MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Aleksandrova cesta St. 13 / Telefon 2440 in 2455 Izha a razen nedelle in praznikov vaak dan ob 16. uri , Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poitni čekovni račun St. 11.409 JUTRA” Gospodarski svet Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer je te dni predložil narodni skupščini zakon o gospodarskem sve-hi, ki bo z asti v sedanjih težkih časih yeleva,žna državna institucija. S tem se izpolnjuje že stara želja vseh naših gospodarskih činiteljev, ki so si mnogo prizadevali, da bi vlada in narodna skupščina dobili posvetovalno zbornico strokovnjakov. ki zares temeljito poznajo vse naše ekonomske probleme. Osnutek 0 osnovanju te korporacije pa nam že Sam po sebi dokazuje, kako široko si v'ada zamišja njeno delo. Gospodarski svet se bo osnoval na Podlagi člena 24. naše sedanje ustave ter ho popolnoma samostojna posvetovalna Ustanova. Člane sveta, katerih bo 60. bo imenoval ministrski predsednik na pred-!og ministrskega sveta, in sicer iz vseh Panog javnega gospodarstva. Po ključu, ki ga predvideva zakonski osnutek, bo imenovanih 24 zastopnikov poljede'cev in gozdarjev, 16 trgovine, industrije, obril. pomorstva, bankarstva in rudarstva, ® delavstva in zasebn.h nameščencev', ter 15 gospodarskih delavcev in strokovnjakov, pravnikov, inženirjev, zdravnikov in novinarjev. Poleg teh rednih članov in Japonske priprave za ofenziva OSVOJITEV HARBINA. KRVAVI BOJI ZA VUSUNG. IZKRCEVANJE JAPONSKIH ČET. HARBIN, 8. februarja. Japonske čete so po krvavih bojih osvojile mesto. Prvotna normalna borba se je ob koncu raz vila v tnasakriranje Kitajcev, ki so izgubili okoli 2200 mož, dočim jih je bilo več ko 500 .ranjenih. Tudi Japonci so utrpeli znatne izgube, dasi zatrjujejo uradno, da so imeli le 8 mrtvih in nekaj ranjenih* Kitajci, ki so branili mesto, so bili zelo pomanjkljivo oboroženi in so po neprevidnosti zašli pred japonske strojnice, ki so jih dobesedno pokosile. ŠANGHAJ, 8. februarja. Japonci so po večurnem obstreljevanju zasedli kraj Vu-sung, trdnjave same pa kljub vsem naporom niso mogli osvojiti- LONDON, 8. februarja. Položaj v Šanghaju postaja vedno bolj resen. Jaoonci bombardirajo neprestano razne dele mesta, in sicer z morja, s kopnega in iz zraka, Japonci in Kitajci, oboji pošiljajo na bojišče vedno več čet. Japonska ladja »Ma Mia« je izkrcala 1000 vojakov, več polskih baterij in drugega materiala. Razen tega so izkrcali 4000 vojakov v Pao Šanu, predmestju Šanghaja ob južni obali Modre reke na zahodu od trdnjave Vu-sung. Namen teh. čet je presekat] železniško zvezo med Nankingom in Šanghajem, po kateri pošiljajo Kitajci svoje pomožne čete na šanghajsko bojišče. Isto-tako so vNongkeu izkrcali veliko posadko baje celo dvanajsto divizijo, s katero bodo pričeli glavne operacije, ki bodo šele pričetek prave velike vojne, četudi morda nenapovedane. Generalna debata o razorožitvi TARDIEUJEV GOVOR V RADIU. - POINCAREJEV ČLANEK V »EXCEL- SIORJU«. - ŽENEVA, S. februarja. Danes se je. na enakega' števila "namestnikov, bo | mednarodni razorožitveni konferenci pri- Niogel gospodarski svet pritegniti k sodelovanju pri reševanju posameznih problemov tudi še posebne strokovnjake in eksperte. Za člane bodo mogli biti imenovani samo državljani naše kraljevine, ki so s svojim dosedanjim delom pokadi, da so dobro poučeni o vseh gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki so že dopolnili 35 let starosti in imajo častne državljanske pravice. Mandat članov bo trajal tri leta. med tem časom pa bo prenehal 'ahko v primeru smrti, izgube častnih državljanskih ^avic, ostavke ali razrešenja zaradi nesposobnosti za izpolnjevanje mandatske dolžnosti. Na vsako izpraznjeno mesto Pride namestnik, članstvo v gospodarskem svetu bo častno Člani izven Beograda bodo pa imeli prosto vožnjo za yse seje in bodo za časa zasedanja pregnali tudi dnevnice, katere bo ministrski svet naknadno določil po trenutnih izmerah. Vsi tako nastali stroški se bo-do krili iz postavk državnega prora-^na. Organi sveta pa bodo plenum, Predsedstvo, izvršilni odbor in strokov-P' odbor. Predsedstvo bo sestavljeno Iz Predsednika, dveh podpredsednikov in dveh tajnikov. Izvršilni odbor pa bo tvo-r''o poleg članov predsedstva še 7 po Plenumu izvoljenih članov sveta. Svet Se bo sestajal vsako leto 1. oktobra, si-Cer pa po potrebi. V času, ko ne bo zaganja, bo funkcije sveta opravljal iz-VrŠilni odbor, ki bo več ali manj trajno P°s'ujoča institucija. =Novi gospodarski svet bo na zahtevo u^de dajal strokovna mišljenja o žalskih osnutkih, nanašajočih se na gozdarsko in socialno življenje, obsega-d°de vprašanja prometa, javnih financ, J*vkov, trošarin, carin itd. Vlada pa mu (ahko dajala v pretres tudi osnutke {,°vih uredb in pravilnikov za izvršene navedenih zakonov. Prav tako mu j0 lahko izročala tudi konkretna vpra-a|ba občega gospodarstva in socialne j*°litike. Narodna skupščina ta senat bo-a s svoje strani mogla zahtevati mne- čela generalna debata. Kot prvi govorniki so bili, kakor znano, najavljeni angleški zunanji minister sir John Simon, franposki vojni minister Tardieu in ameriški delegat Wi'son. Vsi trije govorniki pa so '• dali le kratke izjave splošnega značaja. Samo Tardieu, ki je govoril skoraj poldrugo uro, je konkretno pojasnjeval znani francoski predlog, katerega je ob tej priliki oficielno izročil konferenci. Obenem je odgovarjal tudi že na prve kr tike predloga. ŽENEVA, 8. februarja. Francoski vojni minister Tardieu je včeraj govoril v radio o razorožitvi in dejal, da ima Francija večjo pravico kakor kdorkoli, baviti se s tem vprašanietn. Francija je neštetokrat dejansko pokazala svojo dobro voljo delovati za resnični mir. V tej zvezi je omenil pogodbe v Locarnu, Kelloggov pakt in druge dogovore, ki so bdi sklenjeni na francosko pobudo in so danes edine garancije za mir. Francija pa je šla še dalje in je, ne da bi čakala šele na Ženevo, znižala svojo voj- sko za četrtino od stanja 1. 1913. Francija je, je nadaljeval Tardieu, znižala število svojih divizij na polovico, rok obvezne kadrske službe pa za dve tretjini. Vedno sodelujoč z Društvom narodov, je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da okrepi avtoriteto te ženevske mirovne ustanove in bo tudi sedaj doprinesla svoj del ne le za materialno, temveč tudi za moralno razorožitev sveta. PARIZ, 8. februarja. Poincare objav-!ja v »Excelsiorju« daljši članek o razorožitveni konferenci, v katerem zagovarja v Ženevi stavljene francoske predloge. Tardieujev predlog, pravi Poincare, ni le diplomatična gesta, ampak je dejanje, ki nima primere v zgodovini. Vprašanje razorožitve je trenutno najvažnejša občesvetovna zadeva, za katero daleč zaostajajo vsa; notranje-poli-tična, zunanjepolitična, finančno-gospo-darska in sploh vsa druga vprašanja. Samo v slučaju takega pojmovanja se bodo v Ženevi mogli doseči konkretni uspehi, in ne le prazne resolucije, ki bi hile brez vsakega stvarnega pomena. PRED NOVO AKCIJO NA PRIMORSKEM. TRST, 8. februarja. Včeraj je bila v Pa dovi seja pokrajinskih direktorjev fašistične stranke iz Julijske Krajine, Južne Tirolske in iz Zadra. Seji je predsedoval generalni tajnik Starace iz Rima. Kakor zatrjuje »Popolo di Trieste«, se je na tej seji razmotrival položaj v novih italijanskih pokrajinah. Starace je dal direktorjem navodila za letošnjo akcijo za asimiliranje omenjenih pokrajin. Akcijo, ki bo enotna, bo podpirala tudi osrednja '» 'uda. PRED KOMUNISTIČNO VSTAJO V URUGVAYU. MONTEVIDEO, 8. februarja. V vsem Urugvayu je opažati močno komunistično gibanje, ki prehaja že v priprave za revolucijo. Vojaštvo je noč in dan pripravljeno, da nastopi, čim bi bilo potrebno, tudi z orožjem proti prevratnikom. Straže na meji proti Braziliji so pojačene in strogo pazijo, da se ne vtihotaplja orožje. ROPARSKI NAPAD NA BANKO. NEWYORK, 8. februarja. V soboto popoldne je osem roparjev napadlo državno banko v Mavelandu v državi Indiana. Roparji so napadli uradnike in hoteli izropati glavno blagajno. Ker pa je zaradi obojestranskega streljanja postal položaj zelo kritičen, so bili roparji prisiljeni pobegniti. Skočili so v avtomobil in izginili. Pri spopadu z roparji so bili trije uradniki lažje ranjeni. AMEIŠKO ZLATO V FRANCIJI. NE\VYORK, 8. februarja. V zadnjih 14 dneh so ameriške banke odposlale v, Francijo za 98,268.700 dolarjev zlata, dočim se nadaljna pošiljatev v iznosu 12 milijonov že pripravlja. PONESREČENA SVATOVSKA DRUŽBA. DUNAJ, 8. februarja. Pri Iglavi se je prevrnil avtobus, ki je vozil veselo svatovsko družbo 36 oseb. Od teh je bilo 28 ranjenih. Ženin in nevesta sta po Čudnem naključju ostala popolnoma nepoškodovana. _____ Zatedanle banovinskega sveta UVODNO POROČILO BANA DR. MA RUŠIČA. — PRORAČUNSKA DEBATA. LJUBLJANA, 8. februarja. Danes ob 10. uri je ban g. dr. Drago Marušič otvo-ril zasedanje banovinskega sveta. Banovinski svet zboruje tokrat v reprezen-tacijski dvorani bivše deželne vlade na B!eiweisovi cesti. Po otvoritvi je ban poročal o položaju v Dravski banovini, in sicer s posebnim ozirom na banovinski proračun. Ob otvoritvi je banovinski svet odposlal kralju in ministrskemu predsedniku Petru Živkoviču vdanostno, odnosno pozdravno brzojavko. Sledilo je čltanje referatov o posameznih postavkah proračuna, ki se opoldne še na daljuje. Ker bo čitanje najbrže še pred odmo rom zaključeno, se bo popoldne lahko že začela generalna proračunska debata. Trajala bo več dni. Uje gospodarskega sveta tudi v vseh ini- ttistrr Jmvnih predlogih, tičočih se narodne- '^v-.SflbivVir' • Novi banovinski proračun NA SPLOŠNO SE BODO BANOVINSKE DOKLADE ZNIŽALE. Danes prične v Ljubljani letošnjo proračunsko zasedanje banovinskega sveta dravske banovine. Banovinski proračun za 1. 1932/33, s katerim se bo imel baviti banski svet, predvideva 111,951.978 Din izdatkov in istotoliko dohodkov, je torej za 4,400.721 Din nižji od lanskega. Sestavljen je po načelu kar največ mogoče štednje, zlasti kar zadeva osebne.izdatke in dotacije banovinskim podjetjem in zavodom, pri čemer pa niso prizadete neobhodne potrebe javnih del, socialnega skrbstva in narodnega gospodarstva. Največji del izdatkov odpade na javna dela t. j. pred vsem za ceste, in se za te izdatke namerava uvesti zmerna taksa za nakladanje in razkladanje železniških tovorov. Za kritje izdatkov za naloge, katere je morala banovina prevzeti po zakonu o zdravstvenih občinah, se namerava pobirati 10% na zdravstvena doklada. S tem se pa splošna obremenitev z dokladami v dravski banovini ne poveča, ker so zdravstveno doklado pobrala že poprej zdravstvena okrožja, ki so prsneha'a s 1. aprilom 1931. Kakor je ban izjavil novinarjem, bo banska uprava posvečala vso skrb, da se znižajo občinske doklade, kajjor tudi doklade okrajnih cestnih odborov, tako da je pričakovati, da se bodo na splošno v letu 1932 znižale doklade v dravski banovini vsaj za okrog 15—20%. Banovinska doklada na neposredne davke ostane nespremenjena, istotako ostanejo nespremenjene izmere trošarin, taks in drugih banovinskih davščin. Taksa na živinske potne liste, ki je bila lani med proračunskim letom znižana, se bo pobirala v tej znižani izmeri. Davščina na hiše, ki so oproščene državnega neposrednega davka, ki je bila lani ukinjena, se tudi letos ne bo pobirala. Glede na nazadovanje konsuma je tudi predvideni donos banovinskih trošarin na alkoholne pijače znižan od 37 na 31.5 milijona. Znatno je v proračunu znižan tudi predvideni donos prispevkov avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest, in sicer od 4 na 1.5 milijona Din. V pogledu kulaka je banska uprava pripravljena priznati nadaljnje olajšave. Do 15. januarja je banska uprava p,e-jeia od odkupnin za kuluk okoli 2.5 milijona dinarjev. V kavarni JADRAN na pustni torek utantii KliiKE DOBRO DOŠlEi Dva nova grobova. V soboto je preminul pri mestnem vodovodu zaposleni pomožni delavec Jakob Koler v starosti 49 let. Bil je priden in zanesljiv delavec, pri tem podjetju po službi najstarejši; služboval je tam od 1. 1907. — V cvetu mladosti je preminula v soboto na Pobrežju 20’etna dijakinja Lidija Lukežičeva. Pogreb pridne in splošno priljubljene mladenke bo jutri v torek ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Blag jima spomin, preostalim naše sožalje! Smrtna nesreča. V bližini Sv. Lenarta v Slovenskih goricah se je pripetila snoči okoli 20. ure smrtna nesreča. V temi se je peljal na svojem ko'esu posestnik Franc Podlipnik, oče tukajšnjega trgovca in posestnika Franca Podlipnika na Teznem in zavozil v neki avto s tako silo, da ga je vrglo v obcestni jarek, kjer je obležal nezavesten. O nesreči so bili obveščeni gasilcj pri Sv. Lenartu, ki so z avtomobilom prepelja'i ponesrečenca v tukajšnjo splošno bolnico — že mrtvega. Nesrečnež je med prevozom izdihnil. Volilni imeniki. Mestno načelstvo je stalne volfpe imenike na novo preuredilo. Predvidenih je 15 volišč. Vseh volilcev je v novih volilnih imenikih vpisanih 9293, od teh 551 izven mesta bivajočih javnih uslužbencev. Ko bo okrajno sodišče voilne imenike potrdilo, jih bo mogel vsakdo vpo-gledati in prepisati ter zahtevati popravke. Po zakonitih določilih potrdi sodeče volilne Imenike naidalje v 15 dneh. Nezgoda na ulici. Včeraj dopoldne je doletela na Vrba-novi ulici 64'etnega upokojenega železniškega uradmka Viktorja Gašperiča huda, nezgoda. Na zaledenelem pločniku je starčku spodrsnilo, da je padel in si pri tem zlomil levo nogo in močno poškodoval tudi levico. Prenesli so ga na dom; ker pa je čuril vedno hujše bolečine, so poklicali rešilni avto in ga prepeljali v splošno bolnišnico. Razne nezgode. V Spodnjem Radvanju je spodrsni’o včeraj popoldne že priletni žerici Mariji Sa'amoriovi. Revica je padla in si zlo mila desno nogo. — Pri drsanju na Treh ribnikih pa je padel llletni dijak Herman Se‘ferd in se močno ranil na nogi. — Danes dopoldne je padel z voza delavec Anton Markežič na Teznem in si zlomil desnico v zapestju. Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnici. — V bolnico so pripeljali včeraj dopoldne tudi gostilničarja Karla Bergeza iz Rač, ki ga je nekdo napadel in težko poškodoval na glavi. Zborovanje učiteljskega društva. Mariborsko učiteljsko društvo bo zborovalo v sredo 10. februarja ob 9. uri na I. deški osnovni šoli v Razlagovi ulici. Na dnevnem redu je poleg običajnih poročil fuTikcijonarfev tudi predavanje: »Film kot učilo v moderni šoli«, kjer se bodo razkazali tudi primerni filmski aparati za šolo. REIDT1 IHPIDH pustni torek v UNIONU Naj Sepsi in naIvese eiši Pustni Kabaret • bitka s set penlinami ifelika Kavarna Poslovalnica »Kmetijske eksp.zadruge zapečatena Nemalo senzacijo je vzbudila v našem mestu v soboto zvečer vest, da je policija zapečatila poslovne prostore »Kmetijske eksportne družbe« na Aleksandrovi cesti in aretirala njene voditelje. Na zahtevo tukajšnjega državnega pravdništva je izvršil zaplenitev vseh poslovnih knjig in aretacijo štirih funk-cijonarjev družbe okrajni poicijski nadzornik g. Canjko z več detektivi. Vse štiri aretirance so zasliševali včeraj dopoldne na policiji, popoldne pa so jih izročili tukajšnjemu sodišču. Kmetijska eksportna družba se je ba-vila tudi z življenskm in nezgodnim zavarovanjem in vršila zelo živahno propagando zlasti med podeželskim ljudstvom. V kratkem času, odkar je bila ustanovljena, je razširila svoj delokrog po vsej Sloveniji, ustanovila podružnico v Ljubljani in celo v Zagrebu. Mob ,;zi- rala je veliko število poverjenikov, agentov in potnikov, baje okoli 400 moških in ženskih, ki so akvirirali za družbo in pridobivali zavarovance. Na Aleksandrovi cesti si je bila ustanovila veliko pisarno pod ravnateljstvom g. Kende in pred kiratkim kupila tiskarno »Ažbe« v Mariboru za 550.000 Din in neko hišo na A'eksandrovi cesti za 1,560.000. Zadruga je imela nalogo vnovčevanja vseli kmetijskih proizvodov svojih članov, nabavo vseh potrebščin zadružnikom, izvrševanje vsakovrstnih poslov za po-vzdigo splošnega gmotnega položaj«* članstva, dajanje posojil in materijelno in moralno podpiranje svojega 5'anstva. Ustanovila pa je zadruga tudi podporno sekcijo, oziromh oddelek za posmrtnine, ki je v primeru smrti zadružnega člana izplačal svojcem podporo do zneska Din 18.000. Večer veselih pesmi Glasbene Matice jutri v Narodnem domu bo njena prva prireditev v tem stilu. Nastopi okrog 100 pevcev s koroškimi, prekmurskimi, dolenjskimi in gorenjskimi narodnimi pesmami in zdravicami. Dasi je program vseskozi pester in humorističen, mu daje zbor namenoma ob'i-ko pravega koncerta in ga bo proizvajal tudi z največjo prec'znostjo. Zato bo imel tudi prvi del večera na zunaj obliko koncerta in se ne bo sedelo po mizah, ampak na nenumeriranih stolih. To s pravi, kdor prej pride, bo lepše sedel. Po pevskem nastopu bo pa družabni večer z'vojaško godbo, v II. nadstropju pa radio. Ker je to edina slovenska prireditev v torek zvečer, bo gotovo dobro obiskana. V dvoranah se že kuri od nedelje. Pregled motornih vozli. Pregled vseh avtobusov, avtotaksijev in tovornih vozil bo 9. t. m., na 10. in 11. t' m.'pregled vseh osebnih in ostalih 'tovornih vozil, 13. t. m. pa preg'ed vseh motornih koles na področju predstojni-štva mestne polie je. Lastniki mobn ih ko es se morajo zbrati s svojimi vozili določenega dne ob 14. uri na S’omšk >-veni trgu pred policijo, pregled vsoh drugih motornih vozi! pa bo v garaži mestnega avtobusnega podjetja v Plinar Miški ulici. Vozači mr rajo prinesti s seboj vse potrebne listine, zlasti >pr če-valo o preizkušnji in potrdiC o zadnjem pregledu. Vlomilec poj mizo. Ko je ravnatelj klasične gimnazije dr. Tominšek hotel v soboto okoli 22. ure stopdi za trenutek v svojo pisarno, je opazil pri odpiranju vrat. da s ključav-nco nekaj, ni v redu V tem je tudi že zaslišal v pbarni ropot, nakar je vrata hitro zaklenil in obvestil o tem stražnika, s katerim sta se podala skupno v rrisaruo. Pod ravnateljevo mizo sta našla mladeniča, ki je ves preplašen jel pripovedovati, da je hotel poiskati in si ogledati neke listine, ker ie bil svoiečas-no učenec tega zavoda. Stražnik .ie odvedel fanta v policijski zapor, kier ga bodo danes zaslišali. Iz šolske službe. Z odlokom ministrstva prosvete je impnovan za profesorja v VIII. položajni skupini g. .Josip Karba, suplent tukajšnje realne gimnazije. Na tukajšnje državno žensko učiteljišče pa je premeščen g. Miroslav Irgohč, strokovni učitelj na realni gimnaziji v Otočen. Strokovni učitelj. g. Josip Bervar na mariborski realni. gimnaziji pa je trajno upokojen. Iz železniške službe. Po službeni potrebi šo premeščeni: Anton Škrobar, šef postaje Dolnja Lendava, v Maribor glavni kolodvor, blagajn k Franc Cihocki iz Maribora v Ljub’jano in prometni uradnik Mato Mi-haljevič iz Čakovca za šefa postaje v Ormož. Službeni list dravske banovine prinaša v 10. številki med drpg m tudi naredbo o izdajanju potrdil o imovinskem stanju, pravila o pregledu in žigosanju taksametrov, norme za portlandcement, nove pristojbine v telefonskem prometu z Romunijo, nadalje seznam držav, ki so ratific rale svetovno poštno konvencijo in r°7ne druge objave. Kmetijske službe. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino obvešča tem potom vse večje posestmke in sorodne kmetijske obrate, da se je priglasilo društvenemu tajništvu (Kranj! večje število absolventov raznih kmetijskih strokovnih šol, ki želijo nameščenia kot kmvHiski oskrbniki, pristavi, prakrikantje itd. Interesenti/ki rePektirajo na kakega nameščenca kmetijske stroke, so ponovno vabljeni, da se obrnejo na omenjeno društvo, ki jim bo rado postreglo s n''*—h nlmi pojasnili. Jutri vsi v hotel »Orel« na veliko pustno vrvenje. Na Pepelnico že ob 4. uri zjutraj odprto. Večerni kuharski tečaj na zavodu »Vesna« v Mariboru se začne v petek 12. t. m. ob pol 18. ur’ Sakol.sivit Sokolsko društvo Maribor I javlja vsemu članstvu tužno vest, da je umrla članica sestra Lukežič Lidija. Pogreb predrage sestre bo jutri v torek 9. t, m. ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. -- Član-stvo se poživlja, da se udeleži pogreba v čitn večjem številu z znaki. 489 v;., -i J I ■ ii<-— Golouhova „Gro'eska sedanjosti" Po Ivanu Cankarju Slovenci nismo imeli pisatelja, ki bi s tako jedko satiro ožigosal sodobnost, kakor jo je Rudolf Golouh v »Groteski sedanjosti«, ki je v soboto doživela svojo krstno predstavo v. našem, gledališču. Dočim pa je Cankar postavil na oder le našo domovino, je Golouh upodobil ves sedanji politični svet, katerega je slekel do nagega in ga pokazal občinstvu: »Glejte ga, tak je!« Jedka, si‘no jedka ie ta satira, a pri* znati moramo, da ni. neupravičena. Oblika dela in satirična poanta sta groteskni, ker je, kakor pravi avtor sam, tudi sedanjost groteskna. Prav v tem je glavna moč dela in vzrok, da je uspelo. Golouh je zgrabil problem s prave strani in ga tudi pravilno izoblikoval, če bi bil svoji stvoritvi dal še neko psi: hološko os z notranjim in zunanjim dogajanjem od začetka preko zapletljaja do zaključnega viška, bi bila to sploh najbo’jša groteska ali komedija, kar jih je ustvarila povojna doba. Vrata bi ji bila odorta v ves svet. Tako ji žal ta važna dramska komponenta manjka. Namen pa dosega kljub temu. Rež!ser g. Jože Kovič je ustvaril Golouhovega teksta kongenialno tvore-v no. Njegova režija je pravilno postavila temebe delu na groteskno stilizacijo, ki je dosegla posebno mestoma ze*° velike uspehe. Sk'adnost med idejo, tekstom, scenerijo, režijo in igro je bil® poDolna. Razni dom sleki so preseneti’ tako n. or. že sam začetek s taržo^ v katero odda strelec iz orkestra strel, da tako ponazori lutkovni značaj režije te groteske sedanjosti, neposredne sodobnosti. Skladno z delom in režijo so tudi posamezni igralci od gra’i svoje vloge. Že maske same so govorile vsaj tolika, kolikor govorjene besede. Število nastopajočih oseb je veliko in vsaka vrši svojo določeno funkcijo, tako, da prav za prav ni glavnih, in postranskih vlog; samo večje in manjše so. sicer pa vse važne. Zato posamezni igralci niso toliko tvorci ind;vidijev. amoak bolj delov ah drobcev kolektive. Kljub temu je seveda tudi tu delovala osebna umetniška moč posameznikov in ustvarjala diferenciacijo. a n koli ne kvarno za s-kunnost. V celoti so b:,e //se vloge dokaj dobro in skladno izoblikovane. Dobro karakterizirani so bi'i diplomati, člani mednarodrte komisije Mariand Pavle Kovič, Oil Lain Maks Furijan, dr. Straussmann Vi. Skrbinšek, Pandolini Hinko Tomašič, Paožmdopulo Edo Grom m Špacky Pavel Rasberger. Enako sta bila posrečena atašeja Jože Kovič in Rado Nakrst. Marionetno-groteskne ženske vloge županje, Marine in dek’e so verno odigrale ga. Dragutinov»čeva, ga. Savinova in gdč. Starčeva. Župana j« upodobil Stanko Stankovič, občinske s- etn ke so podali Medven. Plaž. Gorinšek in Tovornik, voiake Medvedič, Ča-mer, Kobilica in Šauperl, občinskega slugo in Amerikanca pa fffr-^tovič h Fran Lobnik, Poleg teh so bili na odr" tudi se Japonec, Indijec, Občinarji t® obemarke. Občinstvo se je Izborno zabavalo in je nagradilo avtorja, režiserja in igralce z navdušenim odobravanjem. Avtor je bi! nnnovno poklican nred zastor in je nreiel več vencev in šonkov cvet!c. Pc Predstavi .ie bila v Grajski kleti še in-t'mna proslava krstne predstave. Obisk bi bil lahko boljši, kljub plesu pri »Un!o-nu«. r. Sreda: pojedina slanikov s koncertom in kabaretom samo v Veliki kavarn** V zemlji smehljaja — groteska sedanjosti POSEBNO POROČILO S SOBOTNE MAŠKERADE V »UNIONU«. Sicer dežela tam na daljnem vzhodu ni več nikaka »Zemlja smehljaja«, ampak vse kaj drugega. Povodnji in potresi, pokolji, lakota in zdaj celo vojna fu-rija — to je mogoče dandanes tudi smeh, a strašno spačen in krvav... Pa je ISSK Maribor priredil svojo letošnjo reduto z motom »V zemlji smehljaja«, ker je to Pač zdaj aktualno, v opereti kakor v vsej resničnosti: v kinu in gledališču, Tauber »Tvoje je to srce...« v radiu m na vsaki drugi gramofonski! plošči, v časopisih vsak dan Kitajska, Kitajska 7~ torej je vsekakor zrela za ples, saj Je itak dandanes vse skupaj ironija, — groteska sedanjosti, ki sili našemu Rudolfu Go’ouhu v satirično pero. In z devizo »Kinezarji sviju zemalja, uiedlnite se!« so se torej zgrnile trume Pravih in maskiranih pripadnikov »Zemlje smehljaja« — v smislu groteske sedanjosti seveda rečeno, da ne bo kake zamere! — so se zgrnile kakor povsod Po vsem svetu, kjer je zdaj predpust in vesele redute, tako tudi v našem štajerskem Merami, na predvečer pustne nedelje v Peking, ki se mu pravi pri nas kUnion«. Pa moramo priznati: Dvorana »Unio-na« je bila prav srečno dekorirana — či-?to v slogu — ce o Piccardova gondola !e inela kitajski nastroj, kakor se spo-v?bi. Že ob 8. uri se je dvorana začela Polniti z maskiranimi Kitajci in drugimi Evropejci (tudi iz mednarodne koncesl-ki so se pripeljali v avtomobilih, fi-mkerjih in drugih »rikšah«, večinoma pa ?° Jo primahali peš — kuliji pač eni ka-r drugi. Kaj se hoče, kriza. . 'n se je kriza vsakemu več ali manj Poznala vso to vese'o noč... Se ni nič kai preveč konzumiralo, davno ne toliko kakor v prejšnjih časih, ampak kar le zidane volje tiče, te pa ni bilo nič manj ko v nekdanjih boljših časih, če je ni bilo še celo več — groteska sedanjosti! In hec je hec, pust je pust. Pa je tako ta tradicijonelna prireditev ISSK Maribora bila zopet najlepša prireditev letošnje mariborske predpustne sezone. Sicer, motivu primernih kostumov je bilo bolj malo, a ti so biči pristni in so splošno vzbujali pozornost Evropejcev. Uprav krasen je bil diskretno zeleni pijama gdčne Danuše Vodebove; dražestna gejša gdč. Maderjeve in skupina roza-črnih pijam, (gospa Sonja Loosova, Hedy Sevnik-Pečnikova, Zora Ravni-kova, Rosnerjeva, Richterjeva, Šerčeva, Lautnerjeva, Vidmarjeva in Melly Pečnikova). Kostumi so bili slični onemu, ki ga nosi rumena filmska zvezda Antny May Wong, in si je tudi skupina nadela to ime. Razen tega je bilo še nekaj drugih prav lepih kostumov, med njimi krasna Benečanka (gdč. Nade Kuharjeve). Vseh pa ni mogoče naštevati, manjka nam prostora. Razpoloženje na maškeradi je bilo ko-losalno, razigranost in razposajenost rekordna, plesalo se je do onemoglosti, — saj White Star Jazz zna svirati, da se tudi filistrom privzdigujejo pete, in bu-feji, kjer so požrtvovalno stregle ljubeznive dame (samo cene so bile preveč d la Šanghaj, kjer je zdaj velika draginja!) so bili bogato založeni z najrazličnejšimi dobrotami, — skratka: vse com-me il faut! In ko so se zjutraj veseljaki iz »zemlje smehljaja« vračali na svoje domove, so se srečavali z on;mi, ki so rano šli na delo ali pa v cerkev... in mogoče so bili med njimi, ki sploh nimajo niti postelje niti kruha, — groteska sedanjosti! Šport Tekme v Kranjski gori Lep uspeh Mariborčanov. V soboto in nedeljo so bile v Kranjski Sori tekme za državno prvenstvo v kombiniranem smučanju. Uspehi so sijajni, 5aj se je našim smučarjem posrečilo Premagati vse inozemske tekmovalce. Odlično sta se obnesla tudi naša mari- borska tekmovalca Ljuban Mušič od SPD Maribor in Jurič (MSK). Prvi se je v teku na 17 km plasiral kot 14. pred Juričem, Neumauom itd. Ker jih je star-talo 63, je to mesto zanj prav častno. Drugi pa je dosegel v splošni kvalifikaciji celo 8. mesto. Popravil se je pri skokih s skakalnice z zelo lepim skokom na 26 m. Daru te za Domožno akciio! Zanimivosti iz Primorja Iz goriške pokrajine. V Tolminu so zborovali zastopniki rmekarm iz Gorenje in Srednje Soške doline. Dr. Marsan jim je priporočal, da naj ne otvarjajo novih mlekarn, marveč naj skrbe, da se bo število članov pomnožilo, pa bo uspeh mlekarn zasiguran. Dr. Tonizzo hoče imeti v Tolminu veliko mlekarno, ki bo sčužila za vzor vsem drugim. S pomočjo vlade se otvori »Latteria didattica«, ki bo vodila tolminsko in bovško mlekarstvo. Vsa organizacija bo v fašističnih rokah in vsi mlekarji morajo biti fašisti. Dopolavoristične organizacije iz vse Julijske krajine so priredile smučarski izlet v planinski svet Črnega vrha nad Idrijo. Udeležnikov je biro 2500. Pri smučarski tekmi na 12 km so bili najboljši Goričani. Navzoč je bil goriški prefekt Tiengo poleg dirugih fašističnih hijerarhov in iz Rima je prišel prof. C. Vigano kot zastopnik centralnega dopo-iavorističnega vodstva. Gre zato, da se potom dopolavora osnuje trdna smučarska organizacija vzdolž vzhodne meje, da k> bo fašistična mladina, ki mora biti vedno na vse pripravljena, poznala tudi v ostri zimi. — Včasih so smeli kmetje po državnih trnovskih gozdovih nabirati razno suhljad. Razglašeno ni bilo, da ie to zdaj prepovedano, in tako sta šla 561 etni Alojzij Štrok in njegov sin Leopold v gozd, kier pa so ju priieli gozdarski mibčarji, še predem sta kaj nabrala. Pozvana pred sodnike v Gorici sta bila obsojena vsak na 6 mesecev zapora in globo 300 lir. Iz tržaške pokrajine. Koncem 1929 je bilo v Trstu 333 velikih trgovin z jestvinami in 1478 malih. Zdaj je prvih 322, drugih 1475. Velikih trgovin z drugim blagom je bilo predlanskim 438, zdaj jih je 428, število manjših trgovin se ni izpremenilo in znaša 1519. Prodajalcev na stojnicah in krošnjarjev je 1100 in 254. Stanje trgovin je slabo. Večina životari. Preveč jih je. Sedanja gospodarska kriza jih bo uničila še celo vrsto. V Trstu so zvišali ceno belemu kruhu za 10 cen-tezimov pri kilogramu. Ker je cena moki zelo poskočila, je pričakovati skoro tudi zvišanje cene navadnemu kruhu, kar bi hudo zadelo revne sloje. — Na učiteljišču v Trstu je 260 učencev in 970 učenk, na obeh u£’teljiščn:h razredih tržaške občine pa 45 učencev in 45 učenk. V Milanu se boriio za ločitev nčitebišč v moška in ženska, kar bi mor- da privabilo v učiteljski stan več moških. Enako želijo v Trstu tako ločitev z namenom, da bi več domačih Italijanov prišlo v učiteljske sužbe v Julijski krajini, v katerih prevladujejo ženske. Toda fašistični režim namešča po šolah meid »drugorodci« le svoje ljudi iz starih provinc. Iz istrske pokrajine. Med »starimi« in »novimi« Italijani v Istri so se razvi/a ostra nasprotstva. Naval iz starih provinc na Istro je ogromen. »Regnicolo« ima povsodi prednost. Albanese se imenuje oni istrski Italijan, ki je bil pred leti zabrusil fašistom v brk ostro besedo, da se Istra upravlja kot kolonija. Istrski fašistični pokrajinski tajnik Relii-Ražem je omenjal ta nasprostva, ko je predstavil prefektu novi fašistični direk-torij, sestavljen iz »novih« in »starih« Italijanov, in rekel je, da mora s fašistično močjo še letos prevladati spoznanje, da so v Istri samo Italiiani in ne novi in ne stari. — Družina Ruzzier v Piranu je prestopila v pravoslavno vero. Te dni je posetii’ Ruzzierjeve neki pravoslavni duhovnik iz Trsta. Ko je odhajal, ga je pričakala množica žensk in otrok, nahujskana od fašistov, in ga opsovala z divjimi kriki. Orožniki so imeli dosti posla, da so odstranili ženske in spremili duhovnika v pristan, kjer je stonil na ladjo in se vrnil v Trst. -r- Z barko sv. Frančiška so se odpeljali iz Kopra Štirje ribiči proti Gradežu na lov na »sardončke«. Zadivjala je burja. prevrnila barko in ribiči so utonili. Barko so našli čez dva dni pri Chioggi in na njenem dnu trupli dveh ribičev. O ostalih dveh ni nobenega sledu. Kam pa? Kmečki očanec pride v meseno trgovino, da si kupi pipo. Poskuša drugo za drugo, vtikaje jih v usta. Pa mu reče prodajalka: »To se pa ne spodobi, da vtikate pipo v usta!« — »Ej, gospodična,« pravi očanec, »kam ra pri vas v mestu ljudje vtikajo pipe?« Prijateljstvo. »Prijatelj, ali mi moreš posoditi 100 Din?« »Posodil bi jih že, ampak se bojim, da bi se potem ne razdrlo najino prijateljstvo. ..« »Hm, dovoli, — mar sva midva prijatelja?« Rumene žene v prošlosti in sedanjosti °D SUŽENJ IN TRPINK DO ENAKO PRAVNOSTI Z MOŠKIM IN POPOLNE ^ kitajski ženi je filozofiral Kitajec. v ”a ie manjvredno bitje, a na manj-. reuno se večvredni ne ozira. Vse, kar . Pod nogami, zasluži samo prezir. Ono, ar ie nekaj vredno, ne more ležati v rf® "U« ampak se dvigne v višavo, zah-u..Va svoje pravice, bori se zamie in jih Zlva. To je moški, a ono v prahu, uma-?n°, vredno prezira in slabotno, je žen-a«. Kitajec je pač sofist. 2/ato je bila ženska tista, ki je trpela radi te revne in negativne filozofije. .• tajska ženska je sploh trpela že od svo-n.ža rojstva dalje, a vzporedno z nje-iiu\- d?raščanjem in staran-em je rastlo ljub n^eno trpljenje in gorje. In sen o j °ezni? Ni ga poznala, ni ga sploh sme-, Poznati. Poročili so jo s človekom, ^terega poprej sploh ni poznala. Starši brr\Clen?.stavno napravili so do- Živ , ppijo in zat0 vsa tisto, kar je dole 1,- zakonu, ni bilo ljubezen, bilo je Ko « cn? poraianie otrok in brezpo-UuiK ° ,s“ženjstvo. Še celo materinske Po e2!1' ^ tradic!ja ni dovoljevala, saj Pii? p 0^nem °6ičaju ni smela sedeti za lat« ,pri kateri So iedu "Jeni sinovi. Bije, kakor je dejal nek kitajski pisatelj: Polni'*- *n odmev hiše«. Senca po svojem ka °zaju jn pomenu, a odmev na ono, !a zapoveduje. Kitajka tudi ni bi-«i le?Vesta,; nezvestobe v zakonu sploh uoznak,, ker ni poznala ljubezni in nje-ga smisla. Pa tudi Če bi vse to do- SVOBODE. Urnel dolet ,ln bi postala nezvesta, bi jo bila »'en -najstrožJa kazen ~ smrt, ker lostj mož’ njen gospodar ni poznal mi- ifcVfftv0 Je zivei'a kitajska žena do izvo-$e -nja svoje svobode. S tem trenutkom in danes je njena vloga v javnem, celo tudi v narodnem in političnem življenju, dokaj velika in pomembna. Z moškim je v vsakem oziru docela enakopravna. Zakone sklepa po svoji lastni volji in ima tudi pravico do vseh dedščln, katere poprej nikdar ni ime’a Kakor moški, hodi lahko tudi ona v vsako šolo, stopi lahko v vsako zasebno in državno službo, ba- vi se s športom, neguje telo in njena beseda se povsod upošteva. Do teh pravic pa je prišla po neskončno dolgi borbi, zato jih tudi ve ceniti in varovati. Skoraj istotaka kakor kitajske, je bila nekoč tudi usoda japonske žene. »Naj nas nebo obvaruje pred viharjem, potresom in— očetom!« tako so nekoč molile japonske žene, in ta kratka, a jasna molitev dokazuje bolj kakor debe'e knjige, kakšen je bil njihov položaj na-pram moškemu. Japonska žena je bila tedaj ali v hišo zaprta gospodinja ali pa gejša, odnosno plesalka in stvar za razvedrilo, igračka, katero si je za nekaj srebrnikov ali zlatnikov lahko vsakdo kupil, zato da jo je potem, ko se je je naveličal, lahko zopet zavrgel in pozabil, kakor da je sploh nikoli ni bilo. Japoncu ni bilo nekoč čisto nič nemoralno, čc je svojo hčerko že kot malo dete komu prodal, da jo je vzgojil za gejšo, ki mu je poznee donašala velik zaslužek. To je sploh b lo splošno v navadi in obstojali so o tem celo ve'javni predpisi, ki so bili razveljavljeni šele v drugi polovici prejšn ega stoletja, ko je borba japonske Žene za emancipacijo vse bolj in bolj napredovala. Japonska žena je bila, kakor kitajska, najnižj č’an «odbine, za katerim niti ime srečen, kadar se mu je rodilo žensko dete, ker je vedel, da ne bo moglo ohraniti njegovega imena za bodočnost. In če se mu v zakonu sploh ni rodil sin, je bila tega vedno kriva le žena. Zato si je vzel katerekoli tu;e moško dete in ga adopti-ral, samo da je ohranilo njegovo rodbinsko ime in pokolenje. Borba japonskih žen za emancipacijo je, v nasprotju s kitajskimi, izbruhnila naenkrat. Kadar so se naveličale svojega sramotnega položaja, so se organizirale v posebni ženski zvezi, stopile v boj in — zmagale. Že ob koncu preteklega stoletja so japonske žene dosegle popolno enakopravnost z moškim. Ge;še žive sicer tudi še sedaj, toda svojemu poklicu, zabavanju moških, se posvečajo prostovoljno in gledati jih hodijo poseb-'no radi Evropci in Američani, katerim so posebna zanimivost in eksotična privlačnost Daknega vzhoda. Sicer pa danes Japonka čisto nič ne zaostaja za ženo v Evropi ali v Ameriki. Lahko je gledališka in filmska igraka, športna tekmovalka, voditeljica in prista-šbja političnih strank, pisateljica itd. Najdemo jo že prav v pseh poklicih: kot učitel ico, profesorico, zdravnico, arhi-tektinjo, odvetnico, ravnateljico, uradnico vseh vrst, pa tudi kot obrtnico, trgovko itd. Tudi v naj1 išjih državnih službah je leto za 'etom več Japonk. Nekdanja molitev: »Naj nas nebo obvanre pred viharjem, potresom in očetom!« je pozabljena. Očetje n:so nič več nesrečni, če se jim rode hčerke in smatrab vse ono, kar je bilo neoč za stare, nemoderne predsodke, ki se nikoli več ne povrnejo v življenje. Ženske rumenega vzhoda so svobodne. Dosegle so, kar so hotele in vejo tudi ceniti svojo moč, sposobnost in vrednost. Je nien T i-i ........................ 1 rcuome, za Katerim nm imi * men položaj temeljito spremenil; ni ostalo. Zato je bil vsak Japonec ne iBominlaite se CMC Literarna slava reduciranega uradnika Nedavno so »Times« objavile kratko vest, da je neki Franc Kormendy iz Budimpešte prejel veliko literarno nagrado 1000 funtov, katero je razpisala njihova redakcija. Ta vest je v budimpeštanskih literarnih krogih izzvala seveda pravo senzacijo. Kormendy tamkaj sploh ni bil znan kot pisatelj, temveč le kot reduciran bančni uradnik, ki je že leto dni brez službe. Stvar pa je bila taka le: K6rmendy je pred nekaj meseci slučajno čital razpis omenjene nagrade, za katero so mogii tekmovati pisatelji vseh narodov, ne glede na književni jezik. In ker je imel dosti časa za pisanje, je bolj za zabavo kakor za drugo napisal roman z naslovom »Pustolovščina v Budimpešti«. V njem je opisal prav za prav svoje lastno življenje. Ker so mnogi madžarski pisatelji poslali svoja de’a v London, je tudi K5r-mendy odda-l na pošto rokopis »Pustolovščine v Budimpešti«, Kmalu nato ie na svoje delo in razpisano nagrado popolnoma pozabil, saj je moral misliti na vse bolj važne stvari — na svoj vsakdanji kruh. Nekega dne pa ga je znanec opozoril na časopisno vest, da je bila njemu prisojena prva nagrada. Bil je seveda neznansko presenečen, ko je kar čez poč postal slaven pisatelj, a tudi vsaj zaenkrat materialno preskrbljen, saj je 1000 funtov prav čedna svota. Po Budmpešti se sedaj o Kormendyju mno-°o govori in novinarski klub mu je nedavno nriredi! slavnostno večerjo. Njegov zajtrek. Zdravnik: Vi morate vsako jutro na tešče popiti čašo mlačne vode. Pacijent: To že itak storim vsako jutro samo da imenuje to moja gospodinja »kuro V Mariboru, drre 8. II 1932. r •>--- -'’1if^TffiiBTlTiMrif 11 Hid—tliitf rr ■ f Currer Bell. 40 Lovvoodska sirota »Ah! Kar zna, pa zna — nihče bolje od nje«, je potrdila Lea s posebnim poudarkom, »in vsaka bi je ne mogla zamenjati, za ves denar ne, ki ga prejema.« »To pa verujem!« je bil odgovor. »Čudim se, ali gospodar —« Dninarica je hotela nadaljevati, a zdajci se je Lea okrenila in me zapazila; takoj je namignila svoji družici. naj molči. »Ali ničesar o tem ne ve?« je šepnila dninarica. Lea je odkimala in pomenek je bil seveda končan. Vse kar sem mogla tedaj posneti, je bilo to, da so v Thorn-fieldu čuvali tajno, ki mi je nihče ni smel razodeti. Četrtek je prišel. Vse je že bilo od prejšnjega dne pripravljeno. Preproge so bile pogrnjene, zastori obešeni okoli postelj, ki so bile prekrite s snežnobeumi odejami, toaletne mizice so bile v redu, pohištvo očiščeno, cvetlice razdeljene po vazah. Po sobah in dvoranah je bil tak lesk in blesk, kakor ga le zmorejo človeške roke. Tudi veža je bila očiščena in velika ura iti stopnice in opore stopnišča so se svetile, kot da bi bile iz stekla. V jedilnici so se lave svetile od srebra. V sobah in budoarjih so stali lonci s tujimi rastlinami. Popoldne je bilo- Gospa Fairtax je oblekla najlepšo svileno opravo, nateknila rokavice in si obesila za pas zlato uro, ker bi morala sprejemati goste. Tudi Adelka je hotela biti lepa, dasi sem bila uverjena, da je kar prvi dan ne bodo predstavljali gospodi. A da ji ugodim, sem dovolila Zofki, naj jo obleče v kratko, volneno opravico- Meni ni bilo treba mnogo izbirati, ker ni bilo nobene nade, da bi me kdo poklical iz šolskega svetišča. To mi je zdaj postala učilnica, udobno svetišče in »zavetišče v dneh čemera«. Bil je mil, jasen pomladni dan, eden tistih, ki so konec marca in početkom aprila pravi glasniki vigredi. Nagibal se je že proti večeru, a bil je še vedno topel in sedela sem z ročnim delom pri odprtem oknu v učilnici. »Pozno je že«, se je pritoževala gospa Fairfaz, ko je vstopila v šumeči opravi. »Veseli me, da sem naročila obed za celo uro pozneje, kot mi je velel Mr. Rochester. Saj je šesta že minila. Poslala sem Ivana k vnanjim vratom, da pogleda, ali se že bližajo. Odonod se vidi daleč proti Millcoteu.« Stopila je k oknu. »Lejte ga, tu je!« je vzkliknila in se nagnila skozi okno. »No, Ivan, kaj je novega?« »Prihajajo, gospa,« je bil odgovor. «V desetih minutah bodo že tu.« Adelka je planila k oknu. Sledila sem ji; skrila sem se za zastor tako, da me ni mogel nihče videti, dočim sem mogla točno vse opazovati. Zelo dolgo se mi je zdelo čakanje, končno pa sem začula drdramc koles. Štirje jahači so pridirjali po privozu in za njimi sta prihajali dve odprti kočiji, polni tenčic in tnahljajočih peres. Dva jahača sta bila mlada, zala gospoda. Tretji je bil Mr. Rochester na svojem vrancu Mesrouru; Pilot je skakal pred njim. Poleg njega je jahala dama, prihajala sta prva od vseh. Nje škrTatasta jahalna obleka se je malone vlekla po tleh. Nje tenčica se je vila po vetru, skozi njene presojne nabore so se svetili bujni črni kodri. »Gospodična Ingram!« je vzkliknila gospa Fairfax in odhitela na svoje mesto pred grajsko vežo. ' Jahači so podili konje po vijugah privoza, potem so izginili za gradom in nisem jih več videla. Adelka je moledovala, naj jo pustim pred grad. Posadila sem si jo na kolena in ji prigovarjala, da ne sme niti misliti na kaj takega, da bi šla pred dame, ne zdaj ne pozneje, če ne pošljejo ponjo, sicer bi se Mr. Rochester ujezil. »Naravnih solz je nekaj lila«, ko sem ji to pravila, a ko sem začela gledati, se je odločila, da jih obriše. Vesel hrup se je zdaj razlegal po veži. Nizki moški glasovi in srebrni damski zvoki so se lepo ujemali, a izmed vseh je bilo slišati zvočni glas thornfieldskega gospodarja, ki je pozdravljal krasne in elegantne goste pod svojo streho. Potem so po stopnicah prihajali lahni koraki, drobne nožiče so stopicale po hodnikih, slišali so se prijazni smehi, odpiranje in zapiranje vrat, potem pa je za nekaj časa vse utihnilo. »Obleko menjajo«, je šepnila Adelka, ki je prisluškovala in zasledovala vsako kretnjo gostov, in je vzdihnila: »Če je mama sprejemala posete, sem jim povsod sledila, v salon in v njih sobe. Večkrat sem videla, kako so hišne česale in oblačile dame, in bilo je tako zabavno. Tako se človek uči!« »Ali nisi lačna, Adelka?« »Da, gospodična. Saj je že pet ali šest ur. kar nismo jedli.« »Dobro, medtem ko so dame v sobah, stopim v kuhinjo in poizkusim kaj dobiti za obed.« Oprezno sem se izmuznila iz svojega zavetišča in šla po skritem stopnišču, ki me je naravnost privedlo v kuhinjo Tu si videl le ogenj in vnemo. Juha in riba sta bili skoro kuhani, in kuharica je bila telesno in duševno tako razpoložena, da bi utegnila v hipu vzplamteti. Dva kočijaža in trije strežaji so stali ali sedeli v družinski sobi okoli ognja. Hišne so bile bržkone v sobah pri svojih gospeh. Novi služabniki, ki so jih bili najeli v Millcoteu, so rogovilili po vsej hiši. Ko sem bila srečno prebrodila ta metež, sem stopila v shrambo. Tam sem si prilastila hladno pišče, hleb kruha. nekaj torte, dva krožnika in vilice in nož. S tem plenom sem hitro pobegnila. Prišla sem srečno na hodnik in sem baŠ zapirala vrata za sabo, ko me je opozorilo jačje mrmranje, da kanijo dame zapustiti sobe. Nisem mogla v učilnico, da bi ne šla mimo nekaj vrat in bi ne bila v nevarnosti, da me presenetijo z bremenom jedil. Zato sem se zaustavila na koncu.hodnika, ki ni imel oken in je bil po navadi mračen, zdaj pa čisto v temi, ker je bilo že solnce zašlo. V tem hipu so prihajale lepe tujke druga za drugo iz sob. Vse so bile vesele in razigrane, njih obleka se je kar svetila v temi. Za trenutek so se zbrale na drugem koncu hodnika in se vneto in živo pogovarjale- Potem so šle po stopnicah skoro tako brez šuma, kot se vali megla po hribu navzdol. Njih skupni nastop me je porazil po svoji izredni eleganci; kaj takega še nisem bik- nikoli videla. Našla sem Adeiko pri vratih učilnice, ki so bile le piiprte; kukala je skozi nje. »Kako krasne dame!« je vzdihnila angleški. »Oh! Kako rada bi šla za njimi! Ali mislite, da bo Mr. Rochester hitro po obedu poslal po naju?« »Ne, tega pa res ne mislim. Mr. Rochester ima danes dosti drugih skrbi. Nič ne marajte drevi za dame. Morda jih vidite jutri. Tu imate obed.« Bila je res lačna in pišče in torte so jo za nekaj časa edino zanimale. Bilo je prav pametno, da sem si bila zagotovila to kosilce, sicer bi bili ostali la'čni, in tudi Zofka bi se bila mogla z nama postiti; vse tri hi ne bile dobile niti koščka, ker ■so bile ženske ,v kuhinji prezaposlene, da bi se bile brigale še za nas. Zasladka niso zanesli v obednico pred deveto uro in ob desetih so še vedno tekali strežaji s podneski in kopami za kavo- Dovolila sem Adelki, da je smela mnqgo dalje bedeti kot po navadi, ker mi je izjavila, da na noben način ne bo mogla zaspati, dokler bodo v pritličju odpirali in zapirali vrata in se mešali po hiši. Razen tega bi tudi utegnil poslati Mr. Rochester po njo, je dosta- vila, ko bi bila že razpravljena »in potem — kaka škoda!« Pravila sem ji zgodbice tako dolgo, kot jih je hotela poslušati in potem sem šla na izpremembo ž njo na hodnik. Luč v veži je gorela in dektivo je ogledovala čez naslon strežnike, ki so hiteli zdaj v dvorano, zdaj zopet iz nje. Ko je bilo že zelo pozno, se je oglasila godba iz salona, kamor so bili odnesli klavir. Sedli sva z Adeiko na naj višjo stopnico in prisluškali. Takoj se je glasbilu pridružil nežen ženski glas. Ko je nehal, je sledil dvospev In nato šaljiva pesem. V presledkih je zadonel vesel razgovor. Dolgo sem poslušala Nenadoma sem se zalotila, da se mi je uho trudilo, ali bi ne razbralo mešane glasove in ugotovilo glas Mr Rochestra. Ko ga je kmalu nato res izsledilo, je začelo zlagati nedoločne glasove v besede. Ura je že bila enajst- Pogledala sem Adeiko. ki ji je slonela glavica na mojih plečih. Oči so ji bile že majhne, zato. sem jo vzela v naročje in odnesla spak Bila je že ura po polnoči, ko so končno poiskali gospodje in dame svoje sobe. Naslednji dan je bil malone prav tako lep kot prH. Družba ga je uporabila za majhen izlet v lep kraj blizu gradu. Odšli so rano predpoldne, nekateri jež, drugi v vozovih. Bila sem priča odhoda in vrnitve. Kakor včeraj je bila tudi danes gospodična Ingram edina jahalka. In kot včeraj je tudi danes Mr. Rochester dirjal všliic nje. Jahala sta nekoliko ločeno od drugih. Opozorila sem na to gospo Fairfax, ki je stala ob meni pri oknu. »Dejali ste mi, da ni verjetno, da bi mislila na po* roko«, sem rekla. »Ali ne vidite, da jo Mr- Rochester ceni bolj kot vse dfuge?« »Da, res je, brez dvoma jo občuduje.« »In ona njega«, sem pristavila. «Lejte, kako kslania glavo proti njemu, kakor bi se zaupno pomenkovala-Rada bi ji videla v obraz, doslej doslej ga de nisem mogla uzreti.« »Videli ga boste drevi«, je odgovorila gospa. »Slučajno sem omenila Mr. Rochestru, kako koprni Adelka po tem, da bi jo predstavili damam, in dejal je je: »Ah! Naj pride po obedu v salon in prosite gospodično Fyre, naj jo privede!« »No, dejal je, tako le iz vljudnosti; saj vem, da mi ni treba hoditi«, sem odgovorila. »Veste, pripomnila sem tedaj, da Vam taka vesela druščina tujcev ne bo všeč, ko pa niste navaieni na tovarišijo. A odgovoril je po svoje nagli navadi: ,Ne-zmisel! Če se bo branila, recite ji, da je taka moja posebna želja. In če se bo upirala, pridem sam po njo!« »Ne bo sile; za kaj takega«, sem odgovorila, »pojdem, če ni drugače. Toda vesela te zapovedi nisem-Ali poidete tudi Vi v dvorano, gospa Fairfax?« »Ne- Opravičila sem se in pripoznal je moje ke Povem Vam, kako Vam bo storiti, da Vas ne boi° vsi gledali, kadar vstopite, kar bi Vas nagnalo u zadrego, ker je to najugodnejša stvar na svetu. Stopite v salon, ko je še prazen, preden dame odidejo od mize. Izberite si kak miren kot; tudi Vam ni treba po prihodu gospodov dolgo ostati, če Vam ne ugaja. Naj le Mr. Rochester vida. da ste v dvorani, potem pa se izmuznite in nihče ne bo tega opazil.« »Ali bodo ti ljudje dolgo pri nas sitnarili, kal mislite?« »Kaka dva do tri tedne že, več pa nikakor ne. Po velikonočnih praznikih mora Sir George Lyun. ki so ga nedavno izbrali za poslanca mesta Millcotea, v glavno mesto, da se udeleži sej parlamenta, flislirn, da pojde Mr. Rochester ž nilm. Saj se tako čudim, da tako dolgo zdrži v Thornfieldu.« (Nadaltevanie sledi ) Niso se nam Se o-,u$ile sobe z* predrago sestro in brali, te zopet segla med nas kima loka usode ter izirgsla iz na«e stede iskreno ljubljeno hčerko sesiio. teto in svakinjo, gdč. Lidiio LukeiK dijakinjo ki ie v najlepti dekliški dobi dne 6 februarja ob 20. uri po dolgi ln mučni oolezni prev-dena s tolažili sv. vete mimo v Oospodu zaspala. Pogreb < lage pokojnice se bo višil dne 9. tebr. ob 15 30 17. mitvašnice mestnega pokopališča na Pobiežju. Maiibor, dne k. februarja 1932. Žalujoči starSi, brata, in sestra 488 ter ostali soroanlbi. m irgaiilirji za razDečavanie ..Sofra* za razpečavanje „ ratov iščem. apa- .417 Posojilo Ponudbe pod »Visoke obresti" na upravo Večernika. 418 •'e' [T. SOKLIČ) \t. Maribor gj %// aaatopnfld ac sprejme!« Sdli*a najpreglednejša kartoteka Soklič, Mribora Tel.2510 Na pustni torek Vsi v Mariborski dvor k Osetu na domačo zabavol Zanimiv spored! Začt-tek v mraku, konec ob svitu. 461 Kovčeke, aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najniž ih cenah priporoča I. Kravos. Aleksandrova 13. 15 Prodam 7.000 kg bukovega oglja in 5 vagonov bukovih drv. Naslov pove uprava »Večernika«. 470 Sobo in kuhinjo v Magdalenski ulici 34 oddam. 483 Prodam zofo, otomano ln dobro ohranjene citre. Anton Arzenšek. Grajska ulica 2. 441 Dve hiši zelo ceneno na prodaj. Vprašati Studenci pri Mariboru, Radvanjska cesta 6- 426 Vrt dam v najem vrtnarju ali komu drugemu. Einspie-lerjeva ulica 22, Maribor._______________487 Majhno posestvo s hišo, y* ure od Maribora, za Din 11.000 na prodaj. Jus Ivan, Pobrežje, Spesovo selo. 482 Postrežkinja išče zaposlitve za popoldne. Naslov v upravi. 497 Stanovanje in brano* dobi boljši delavec, ca 6. Splavarska iili- 480 Štirisobno stanovanje parketirano. električna luč, kopalnica, soba za služkinjo in drugimi pritiklinami takoj oddam. Samo pismene ponudbe na upravo lista pod »Glavni trg III«. 464 Služkinjo, ki zna tudi kuhati, sprejmem. Vprašati v upravi Večernika 791 Dvosobno stanovanje s kuhinjo in shrambo oddam takoj Stritarjeva 7, Maribor. 794 lepo prazno sobo v vili oddam. Soklič, Kosarjeva ul. 38. 481 Vajenca za krojaštvo sprejmem. Cverlin, Gosposka ul. 32. 484 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiate ja in urednik: JOSIP FR. KNAFL1Č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.