sramota! Barbari na otokih Južnega morja namažejo svoje mrtve * barvo. 8 tem jim Izkažejo "čast". Civilizirani ljudje v Ameriki In v E-vropi bi to smatrali za onečaičenje mrliča. C as pride — ln vsekakor ni več tako daleč — ko bo tudi orofje v mrtvaškem sprevodu in streljanje na grobu onečaščenje. 2e danee je mnogo milijonov ljudi na svs-tu, katere bi bilo sram, če bi jih njihovi sorodniki na U način počastili. 6lasovi fe naselb — in = prestano združujejo. PočakajteJ Ves ta čas, enajst let, se pa da tudi vi postanete bankir ali tovarnar. 6. Nikdar ne smete iti na štrsjk, ker štrsjk ni zs poštene- la končno, ds bo konec prt rekanja: Ako imate resne nam. _____ ne, ako ste res gcadit^i, odgo- ga deivea. varite sa moja vprašanja — na- 7, - Bogatašem ne smete za vi selbina je sita stalnih osebnih dati bogastva. Bodite zadovoljni, napadov. Odgovorite in dokažite, . dajo dek) in ^ ko4ček kako se mora vzdrževati PO»k>Hkruha je, recimo samo za fOO,000, na g ^ postolajte tlstegs, ki dotičnem prostoru? Kje ipjate da bi se organizirali ali potrebno zaledje za trgovae? A- . ..rjji^ . to M li bo mogoče oddajati dvorano v Sa aku ^^ tako dragem poslopju za tlelo »J «"¡ffifc, w rohni-ceno kakor v onem, ki stane de- ' c,ulJMi w ' ** in . A tm "adgevarjgp MUwaukee, Wls. — Nikdar ni sem trdil, da orgaoigasija Slovenski dom nima poštMflh namenov, trdil pa sem in še trdim, da so njeni nameni neizvadljivj. Ni-kdar nisem »abil v svojih dopisih besed goljgf ali iskoriščevs-lec, temveč sefn trdil in še trdim, da gotove useba pri vodstvu nimajo poštenih namenov, poltenih ne glede doma samega, t0Uk° I setkraf^manj ^Alj' je S kapitalističnemu .iste- pevanega napaka. M njega plačano vsoto? | ■ * ^iSTrl^i A» morete predložiti od mastne- ittt da tfTJi; I Tako. Na svetu so še dohri vprašanja Slov. doma pomenil* |£dolarjev čevelj ljudje, ki želijo delavski pari tudi rešitev Vfeh «M*-* Koliko oe bo raču- vee najboljše - a» najslabše. Stvarnega cMlgovora ša nisem u dvorana? Ah bo Je pač odvisno, s katerega vi- odkroii^ vsota tako nizka, da jo bodo za- Idika človek vzame teh deset ka-tudi drugih zvezd odkrog S I ^^ ^ drxMvaL in I poetičnih zapovedi, bodisi kot D., temveč samo klubi? Ali ne mislite, da bo pri- | »atira ali kot | ' To, prijatelji, je tal^ ljudi, ijudstvo prej ali alej do kateri nimajo, pred seboj jasnih Hpoznanja dfl Je neiiro,8elno line- c!ljrtv' ^ ro^^u h», ti toliko malih društev in da bi tTi/S^kaTi " Potom združenja v par velik, h čem oineniti, kaj je Mgm** m dru6t«v prihranilo ogromno mno-kaj je bil napr^ v Uku moje- ^ |b ^^ _ tudi g. 22letnega delovanja. Lbav? Ali upoštevate gospodar- Nspredek dragi M. ja bil ko iW poWtj kftkoršen j« danes in ! mu. I 10. Držite se teh navodil i boste najboljši Amerikanec. "razodetje.' Jack Teti. < t" Moč tradicij Oakmont, Pa-—Kex me je ve selilo le enkrat videti naie PrU morje, sem se pred tremi leti podal čez morje. Ko prijadram jsX ^aliktični klub štel o- * Trst, sem takoj M da ni £og 1*60 članov, ko je kil Prole- VuSmte nio, več tisti živahni, poredni Trs^ t£c raaširjen po na^ dan^a?Sirano ll^l^T^in^ ee ga je čltalo »koro v vsaki hlAi. ^ kaUre j€ prvi naročaj Vse mrtvo in žalostno in druge- Napredek je bil, ko smo aloven- J0'^ ^ f^končno, a- ga nisem videl kot črnosr^ni- »ki in hrvaški delavci akupaj pri- n ^avate! da se mora delav- ke. Najrajši bi se b> 1 takoj vr- rejall zabave, fhode ln predava- K ^^ predvsem za boljše nll. Vseeno jo mahnem proti njo- nja, ko je cveUla čitalnica, ko so raamare, za svojo jI rojstni vasi. Tudi v nji je bl- se prirejale pomembne igre, ena Llj#0 bodočnogt> da kapitalizem U slidna atmosfera, vse nekam za drugo, ko je velika ve«na na- na8topa prot| delavstvu t vedno žalostno in ljudje so Itoi hitel šega naroda glasovala za delav-l^. allo> da propadajo mali o- tožiti svoje nadloge kot bi jih ake kandidate in ko smo storil brtn!kl in podjetniki čim/dalje prišel rešiti It suženjstva. svojo dolžnost ln Pomaga« pri y, ^ ¿a se moč kapitaliwna Nekaj dni po mojem prihodu zrnati soeiallatičnih kandidatov |vedno ^ koI1csntrlra? Ime prične mati vpraševati, ako v mestni svet. Ne Novak, njegova preteklost, tudi v Ameriki kaj molimo. Be- Napredek nadalje_je to, da 1-1 njegova vrednost, ne gre sa za- kei Mm ji, da je tudi taga dosti, to; to je stranska stvar in ne |k€r je Amerika j^o bogata na briga naselbine, prijatelj M., temveč vitalna vprašanja — kruh, delo in bodočnoet ter u- Jega plodonosnega delovanja na I goda delavstva. V tem amislu se __ __ polju razrednega boja. boja zo- pomenlO bomo prišli do pra-1 cveTejo^ v 'moj'i"rojstni"vasi kot per reakcijo ln dušovnotemo. |V€tfa zaključka. ^^ ^^^ |80 cvetcše pred enim ali več sto- Chicagu tudi in napada, da je gl odbor zanič. Glavna ofenziva se pa vrši od proti* konvencije naprej. Vzrok je med vami, o-aobno sovraštvo in osebne koristi. Jsz ne sovražim ne posameznega odbornika ne celokupnega odbora in tudi ne iščem osebnih koristi. Zsto ¿asi« ki mi je ponujena, hvaležno odklanjam, naj jo dobi kateri iz Cbicagg, kateri izmed tistih, ki je vedno na straži nad gl. odborom radi notinega denarja, ker drugače! bi bil že ves v Ljubljani. Čast komur gre čast, ne meni, kar je ne zaslužim. Nekomu v Chicagu teče že voda v grlo, in če začne fta *mir, ojoj! Krega se in jeni, d* mu u-rednlk dopise meeari in kosa. Tudi klobaso, predno se Jo za-vžije, je treba prej raamestriti in razkoaati. Ako bi bili mi do-pisnikl toliko učeni ter bi piaali in sestavljali čtivo sa Ptoeveto, da bi odgovarjalo v vseh ozirih (nekateri si domiiljajo, da ao)« potem ne bi rabiH ndbenega u-rednika. Zato bo treba pa ie dolgo tekati. Pa malo potrpimo. _ Naj še to omenim, da kritika pri SNPI je dovoljena in tudi gl. odbor jn ¿prejme, celo rad, če le ni pretirana, ker e tem uvi-deva zmote, mnenja in nasvete članstva, r nakar lahko napake Dr. V. Kočjančič : Zdravnikov ja mnogo... Mnogo nas je, če štejem v naš stan vae, ki so kdaj v svojem življenju zdravili, skušali zdraviti in s svojimi sveti pomagati trpečemu bolniku. In (kdo izmed ljudi ni bH že kdaj take vrste zdravnik? Redki so, ki bi mogli reči: jaz ae. To reeaico (žaloetno), da je zdravnikov mnogo na svetu, ja dokaaal že davno dvorjan nekega orijentalskega koeaa, ki je odgovoril na knezovo vprašanje, pripadnikov katerega stanu je največ, češ da zdravniškega. Ce do prihodnjega dne dvorjan ne dokaže svoje trditve, bo Isgubil glavo, je izjavil knez. izvrstno je ta dvorjan^noznal ljudi. Na. slednja jutro^si je, predno odšel na dvor v službo, zavil glavo in lise v robce in srečujoči znand aa mu sočutno nasvetovali razne zdravilne odpomočke vsak po svoji preizkušeni vednosti seveds. Z neštetimi nasveti obložen je prifel na dvor. Tudi knez je bil dobrega srca in je hitel priporočati zdravila, ki jih je izkusil na sebi. Tedaj pa dvorjan odvrže obveze in izjavi» da mu nič ni. Kdo je že tako izvrstno dokazal svojo stvar kot ta dvorjan? a Kako si pa ti ieral zdravnika? Si priporočal devati trpotčev« liste aa rane? Ali mogoče žemljo v mleku namočeno za tur n? vratu? Piramidna in druge — in Ln — one za glavobol? Če je bila krvaveča rana, si jo velel mašiti s pajčevino it» drugo nesnago? ,„ - ,xl Ti dekle in žena si pa prevzela nase vlogo popravi, oziroma se jih drugič travnika za ženske bolezni. . In zdraviš krva-izogne. Moje opaUke, kolUcor| vitve pri znftnkah in sosedah! Seveda samo z besedami; beseda aicer ni konj, a včasih mnogo škodi, seveda tudi lahko koristi. Misliš, da vse veš, če veš, da ae maternica lahko izpraska. Ne vtikaj povsod svoj nos! In kako odločno in samozavestno nasvetuješ zdravila. vem, niso bile pretirane, kar mi dokazuje molk. Pri vsem tem pa nikakor ne morem trditi, da je | gl odbor zanič, ker bi pretira-) val. loha Artach, ¿lan društva št. 14. mamo mogočno SNPJ In njeno mogočno glasilo Prosveta, da i mamo Proletarca, nadalje, da proslavlja ta Hat 20 letnico svo- cerkvah, bogatih cerkvah. Tekom mojega bivanja sem Imel priliko se podrobneje seznaniti s stoletja starimi tradicijami, ki lndu«ki odrcienik Ljudje v zapadnem svetu, ki Imsjo zdrsvo kri v žilah ln zdravs možgane v glavi, Čltajo vesti iz Indije • porogljivim nasmehom. Veetl, ki eo na dnevnem redu, sporočajo, kako "ma-hatma" (svetnik) Gandhl vodi pasivno "revolucijo" proti nadvladi Velike Britanije. Gandhl sovraži ne le Anglije, ki vlada v Indiji, temveč vso zapadno civilizacijo z moderno tehniko in kulturo vred. On pojmuje svobodo Indije na ta način, da izgine Iz Indije vse, kar je modernega in da se ljudstva Indije vrnejo nazaj v one "avete čase", ko je vsakdo sam mesll svoj kruh In vsakdo sam izdelal svojo obleko. Gandhl prayl, da je mašlnska civilizacija prokletstvo ta človeštvo ln "prava sreča" za Indijo in vse druge ljudi pride šele tedaj, ko bodo uničeni vsi stroji In tovarne In Vae moderno orožje. Gandhl tudi živi kakor uči. Glavo si brije, spi v travi, koplje se v umazani "sveti" reki Ganges — polni bolezenskih bacilov — namesto v kopalnici ln nosi srajco Iz grobega platna, ki ga sam sprede ln stke z rokami. Namesto da bi sedel v avto in se pripeljal v enem dnevu k morju delat kontrabantno sol, je romal peš mesec dni. Njegov nauk je, da ljudstvo pogasi civilne zakone — ne krlminalsklh, ker tedaj bi bilo treba ubijati ~ In odreče pokorščino vladi in ne sme se braniti proti sili. "Pustite, da vam odsekajo roko ali vas ubijejo, toda nikar udariti naiaj!" — Je njegov nauk. Ker pa možje pozabijo na ta nauk in instinktivno udarijo nazaj, kadar Jih zaboli, prosi Gandhl ženske, naj one vodijo solno revolto, ker "so bolj potrpežljive in se puste tepsti, ne da bi teple"! To je njegova svobods in civilizacija! — Gandhi mogoče ne ve, da je pred približno par Uboč leti prišel Iz Azije skoro enak oauk, ki ae Je'glasil: "Ako te kdo udari po levem licu, nastavi mu še dei*ao" ... Ta nauk so zapisali ^ v bukve in še danes stoji zapisan, toda organizacija, katrri pripadajo tiste stare bukve, nI nikdar nastavljala desnega lica, }>ač pa Je sama tolkla druge po oIm* licih, »tiskala Jih je za vrat ln jih zadušila z dimom, če ni Šlo drugače ... Ne s pasi v nosijo, temveč s silo je vladala in si ligotovila eksistenco. Gandhl je bolan na živcih in možganih. Njegova "revolucija" Je že prekoračila meje pasivnosti in kri teče kljuii njegovemu nauku. Gandhi najbrž sklene kot mučenlk v zaporu, toda njegovo mučenIštvo še ne prinese «vobo-de Indiji. Indijska ljudstva dol» svobodo, kadar pokažejo, da ao zrela In N|M»ftobna za moderno svobodno življenje. To pa pokažejo, kadar bodo lahko tekntovala z Angleži v moči orožja, če bo treba, pred vnem pa v moči modernega napredka. Indija mora oavojltl elvillcacijo moderne-gs induiarislltms In aspsdne kulture. Osvojiti mora demokracijo in se irnehlti prnkletstva religioznih keet In »dlot-kih miMikov s Is Gsndhi. Močr napredka in delovanja teh dveft delavskih časopisov se je pokazala, ko ao odposlanci Slov. doma dobili sasluženo plačilo na sejah društva Venera in Sloga, it, ko jo članstvo teh dveh društev pokazalo, da sna misliti in sdravo presojati in da se ne da zavajati po naeodnjaiklh kri- Besednl boj Johnstown, Pa. — Tudi jaz bi lahko rekel, da sem "prisiljen odgovoriti" na Zalarjev, dopis, dasl nisem prišel ■ kontroverzo o tukajšnjem-domu jaz .prvi v pri tem, žil par poštenih besed v jsvno-letjj?. '"v"mlsljh imam predvsem «ti m ... - i « . », .. Prosveto, Ostanem _ čačih. Napredek nadalje pomeni k wm ^ 0 napPtdku tu Prosveti in Proletarcu naenkrat Itorij oevojil^ moj» Vnvoromm ga8ega V nekem časoplaa dela*skejw čaaoplas IVoleUrca.L,tam da ^ WIIIUmi ,, ,»ltt#; Napredek je. ako dan. tega ali L ^ d.,avcam d< onega društva znajo zdravo pre- ki ^ gUuM): sojatl razna vprašanja ln ns ki-1 ' maj o gotovim kridačem. Akocčlovsk deluje v delsv skem gibanju 22 let, niso to fraie. temveč pošteno, delavstvu ko-tistno delovanje, ako pa kdo kri čl o narodu In vleče od tega naroda IftV dol. mesečni* plače ta- 1. Ako tveste, da vam je plaêa znižana, se ne.smete pregovarjati. 2. Nikdar ne povejte delodajalcu, kaj o ajem mldlte. « j 3. Bodite stalno na delu pol ure prej nego Je čas aa delati in to, da piše dopise in o-ebne na- J*} pade ter agitira ta narjidnjaškll^ ***** drfodajalcu. ako časopis, ps uganja z ljudstvom In ljudsko usodo fraze. Tako Je. mr. M Pri vas. mr. M. Štejejo samo eni — kateri grade. Rad upoštevam, prijatelj, vsako graditev, toda ne ume biti na pe«ku. kakor je ono vodstvo Slov. doma. Ako je plača prekratka, je pa d<4ov-nl čas toliko daljši in on bo s tem sadov oljen. 4. Ne pritošujte se. ako vaa delodajalec udari po eni straal lica: nastavite mu Ae druga stran. ft. Nikoli ne smete biti člsn u- gradite, zaksj ns odgovarjate nije. Ne smete rszmiNjsti o tem, ns dejstva* 'ako se bankirji In tovarnarji ne- dop1snikom Kljub mnogih prošnjam U oporni ae» uredništva, sai BS depisaUU dršo dokrffa, IH voljsle ss podlssi rmolu-cij« ». rodno hosvesdje ss to kolono, ■o mnogi dopisniki še vtdno se ssie-nkjo ss dotUIso določbo. V svoJU» kritikah šo vedno mešajo -društven® In Jednotino sadove B «tvarml, ki no ■podsjo Mm In no oslrsjo so nn število b«otd- t i • RMoludJs o svobodi kritike >a «Uno dolois, da so v koloni "LJadski tiso* rsaprovljs Is o društvenih in MneUnlh ssdovsh. Is o vprnšsnjlk In sferah, ki sartalsjo v društvih in Masti, Is vaak dopis smo Imeti največ 500 besed. Tsgs m mors dršstl v«.kd« In uredništvo no bp več delalo tlako ni-komur, da M cepilo dsplo» e dva aH ari dole, «o sei predolgi aH lušiile ■tvori, bi no opUtaJe som. Zrn naprej bo vaak dopis sa "Ljudski glao," ki bo ppmoŠBB s navadnimi novicami aH rašpit. ki so au^sje oem In M bo «tel prabo 000 beo^, BR8Z PARDONA ZAVBŽttf. NoboS tok dopk ao bo s^altsn. Te velja sa ▼ob br»« iijams. Doplaniki ai lahko pfBUgaJo «ami i kdor bi rad veliko povedal, naj pa vačkrat plA*. t'RKI»NlftTVO. Ns a^ra "časti" Norih Chloago, 10.—Ko sem bil omenil par opazk v Prosveti s dne 28. marca o zapisniku, o-tiroma delovanju glavnega ln u-pravnega odbora, je moje opazke brat Paul Berger t začudenjem čl tal. Meni se ps čudno sdi njegovo tačudenje. On pravi, da jat potrjujem to, kar on trdi, to je. da je sedanji gl. odbor skrajno pristranski in oseben. Kar pa zanikam. V mojih opaskah nI nikjer zapisano, da bi se mogla is njih izvajati skrajjha priatranoet ali osebnost. Lahko pa vsakdo napravi napako, ali nepravilnost kdor dela. Sem že enajsto leto tajrtlk Jednotlm*a društva, pa ves čas, tudi sedaj, lahko delujem z gl. odborom. Kar napra-v i mo napak, jih popravimo; odgovor, pojasnila, vse dobim po-votjno, tako da se lahko Uhaja. Zgagarji in razdirači sloge v; društvih in jednoti. Za te in I za politične blokarje naj ne bo prostora v Proaveti, ker jo s tem blatijo. Naj gredo s svojimi intrigami v list, kamor spadajo; pošteno članstvo se še prebujaj in napravi temu konec. Samo malo potrpljenja naj Ima br. Snoy. Ljudski glas je enakopraven in največji dar splošnemu članstvu od 9. redne konvencije. Radi bi ga uničili, pa je prepozno. Splošno članstvo že čita, ka-1 ko blokirajo pravičnost in nasprotujejo vsepovsod naprednemu članstvu, ki noče v njihov blok, ker je predrag in preponi-ževalen za članstvo SNPJ. Br. Snoy piše, če ne zaleiejo apeli, da osebno intrlgarstvo in Iskanje dlak v jajcu ne prp-neha, da ba potreba podvaeti drugačne korake. Naj povam br. Snoyju, da je že čas,, da ae pod-vzame korake. Siopi naj pred čebelnjak, kadar imajo čebele vojno (???) pa mu bo jasno. Politični blok ni več priporočljiv; nima več tistih smernic kot jih, je imel sa jednoto. Danes ni cilj k socialističnim principom, marveč denar, razbijanje sloge, blatenje članstva. To pa zato, ker ne morejo ničesar izprašati iz član-{ stva. Niso več tisti čaei, to bi mogli razumeti. Manj dela, manj | denarja in bolj je treba ščititi jednotin denar za članstvo SNPJ v Ameriki, ne pa venomer provocirati društva, ki oo nastopila proti tranaakcijl jedno-tlnega denarja. Saj imamo enake pravice, in splošno Članstvo jim je dslo rszumeti. Pogoreli so in Utfejo diske v jajcu. Kakor hočejo, enakopravnosti pa jim članstvo ne bo pustilo teptati, posebno pa Ljudskega glasu ne. To pa zato, da ee Izve namen in karakter Intriganstvs njihove gs bloka. Joka Medved, Man društva 86. Naslednje beaede pa veljajo tistim, ki sc bolni in ki jim ae vailjujejo taki-le "zdravniki". Ne daj se zdraviti od mazača, ne poslu šaj, ne ubogaj ga, in še posebno ne vprašuj ga za svet. Toda &ii ljudje smo čudni, včasih narav nost nerazumljivi v svojih dejanjih ln mislih Certo zdravnik ni deležen nobenega zaupanji aH take mere kakor marsikateri mazač. Temi ljudje slepo verjamejo. MazaČi nastopajo samozavestno in prepri če val no. Njim je vseeno ali dotični ozdrav ali ne. Vest jih ne ovira pri njihovem poslu zato lahko tako govore. Njim je za svoj žei — v veliki večini -- oo tudi redke izjeme. Ta klm lepim beaedkm bolnik hitro.podleže; «aj s želi nazaj ljubo zdravje nI zato slepo uboga kar mazač naroči. Do pravega zdravnika goje ljudje čest« veliko nezaupanja. Z nezaupno mislijo v srci pridejo k njemu; torej slabo pripravljeni li zdravnikove besede ne padejo na rodovitn zemljo. Zdravniki imajo tudi vest, ki jim bra ni tako govoriti kakor, govore mazač i, ki nima jo v tem oairu nobenih ovir oziroma jih ne ma rajo spoznati. Pa morejo matači ln laži-zdravniki re kaj pomagati? Ne bi bil odkritosrčen, če rekel, da nimajo uspehov. Gotove živčne b*i lezni morejo ozdraviti, te pa lahko seveda tud zdravnik in še bolj. Le zdravaik more ločit bolezni, ki imajo izvor v resničnih bolezenski izpremembah organov, od drugih, ki so nastal na živčni podlagi. Osebni vpliv mszačev pi organskih bolaznih ne more prinesti ozdrtvlj« nja, pač as bolezen nemoteno razvija najrn do usodnega konca. (Zdravje.) Ameriiko življenje 120. LISTNICA ClKWlWYA MoCurtain, Okla., Paul War-muth: — Naalov avstrijskega j konzulata v Chicagu je: Aus-| tria« Consulats. 80 No. Mtchi-«an ave* Chicago. III. Auburn, lU., Mia. F. Krzno*-] ntk Dbttfaa pave* je hošla v Ljubljanskem Zvonu v letnikih 1912 In IMS, iatnra si vs* so-i rudnik lahko nabavi v kraja. J. K.. Virginia. Minn, va nimamo. Čvrsto prh Brezposelnost je, to je res, toda ne * Perry Wilsons, hišnika v Pembridge hotelu Evanstonu. On ee ne more ločiti od ovoje« dela tudi takrat, kadar ga tapro v ječo. Pred nedavnim, ko ja bilo še m\o mr*l< je bil Wilton aretiran, ko eo ga obtožili k. nja prohibicije. Komaj ja eao uro oed« i kletki, že je telefoniral njegov boss na posu jo: "Perry meo» ns delo. Parry je hhi hi. nlk. On je edini, M tna kuriti v centraln« P* mojega hotela. Val moji ao*je bodo tbet« če te Perry ne vrne na dete. Moram ga m ta vsako ceno.** Na policij** postaji Ja Mla kanfrr" ia potom bo poeUII Perryja v spremstvo i> eaja, da je uralR ogenj v pefl. Dve uri ks-je so ga spet rx>alsH Ia to ee je ponsvljal* > ke dve uri. DrugI dan je Ml hifcrfk <*ro* — baš pravočasna, da je lahko popravil v peči. petek, PROSVETÄ w- Veati i¿ Jugoslavije 1 ( Poročevalski Wro Prosvete v Jugoslaviji.) ohcni ZBOR PRIJATELJEV PRIRODE y deželah, ki so bogate na planinskem svetu, pa tudi v onih kjer teh predipogojev ni, uetana-vijajo turisti in planinci svoja planinska društva. Pri nas je ¡¡jbolj poznano Slovensko planinsko društvo, ki ima do 20,000 ¿lanov in do 50 planinskih koč, Mvetišč in hotelov po slovenskih planinah. Dalje imamo tudi Tu-¡¡stovski klub "Skala"., kjer se idružujejo alpinci, to je turisti, ki jim planinstvo ni le zabava, marveč nekaka notranja ¡potreba ¡n ki smatrajo zlasti planin-gko plezalstvo za človeškemu zdravju šport. Hrvatje imajo svoje Planinarsko društvo, Srbi svoje in obstoji jih še nekaj manjših. Delavstvo pa zasleduje s pla-ninarstvom še kaj več kot ta mehanska društva, zlasti osvežitev delavstva po hudem tovarniškem delu na evežem zraku in oplerne-nitev njegove duše v prosti naravi po mogočnosti prirode ne pa po gostilniških zablodah. Zato je bila ustanovljena že pred kakimi 30 leti svetovna in mednarodna delavska turistična zveza Na-turfreunde, ki združuje danes nad 200,000 članov "po vsem svetu in ima nad 600 koč in planinskih zavetišč po Avstriji, Nemčiji, Švici, Češkoslovaški in oelo nekaj jih je v Argentini in v Avstraliji. Sedež Zveze je na Dunaju in predsednik je poslanec Richter. V Jugoslaviji obstoji že 26.1et podružnica v Sarajevu, ki je danes centrala za Jugoslavijo, dalje imamo podružnice v Zagrebu, na Sušaku, Osjeku, Mariboru in od 1. decembra 1980 tudi v Ljubljani. V Sloveniji je obstojala ie pred vojno podružnica v Radovljici, ki je zgradila celo svojo kočo v tamošnji okolici, ali med vojno je prenehala z delovanjem. V sredo, 19. marca se je vršil pod predsedstvom, znanega slovenskega alpinista odvetnika dr. Turne I. redni občni «bor ljubljanske podružnice "Prijateljev Prirode," ki se ga je udeležilo nad 50 članov. Iz predsednikovega poročila je bilo tazvidno, ia je sicer društvo dobro delovalo, da pa ga Je ovirala v delovanju čudna zima, ki je onemogočala i smučarski sekciji delovanje i izletniški sekciji, ker ni bilo niti snega za smučanje niti lepega in suhega vremena za iz-ete. Nastopili amo tudi v neugodnem času, ko je prometno ministrstvo odvzelo vsem društvom pravico do treh poljubnih voženj s 50% popustom, kar so Jživala tudi turistična društva. Mnogo članov je pristopilo s tem namenom, marsikdo bi pa tudi ažje napravil kake izlete, ko bi md to ugodnost. Vendar naše trlavno delo naj bo, da zainteresiramo za društvo delavstvo iz »bratov, ki naj preživi svoj prosti ras v prosti in čisti naravi, pa v mestih in njih zaduhlih gostilnah in lokalih. Te je treba organizirati podobno Dunaju, kjer ima vsak obrat svojo orgar nizacijo in marsikdaj napolni delavstvo le enega obrata cel ali še n-e »»osebnih vlakov, ko hiti pod i»raporom "Prijateljem prirode" 1 naravo in k naravi. Blagajnik l«»-"ip Morettl je podal tajniško " blagajniško poročilo, iz katera vidimo, da je imelo društvo kljub vsemu članov, in si» • r 128 moških in 42 ženskih. ^Kino med njimi tvorijo pristni nameščenci, delavstva iz bratov je malo, zlasti železni-Jtnev, ki je le eden. Veliko zanimanje vlada za gibanje med r,"iarji in steklarji v Hrastniku, "I koder je v ljubljanski podruž-n"-i ¿21 članov in kjer se snuje »ova iKidruftnica. V nedeljo pribita mariborska in zagrebška Mružnlca propaganden izlet na Mr/lieo nad Hrastnikom In va->'ta ljubljanske člane, da se iz-*ta udeleže v čim večjem števi- 1 l'o odobritvi vseh teh poro-1 J«* bile izvoljeno novo načel-/N0 in nadzorstvo, «o to: dr. »• nrik Turna, Pintar, Morettl. JtuUlL Umnik. Ivan Kristan. ' k« HMcrMčeva. Prešel j An- * in fckerl Pavel, v nadzorstvu J^l^nc, Ignacij Mihe ve, Dm- *<> Malovrh. Tone Selišker Upamo, da pojde novi odbor vso vnemo na delo med delavstvo po obratih. Zadružna banka v Ljubljani sporoča, da aačne izplačevati di-videndo po 6% s 1. aprilom t. 1. Interesenti naj pošljejo kupone v Ljubljano na naslov banke. Tistim, ki imajo delnice v depotu Zadružne banke v Ljubljani, se vpišejo dividende na hranilno vlogo. Glavni dobitek obveznic vojne škode je zadela moravska banka uprava in sicer na obveznico vojne škode št. 751 serija 2205. Dobitek znaša Din 1,000,000. Čudno naključje hoče da je to že drugi slučaj, da je zadel glavni dobitek vojne škode urad ne pa privatnik, tako je prejšnji dobitek zadela beograj&ka mtestna občina. Koncerta Ljubljanskega zvona Kakor smo že poročali je priredil pevski zbor Ljubljanski zvon ob svoji 25letniri dva jubilejna koncenta, in aicer enega za mladino, drugega za širšo publiko. Koncerta sta izpadla tiad vse dobro. Zbor je predvajal večino nove skladbe tako po kompoziciji kot po predvajanju. S koncertom je hotel Zvon prikazati na-j še glazbeno produkcijo zadnjih let Predvajal je dr. Kimovca, dr. Dolinarja, dr. Schwaba, A. Lajovica, St. Premrla, Z. Prelov-ca, Josipa Pavčiča, Oskarja De* va, A. Jobs ta, Slavka Osterca, P. H. Sattnerja, in V. Mirka. U-speh je bil v pevskem kot moral nem oziru najboljši, v materijel-nem ne tako. Publika se je bolj zanimala, menda za sextet črncev, ki je nastopil dva dni pozneje. :Mi: i «i t Tragična smrt dveh delavcev Te dni sta se hotela dva delavca s čolnom prepeljati pri Bego-vem Hanu preko reke Bosne. In sicer sta to bila delavca Sitno Mi-trovič in Stjepan Dolnič, s seboj sta pa imela precej teiko prtljago, kar je brod ki je bil precej preparel prelomilo na dvoje. Oba sta pri tem padla v vodo in ker nista znala plavati u-toniia. Na njihove klice prispeli na pomoč jih niso mogli več rešiti iz narastle reke. IVI litre žganja je popil in umri V.Ivankovi pri Oeijeku je te dni delavec Mile Rukavina za stavo izpil tri. litre močnega žganja. Ko je žganje izpU se je onesvestil Tovariši so da'spravili v postelj toda nesrečnik je Že tekom noči umri. ¿i Podpora za vzorno gnojišče Beograd, 27. marca 1680. S sklepom ministra za poljedelstvo se oddobri podpora 224,-000 dinarjev banskim upravam za podpiranje vzornih gnojišč. Podpora bo podeljena posameznim zaslužnim in siromašnim po-jjedelcem, ki imajo hleve za živino in mnogoštevilno živino. Posamezni poljedelci dobe podpore v znesku dinarjev 2.000. Kakor vidimo imamo že za vse mogoče stvari tekmovanja. Mogoče bodo dali še kake nagrade za živino, ki daje najboljši gnoj ? Pri likofu ga je ubil Kmet Slavo Stipan iz Vukma-niča je kupoval pri prijatelju fti-ji Mujiču v Mostarju vino. Ko sta sklenila kupno pogodba sta se vsedla k čaši vina, da izpije-ta kakor je navada običajen li-kof. Beseda je dalo beaedo in kmalu sta ae sprla. V Jezi Je Slavo Stipan zakrabil za motiko ter udaril Mija MujJča tako nesrečno po glavi, da se je Isti takoj zrušil mrtev na tla. Slavo otipana so zaprli. Intersaentna razprava radi filma "Veneta edevlea" Te dni se vrši v Parizu inters-sentna r sprava na tošbo črnogorskih prince v proti ameriški filmski dru»! Metro Goldwyn Mayer, radi žaljenja črnogorskih prince v v filmu Vesela udovice Princ Danilo Črnogorski osebne prisostvuje razpravam, v katerih ga zagovarja v njegovem imenu znameniti pariiki odvetnik Paul Boncour. Odvetnik Je v svojih izvajanjih navel, da ja režiser tega filma bivši vojni ataše na Ce-tinju Erich von Stronheihm izkoristil svoje osebne «pomine ter na žaljiv način predstavil v ffl-mu črnogoraki dvor. Zahteva pol miljona frankov odškodnine. Ho-d išče se še ni izjavilo, temvoč si bo puštilo predvajati film, da se prepriča, če je res žaljiv. 8amemor 11 letnega dečka V vasi Kuzmin v VojVodinj se je dni ustrelil llletni Drago-tin Milsilovič, ker je misUl, da je njegova mati, ki je padla s lestve, mrtva. Ustrelil se je v trebuh ter je bil takoj mrtev. Njegova mati se je pa od padca kmalu nato zavedla. Letalec George Kraigher s« vrača v Ameriko Ljubljana, 27. marca 1930. Kakor smo že poročali jo bil znani ameriški slovenski letalec George Kraigher nedavno v Ljubljani. Te dni je pa Kraigher od* potoval na Dunaj, nakar ae bo mudil še v Berlinu. Okoli 10. a* prila ae bo v Hamburgu vkrcal za Ameriko. Zaplenjena tihotapska ladja Pri mestu Preka v Dalmaciji so te dni organi državne finan-cijske kontrole ujeli večjo tiho tapsko ladjo, ki je bila naložena z večjo množino manufakturnega blaga. To blago je bilo namenjo no nekemu trgovcu v Preki. Lar djo in blago so financijski organi zaplenili. Nesreča v paromllnu . Ivan Turčič iz Virja, ki je zaposlen v (paromlinu Peršič v Vir-ju, je včeraj popoldne prestavljal jermen na transmisiji. Pri tej priliki, ga je jermen zagra-bil ter mu je prelomil desno roko. Turčiča so takoj prepeljali v bolnico. Smrtna koaa V Ljubljani je predvčeranjim umrla soproga železničarja in po. sestnika Ana Voje, enako je pre-minul v Ljubljani delovodja tovarne za klej Rihard Friee, v Mariboru pa je včeraj umrla Ka. rolina Lampretova, rojena Klob-čauerjeva, v starosti 51 let. JZ PRIMORJA Primorske novice in poročila Trst, 27. marca 1980. Tržaški kvestor Orlandella ja stavljen na razpoloženje, pravi» jo, da ratfi zadnjega atentata na Popolo di Trieste, o čem smo že poročali, na njegovo mesto prU de Geatano Laino, ki je znan kot najboljši policijski funkcio-nar v Fortiju, kjer je do sedaj služboval. Torej obeta se še to-čnejša policijska služba kot do. seda}, pa ne najlbrž v kriminali-stiki, temveč v pogledu političnih pregrešk. , Velik naval tujcev v Dalmacijo Dubrovnik, 26. manca 1980. Kljub veliki agitaciji, katero delajo nekateri tuji agenti proti Dalmaciji, je ta že sedaj prenapolnjena po tujcih. Posebno mnogo jt Nemcev in Angležev. Zadnje Čase že prinumkuje sob, zato so sklenili, da se bodo uredile sobe v bližnji dubrovniškl okolici, kakor na Lapadu, pri Sv. Jakobu in drugod. Krvavi izgradi v Trstu, radi pno» glasltve Reke sa svobodno luko Ko je poročala Agencija Štefani, da postane Reka in okolica svobodna luka, je ta vest povzročila v Trstu silno nerazpoloženjs, ker Tnžačani vedo, da bodo s tem močno prizadeti. Danes so v znak protestu zaprli vse trgovine v Trstu. Prišlo je do burnih incidentov, celo do izgredov, kjer ao morali posredovati karabinerji. Podrobnosti o dogodkih še majka» jo, ker italijanska cenzura skrbno pazi, da se stvar ne izve. Smrtonosna nesreča v Primer Ji Sušek, 14. marca 1980. Včeraj popoldne se je zaletel veliki tovorni avtomobil tvrdke Bratje Knez iz Cfrkvenioe, v bližini vasi Križ v vrfiko in močno drevo. Na avtomobilu so se nahajale tri ossbs In to šufer Car neki Piškulič SUvo ter še en delavec. Pri nesreči je dobil šufer Csr težke poškodbe, Piškulič js pa skočit iz avtomobila, toda tako nesrečno da se js zaletel z glavo v neko drevo ter bil ns mestu mrtev. Edino delsvec, ki je sedel ns žskljih moke si je ohrsnll življenje, zlom H si je nogo. Vzrok nesreče je v tem, ds so se utrgale zavore. Koroške novice Iz Avstrije Celovec, 27. marce 1980. Odposlanstvo iz Pllberka, Suhe. Labuda In Železne kaplje as Js zgtešile pred dnevi pri Zvez-nem kancelerjtt na Dunaju, ter ga naprosilo pomoči zs kmetijstvo ter ss zgradbo in popravo esst Pri deželni vladi v Celovcu ao psdie ns deputacljo ostre o-pezke, ker nI hotela predložiti nji svojih zahtev. Helena iXM*ek: Brazilski niza "Ne," je dajal moderni srhi» tekt. "to ni mopoše. Miza sredi sebe in stoli okoli nje, to je gre-taakno, to js vrtiljak. Človek ima občutek, kakor bj se vse vrtelo — grozno 1"' Potem je predložil načrte za notranje-de-kurativno oprem* ki pi+vide» vajo. obedno miso. primerno zmanjšano,, pri oknu ali pri poči. Ia ljudem as zdi to aalo ljubko in udobno ter celo "prav sa prav" pravilnejie, ni ta "prav za ppav" je Že sam na s» bi dovolj, da se jedilnica preuredi. To je tiati "prav ca prav", ki ae pojavi vselej, preden krenemo. 4V novudobnost. Prostor odpravlja resnične dra-žestnajši, bolj umetniški in o-aebnosten. Ljudje se zdijo bolj zavarovani, in msnijo: Seveda, saj ae tudi v reatavraciji umikajo mizam v sredini in rinejo v kota. Cemu ne bi tega delali doma T • C« sta dva Človeka ali trije v sredi sob«, se vedno pojavlja občutek neprijetnosti. Dva osebi ali tri, mož, žena in otrok, več jih ssdaj skoro ni. To vpliva odločilna Saj imajo pri mizi v kotu dovolj prostora. Ampak trije otroci, štiri ali pet otrok, in šs vzgojiteljica povrhu — bilo bi popolnoma nemogoče razvrstiti oelo to veselo druščino ob mali stranski mizi. Otroci so obvladnil prostor, ga napolnili. Takrat je bila miza na sredi sobe nekaj čisto naravnega, nekaj takega, čemur se js morala prilagoditi ostala ureditev pohištva. Zdaj pa manjka tisti osrednji kos pohištva. Mladi zakonci nimajo nič otnsk ali kvečjemu enega. Družine v patrijar-haličnem pomenu besede ni več, zato js družinska miza postala nepotrebna Mita sredi sobe je namreč bila vedno družinska miza, bila je simbol na otrocih bogata hiša« kakršne danes ne najdemo nikjer drugje kakor v zgodovini. To js bila miza, ob katari je samo *— gospodinja vladala, rezala kruh, delila u-kore, postopala milo ali og&čno. To js bila mita, ob kateri js bil oče visoko spoštovkni družinski poglavar, ki je tyl nekoliko oddaljen od vnši« kakor js pač velevalo spoštovanja To je bila miza okolu katere ao cvrčali in se smejali otroci, miza, na katero so postaadjall mogočne sklede za juhoJ Njih bujni vsebini je nekako odgovarjala hišna gospodinja. To, kar je bilo na njej materinskega, je določalo njen poj*v» in če si hošemo biti ¿vesti razlike med dobami, si moramo predstavljati ksko bi učinkovala moderna ženska listava v okvirju teh starih rodbinskih slik. V ostalem pa nimamo tudi več nikakih družinskih slik, .kakor nimamo več družinskih miz. Imamo paš pikantna, aanimlve, zadivljajoče Ženske slike, žene kot individualnosti, tudi vdane otroške ttfijRPMR ko pa smatramo za nekaj flli-str sitega, "malomeščanskega", sa Izraz predmestnega okusa! Tako je I Sodobna družina bi bila na portretu reenlčno namenoma "boteno", kakor pravijo umetniki. Ta družina, kolikor še obstoj s, sili vendar na razen, njene sile so centrifuge! ne, gibljejo se v smeri od sre "S dišša. V primeri s tem so bile aile pristne družine osntripetal ne, silile so k središču kakor red starega prostornega stila — kakor to vidimo v duševnih energijah na družinskih sliksh. Ali naj zopet ponovimo, kar je bile že tako često povsdsno, ker je to čas določujočs socislns resnica: vas k člsn družine ime svoj poklic sli vssj neko oprsvl* 1o, ki je zanj vsebina življenj Tisti, ki so samostojni, tisti se uče, veak pride ob drugem Času It mizi. Ne zarsdl brezob-zirnoeM, marveč zelo» ker zahteva tako ničin življenja, ker m urad ne ravna po šoli, ta pa ne po seji Družina je gotovo mnogo grešils ns ljudeh, Je sebično vsrkavala njih moli. Je zadrževala njih oecbnoat. če je eeio ni (».habjila. le te sile, ki so se zdaj sprostile, so se bridko maščevala nad družino ter so omajale njen tomeljnl kamen. Ne le posredstvom poklica žene, tudi s športom, zebavo, posred» atvom poklica Ime, tudi s apor tom, zaltavo, poaredstvoni vseh tistih ubiik^aadompvanja, k« Jih prinaša asmkšrfji nti 1 livlje-nja. Celo tam. kjer še obstojajo večje družine, kjer žive dve šli tri generacije pod eno stre* ko, je popolnoma jo vol j manjša miza, ker niso nikoli vsi člani skupaj pri jedi in ker so nekoč same oh eebi razumljive družin« ake sestanke a jutra j, opoldne in zvečer odpravili. Celo v družinah. ki štejejo šeat glav. audlta nce udijs. Dmžinako ali- brez otrok. Cas ln njsgova be-i tremo za nskaj ril i - ds sta skršlla mizo in je spravila a sreda v kot In to bo tra-j slo psČ tsko dolgo, dokler »• bo v krušni službi zaposlsns še-ns spet nsstopila svoje mesto ssmo kot hišns gospodinja, kar pač ne more biti več delaš. Zd™ va, sveža, ljubka ravnateljica prijetne domačnoetl, ki bo Intuía dovolj časa za vzgojo svojih otrok, a tudi smisle a* delo svojega moža. Tedaj bo žena zopet pomaknila druži neko mizo v sredo sobe, ker bo spotnala, da Js tam več veselja, prostora in zraka. Tako bo zopet stari simbol družinske mise prišel do svojs veljsvs. Ti ...M. u "—'•■ u U" aiSši i i I in«f nw jt muwjv pi uwwin New York. — Brezposelno»! bi se dsls odprsvlti, tods sedaj Je še prezgodaj govoHtf o načrtih zs rešitev trga problema. To Itjsvo Js podsl Julius H. Barnes, predsednik Ameriška trgovske zbornice, ko Je govoril pred členi Asociacije tnvsrnsr Jev v New Yorku. Med drugimi je govoril tlidi predsednik Proctor A GombU ln relud. de Je ta družba rešile problem brezposelnosti s tem, ds njeni da-levd dels J o Is par dni v tednu In ss pri delu vrste, povedal pa ni, ds njegovi delsvel anslužijo po novem sistem« Is okrog dar est dolarjev tedenako. rt ae-Mn« Mmqtarka Uly Wllsoa (v kruBV), |U je šlvrls s »vaji* «rfrlum aa saiaatal farmi v Middle Hsddsm. Caan. Msd IJudj, v Melvtll«aH)e,M m j. podsl» praš kraiksat la sa jI ba|a Se»sd». Kongresni k kaznovan na aodttču Philadelphia, Pa. — Kongres-nik James M. Beck, znan reak-cionar, ja bil te dni kaznovan na plačitev denarne kazni v vsoti $100, ker ni Izpolnil listine v svrho obdavčenja njegovega privatnega premoženja. ^ Stavka krznarskih delavcev Philadelphia, Pa. — Organlzl-rani krznarski delavci eo te dni eaatavkall v znak protesta, ker jim je družba znižala mezdo za pet odatotkov. Stavko, v kateri ja prisedetih dvesto delavcev, vodi levičarska JL unija. Hudo zdravilo Zdravnik: "Kako pa ae počuti dahes Vež možr. Zena: "Gre Že ha bolje, gospod doktor," Zdravnik: "Pijavke so mu pomagale, kajne?" Zona: "Oh, gospod doktor, ta Je bila pa huda. Prvo je a težavo pogoltnil živo, drugih pet sem mu pn moralroevretl." v • Žena je kopetentna "Denar ali Življenje"i "Vzemite moje življenje — moj demu' ima vedno žena." •ni li (li OBČINSKE, čudakih naprav, poaeatvene in korporacjjake (BONDE) OTIS & CO. CLEVELAND, OHIO JOHN F. PERICO, zastopnik Pridružite m naUma Dvema Velikima Izletoma valjano parnih« ál PARIS črta 21 Mji ia 19« j iflriji 1t30 NAJKRAJŠA IN NAJBOLJ PKIPKAVNA POT ZA SUWKNC'K I J I Parale TAWS" b 4*Wa aaaa rM Wmm«m tar bs|sm/I aUMNB v«a » I »Ss ne Ia Raiaval Mad^a* prlvalaa kaMa vea pataMuft. glavae Ir.....lis hafcéaj* la pilada. Za aedalja« pudr<*a«»tl slada teh Islrtov vpradejta pri 213 North Michigan Avenus Chlcege, IIHnela all fri tladadMi ■esiepaikih MAK*Kft STATE HANK. St (Wtlaadt Htraat, N.w Yark, N. V. MirrroWN BANK or NRW YORK m Zskrajiak ê Caaark), aae Ninth AVem», flaw Yarfc, JOHN MfltKMf 'M AOKfMft, A4 It St. Ctatr A»a., l laaalaad, Ohla. MIHAIJKVK: SR/W C41, east S«. Cía». Avanea. riavwlaad, Ohla. JOBRI'H BWTK. ITta Kaat ZSth Bleaat, leraia. Ohio. XAiAMČITB BI PROBTORK NKIIAJt • Arosvetx PETEK, 18. APRILS l>an M vlek: MED BRATI ^ Eno dejanje. BRATlC: Govorite, govorit«! ^ KUFER: Pa pravit^ da niate agent! To je gola agitacija. KOREN: Vai člani smo agitatorji. Sloven-Hka narodna podporna jednoU ima čez 60.000 agitatorjev. To je bratsko podjetje. Val ¿lani smo bratje in aeatre, ki se zanimamo za svoje podjetje. Zavarovanci družbe se ne zanimajo za drugo kot za svoje polios. Ali se morda jM/znajo med seboj? Med nami pa je bratski čut. Ako se včasl prepiramo, je to potrebno, da se še bolj spoznamo in trdnejše povežemo z bratskimi stiki. BRATIČ: Zdrav prepir j« znak življenja. Med mrliči je mir ... ZENA: To je pa resnica. KUFER: V jednoti je preveč politike! KOREN: To pravijo oni, ki uganjajo nasprotno politiko in bi radi videli, da jednota služi njihovi politiki. KUFER: Tudi buslnes« Imate. Tiskate časopise in knjige. KOREN: O, da bi le bilo dosti tega busl-nessa! S. N. P. J. podpira svoj« člane tudi kulturno, ne samo materialno. To je druga velika ugodnost, ki je vi "iniuraner nimate. Nala jednota izdaja časopise in knjigo za Izobrazbo svojega članatva, ne zaradi businesaa—in to je velika razlika. BRATlC: Jako zanimivo! ' ŽENA: To fte mene zanima. BRATlC: Glej jo, glej! KOREN: In ne samo to. Poglejte socialno življenje, ki Izvira iz naših podpornih društev: zabavni večeri, igre, petj«, deklamacije, predavanja In plesi. GINA: To pa mene zanima! BRATlC: Glej jo, glej! GINA: Kajpada, jaz vendar rada plešem ln igram tudi. Kdo bo vedno čep«l doma ali hodil zijala prodajat na ulico? AH sprejemat« tudi dekleta v vale društvo? KOREN: Da, pa še kako radi! Taka dekleta kot st« vi, brhka in zala, kar na rokah nosimo. Le k nam! 2ENA: Kaj pa omožena dekleta? Jaz še nisem stara * • • BRATlC: Hahaha—tudi tebe skomina, da bi te nosili na rokah ? 2ENA: Glej ga, zlomka! A11 al me zato vzel, da me boš Imel celo življenje zaprto v hiši? KOREN: Tudi vas radi vzamemo, le nič strahu—In nobene škode ne bo; korist bo in zabava za vso družino. ŽENA (možu): Si čul? Ako gre Gina v dru-fttvo in jednoto, grem tudi jaz! KOREN : Tako se govori. BRATlC: No, ta J« pa lepa! Mister Kufer, vse kaže, da s vašim businessom ne bo nič. Moral bom Iti z ženskami, drugače me požro— In jaz sam grem rad za ženskami. KUFER: Saj ni tako hudo, ne. To so samo Šale. Ženske so na moji strani. KOREN (ženskama): Ali je res? GINA: Nič ni rea! Jaz sem tam. kjer je za-bava In čeprav plačam dva dolarja več. Ne bom pa celo moje žlvljonje rilca kuhala! ZENA: Kamor gre Gina, tam grem Jaz. BRATlC: In kamor gresta Gina in moja stara, tam grem jaz! KOREN: Bravo! Tri nove člane že imamo. ZENA: Vzamete tudi malega? Eno leto j« star in živ kot elektrika. KOREN: Bravo, štiri so! Eden v mladinskem oddelku. [ KUFER (v veliki zodregi): Naj Wlala ali ne, navsezadnje nimam nič proti temu kam greste, toda poleg toga ae lahko "infturate" tudi pri nas. Boste vsaj slišali oba zvona in-- GINA: Sem že slišala oba zvona nocoj tukaj in—oprostite—vaš je slabo pel. Ce se ne motim, je malo počen ... BRATlC: Hahaha! 1J ' KUFER (kislo): Mi j« zelo žal — 2ENA: Nič naj vam ne bo žal—pa pejte še vi z nami. Nas bo pet In zabave bo za deset! KOREN: That's right! Kaj pa je z vami, rojak Kufer? Mar ste vi kaj več kakor mi? Navsezadnje ste tudi vi delavec ln spadate v našo elovenSko delavsko organizacijo.' Med brati se boste najboljše počutili. GINA: Ne verjamem, da bi mister Kufer šel v jednoto. ZENA: Zakaj ne? GINA (poredno): Boji se prepira na sejah.. BRATlC: In politike ... ZENA: Oh, ti se samo šališ, in ti, Gina. Mister Kufer je že vid«l več prepira in politike kot vsi člani S. N. P. J. skupaj. KUFER: You bet, »daj ste pa resnico povedali! ZENA (ponosno): SI čul? KUFER (ponosno): Jaz sem bil na tirolski fronti 1 2ENA: Cuješto? KOREN: Takih mož mi potrebujemo. GINA: Se ne verjamem . . . Mister Kufer je vendar jasno pokasal, da ne mara za družbo, zlasti za žensko družbo ne... BRATlC (sarkastično): Posebno pa ne, če ženska družba diši po politiki... KUFER (užaljen): Kdo pa vam je to i«kel? 2ENA: Nihče ni rekel! KOREN: Ml že nicmo toga rekli. Prepričan sem,.-da bi se prijatelj Kufer imenitno počutil v dobri družbi, posebno v družbi takih deklet kot je gospodična Gina. GINA: Jaz bi rada videla ... BRATlC: Jaz tudi. KUFER: Kdaj pa Hočete videti? GINA: Nocoj—takoj—zdaj! KUFER: Ali so morda ne počiAim dobro v vaši družbi? GINA: VI še niate v naši družbi! — BRATlC: VI ste tukaj le kot agent zavarovalne družbor-to pa ni naša družba. Nafta družba od danes je Slovenska narodna podporna jednota ... GINA (smehljaje): Torej? ZENA: Ste razumeli šalo? KUFER (premagan): AH right, pa naj bo konec Šale! Grem pa še jaz v vašo družbo, da vam dokažem, da se ne bojim nič«sar in nlko-gsr! KOREN: Bravo, pet nas je! j BRATlC: S« «nega agenta, manjka. Kaka škoda, da ga nit Ta bi bil dobrodošel. ZENA: Kaj pa gobezdaft? BRATlC: Skoda, škoda ! Prave robe manjka. Zdaj, ko se je tako dobro izteklo, bi ae spodobil po nafti «Uri šegi pošten "likof." KUFER (veeelo): Dobro, pa "Hkofajmo." (Potegne flask is žepa.) (Zastor.) (KONEC.) jo je cestni prah neusmiljeno odbijal vanje, so reveži prišli na rob vrta v ozko senco žive meje. In so bobneli ln vroče jim je bilo! Iztrgal sem se šiloma iz svojega hipnotizma ter sem jim sebi v zabavo vrgel nekaj teh lepih, rdeče zlatih sadov, ki so vlaeU tik moje roke. Tam bur, na katerega sem meril, jw nehal bofcnati. Eno minuto je tamburaft premišljal ln gledal okrog, da bi vedel, odkod prihaja pomaranča, ki se je kotalila pred njim v jarku. Nato pa jo je hitro pobral ln grizel z vsemi zobmi, ne da bi jo prej olupil. I Spominjam se tudi, da je bil čisto ob Barbicagli majhen vrt, ločen od njega le s nizkim zi dom, in da sem bil nad njim, koder sem se nahajal. Bil je tu majhen košček zemlje, določen meščanom. Njegoši drevoredi so bili beli od prahu in obrobljeni z živozelenim pušpanom. Dve cipresi so mu dajali izraz mareelUeškega eolskega dvorca. Sonce nI bilo nobene. V ozadju je stalo poslopje iz be-lega kamna z okni male kleti, ki je segala do roba praga. Spr va sem menil, da Je to kmetska hiša; toda ko sem bolje pogle dal križ, ki se je dvigal nad po slopjem, in napis, vdolben v kamen, sem spoznal, dasi nisem razbral njegove vsebine, da je to grobnica korzifte rodbine. Okrog d'Ajaccia je mnogo teh malih kapel, sredi vrta, k samim sebi Obrnjenih. Tja pride v ne del jo družina obiskat svoje mr tve. Tako je smrt manj žalost na kakor v hrušču na jfokopall MIh. Samo koraki prijat«lj«v motijo tukaj tihoto. S svojega prostora sem videl n«k«ga dobrega starčka, ki je mirno stopical po drevoredih. Ves dan je obrezoval drevesa, kopal, zalival ter z veliko skrbnostjo obiral ovele cvetlice. Po-tem pa, ko je solne* zahajalo, je stopil v mak> kapelico, kjer so spali umrli,člani njegove družine; zaprl je lopato, grablje ln velike zallvalnlke. Vse to jo de lal čisto mirno z vedrostjo po kopališkega vrnarja; vendar jo delal ta dobri človek vzdržno in si ni dajal odgovora za svojo delo. Delal je brez hrupa lu vedno saplfal vrata v spodnji obok tako narahlo, kot bi ae bal, da ne bi kega zbudil. V globo kem, od solnčnlhfitrkov osvet 1 j ene m molku ni vrtnar vzbudi niti enega ptiča in nič žalostne ga ni imela bližina tega vrta na sebi. Samo morje se je zdelo bolj neizmepnor nebo bolj visoko, in ta počitek brez konca je kljub nemirni nartvl, ki jo jc težilo življenj«, rtt*šlrjal okrog sebe čuvstvo večnega počitka.. Alphonse ^^^yyjjg Fantazija. V Parizu imajo pomHranče žalosten izraz odpadlih sadov, l>obranih pod drevesom. V času, ko pridejo na trg — sredi deževne in mrzle zime — Jim daje njih svetla lupina in njih močni vonj v teh krajih lahkega okusa tuj, nekoliko ciganski li-raz. Ob meglenih večerih jih vozijo Žalostno okrog ob troto-arjih v medli luči svetilke, ovite v rdeč papir, naložene na majhne vozičke. Spremi j« jih monotoni in Vreščeči glas. ki se gubi v d rd ran ju vozov in ropo-tanju omnibusov: "Dva sousa pomaranča!" Za tri četrtine Parita nov velja ta sad. preprost v svoji ol>-liki. utrgan v daljni deželi, ki ni na njem pustilo drevo druge-ga spomina kot majhno zeleno jtegico, za slaščico, za posladka-nje. Svilen papir, ki gs ovija in prazniki, ki so s njim v zvezi, povečujejo ta utia. Zlasti ko se bliža januar, ustvarjajo tisoči pomaranč, ki jih vozijo in» u-licah in lupine, ki se valjajo v blatu jarka, misel, da otn*a neko velikansko božično dre\o svoje veje, obložene s narejenimi sadovi, na Pariz. V izložbenem oknu vidiš o-kraiene izbrane aadove; oh vratih ječ in boinle med zavoji piškotov in med kupi jaiiolk, pred vhodi v plesišča' in zat»a viftča. In njih izbrani vonj se mefta z vonjem plina, a šumom škripala in s prahom v zadnjih galerijah. Valed tega skoro pozabljajo, da je tretja drev«da zrastejo pomaranče; kajti med tem, ko pride sad naravnost s juga v polnih zabojih k nam, so drevo, obrezano, brez oblike in brez lepote, 1« za kratek čas pokaže Is toplega rastlinjaka, kjer prebije zimo, na prostem zraku javnih vrtov. Da dobro poznaš pomaranče, Jih moraš videti v njih domovini, na otokih Balearih, na Sardiniji, na Korziki, v Alžlru, v modrem, pozlačenem zraku, v toplem zraku sredozemskega morja. Spomnim se na majhen nasad pomaranč pred vrati v Blidah; Um so bije lepe! V mračnih, svetlečih se listih so imeli sadovi blesk barvanega stekla In so s to svetlo bleščo-bo, ki obdaja svetleče se roie, zlatile zrak, ki jih je obdajal. Tu pa Um so pokazale jasnice čez veje utrdbe malega mesU, stolp neke mošeje, kupolo kakega marabouja In zgoraj o-grom ni Atlas, v vi nož ju lelen, venčan s snegom, kakor i belo kučmo s kodri belih novih kosmov. Neko noč, ko sem bil tam, se je zgodilo nekaj, o Čemer trideset let niso slišali. Zima je drgetala na zaspanem mestu ter ga pregrnila s snegom in ivjem in Hlidah se je zbudil v novi obleki, pokrit s belim prahom. V tem. Uko lahkem in čistem alžirskem iraku se Je zdel sneg biserni prah. Odseval je kakor perje belegs pava. Najlepši pa je bil nasad pomaranč. Na močnih listih je obleta! sneg. kakor je padel, kakor sladoled na la-kastih krožnikih in sadovi, i><> t rešeni s Ivjem. so iiražali ble-stečo milino in rahel soj kakor zlato, zagrnjeno s svetlo, belo tančico. To je spominjalo ne rdeče obleke pod čipkasto srajco ln potlačene reči na olUrju, za vitem v čipke ... Najrajši <*oje Stric: "Ker al bi} Uko priden |Tonček, ti bom pa nèkaj dal. ((Mu goldinar in . n . .podaja srebrn goldinar in ban- Toda moj najlepši spomin na kovac). Kaj imaft rSjfti, goldinar pomaranče sega v Barbicagllo, Lit nanir7" ...IIL.i ....J Lil... JUi.^l. I k H Tonček: V U papir zavit gol- veliki nasad blizu d'AJaccia, kamor sem hodil v vročih urah počivat. Tu so pomaranče bolj visoke in bolj oddaljene ena od druge kakor v Blidah ter so segale do cesU, nasad omejuje le šiva meja In jarek. Tik sa tem nasadom je bilo morje, neismer no sinje morje . . . Kako lepe ure sem preživel v tem vrtu! Nad mojo glavo so ishlapevale pomaranče v cvetu in sadu svoj blagodišeč vonj. Zdaj pa zdaj je psdia zrela pomaranča, ki se je ta mah odtrgala» kakor obtežena od bročlne, a medlim hru ščem. brez odmeva, bliiu mene na zemljo. Samo roko sem moral stegniti. To so bili krasni, anotraj purpurno rdeči sadovi. dinar. Smrt se skrivi za nam Vaak dan UtaU: Ljudje so biN naknadno napadeni s hudimi boleči nami v idodcu, odvedeni v bolniftnt co sa operacijo, tam so umrli, — bi lo Je fte vse preposno. Dovolj etra pa ae nabere v t4 arah, da nas lahko umori. ITRINERJEVO GRENKO VINO očisti vai lelodec In ireva In refti va* tivot strupenih saoatankov. Glav nt MKlu«" do sdravja Je. drftati notranji dele talosa *iet, ker bolesnl navadno prihajajo t« strupenih sUnkov v talee*. Pobtte si tega sdra vila fte danes od vaftega lekarnarja 1 Vaft etab apelK, saprtf^oa. flavoboi m . . . - Hi ptlai v valih irevth ae hitro ras Zdelo se mi Je. da so Ubrani, in m»jo. Vsor«* dobite od Joe. Triaer pa nebesnt oblok je bil Uko Co., 1SM S. Ashland A ve., Chicago, lep! Med listi se je videlo po- IH- vrši no morja, ki se je svetilo kupon za BRUFLACni VSORK kakor kosci črepinje, ki v megli I . - * ods^vsjo od njih solnčni žarki. In fte valovanje morja, ki v ve-1 Uttca likih razdaljih pregiblje ozračje, |Mesto, drftava to enakomerno šumenje, ki vas ziblje kakor v nevidni barki, toplota, vonj po pomarančah ... Ah! Kako lepo se Je spalo v vr tu Barbicaglia! Vendar me Je včasih v naj lepft*m trenutku mojega popol REDKA PHbDLA Proda se v staram kraju v salo prometnem kraj« Jugoslav I je lepo poemtvfe* ^Velika hiša, v kateri je büa doka vrsU l«t .gostilna in saioga s vinom danskega počitka zbudilo bobna- |)eana trgovina. Y«lik nje tamburja. Nesrečni bob- vrt. njiva in travnik, pripravno narji so bili, ki so ae hodili va-|sa skladišče lesa. Proda ae tu-dit tja doli na cesto. Skozi luknje iive meje sem opaiil metle-nI oboj tamburjev ln velike bele uanjate predpaanike na rdečih hlačah Da bi našli nekoliko di lep goad, dva deU sU v Ja-vomiku In ea del J* pri J«rši-čah. Za vsa POimfila obrnite se do lastniki naflMov: Anton Ziherl, 6000 St Clair Ave. koliko na cerkveni praznik, na savetja pred slepečo svetlobo, ki Cleveland, Ofcfo RICHMAN BROTHERS PRODAJALNE ODPRTE OB SOBOTAH VEČER DO 9 URE. VELIKONOČNE in POVRŠNIKI PfOJDITE v prodajalnico oblek Richman Brothers jutri r i., vsak čas, predno zaprejo zvečer ... in izberite si obliko in vrhnjo suknjo iz zaloge, ki je znamenita v raznovrstnosti In vrednosti blaga. Ne glede na to, kakšna je vaia velikost, postava ali okus, mi vam lahko postrežemo, da vam bo pristojalo perfektno in izbera kroja, blaga in barv Je velika .. , Na vašo željo vam tudi lahko popravimo, skrajiamo ali prenaredimo brez vsakih stroškov in o pravem času, da lahko dobite v soboto zvečer. * • i; Poleg zajamčene zadovoljnosti v "zadnji minuti'* izbiranja in postrežbe vam damo tudi užitek, da boste lahko zadovoljni s kakovostjo in cenami Richmanovega blaga ... ki je proizvod največjih ameriških modistov ... in blagovni luksus, ki ga more nabaviti le brezprimerna nakupna moč Richma-nove tvrdke v gotovem denarju in ki vam ga more dati po ceni izpod $S0 . • • Krasno izvršeno krojaško delo Richma« nove glasovKe organizacije usluibencev-solastnikov ... Vse blago prihaja direktno iz tovarne in zato je Richmanovim možno prodajati po tako nizkih cenah kot je ... $22.50 OBLEKE Kroji a dvema ali tremi gumbi v eni ali dvojni vrsti . • . špičaati ali zaokroianl krajci ... Iz volne, serževine, tweeds. twiaU in kašimera ... novo «Ive, zagorele, plave in rjave ter mnogih drugih barv, lepo plaanlh la mešanih . .. velikosti, ki prlatojajo vsakomur. POVRŠNIKI Z eno ali dvema vratama gumbov box modela, Raglane in Cheater-fielda ... Is Llama volne In lahke sive. zagorele in pUve barve . • • črne la bele primesi, pisano blago in še vi Jot ... različno blago trpežne kakovosU • . • dvakrat skrčeno in nepremočljivo. VSB VSAKDANJE OBLEKE IN POVRŠNIKI, ftPORTNE IN PRAZNIČNE OBLEKE V VSEH PftODAJALNI-CAH RICHMAN BROTHERS PO ZDRUŽENIH DR2AVAH SO VSE PO ENI CENI. ALL $ 2050 THE:RICHMAN BROTHERS -COMPANY Tai eaODAJALNE V CHICAOU: 114-118 So. State St 6400 So. H elated St 4011 W. Madison St