Štev. 2. 7 Ljubljani, 10. januarja 1913. LIH. leto. » TOVARIŠ Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vre spite, v oceno poštene knjige itd. je pošiljati «imo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vk pošiljatve Je r ožil Jati franko. 1 --•'■•■■•'," . "..V-- i \ ^»iT? t Í^ftíí?! Prvi strel. (Tragedija v Matenji vasi.) Daleč smo prišli na Kranjskem! Beda učiteljstva je zakipela pod vlado dr. Zajca-Lampeta do takega viška, da so začeli pokati samokresi. Vinko Brus, učitelj v Matenji vasi na Notranjskem, se je v petek dne 3. t. m., ob 9. uri zjutraj ustrelil. Padla je prva žrtev, ki je ubežala sistemu zatiranja, preganjanja in gladovanja kranjskega učiteljstva, položivši lastno roko na mlado življenje. Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi! Tako grozno izpoved govori tragedija v Matenji vasi! Sila razmer je bila jačja od moči obupanega siromaka, zato je napravil konec bednem življenju. Ako bi bili vsi tako mehki in nežni značaji, bi počilo na stotine samokresov: očetje, žene in otroci bi iz-dahnili v lastni krvi! Tako neznosna je beda, ki pritiska danes na kranjsko učitelj-stvo, tako kruto krivične in pristranske so razmere, ki imajo svoj izvor v deželnem odboru in svojo protekcijo v c. kr. deželnem šolskem svetu! Dokaz: razdelitev draginjskih doklad, kakor jo objavljamo na drugem mestu današnje številke! Dr. Lamipe in dr. Zajec ter njiju informator Janko Nepomuk Jeglič, ki mu očitajo poneverbo ljudskega denarja, so uvedli tako strahovlado, da je niti na Turškem ni bilo enake. Prelita kri v Matenji vasi kriči po osve-ti! Prelita kri v Mat. vasi kriči do neba, da mora biti konec takim razmeram! Ali pa si sedanji gospodarji ljudskega šolstva predstavljajo regulacijo učiteljskih plač v znamenju revolverja? Na stotine pesti se krči, na stotine duš proklinja, obup razjeda duše, pogled na otroke, na žene zbuja solze... Ali ni nikjer več pravice? Ali je res dana vsa oblast trinogom, krvosesom, ubijalcem? Ali naj se res vsi postrelimo. da nasitimo pohlep, po krvi naših besnih sovražnikov? Ne! — Te radosti ne smemo napraviti tiranom! Poskakovali bi od veselja, ko bi LISTEK. Iz umetniškega sveta. Koncert Ravnik-Rijavec. (Mestni dom 3. januarja 1913.) Kaj je treba fantu, ki je m!:-d in zdrav, da bi sanjaril in se ukvarjal z umetnostjo? Delal naj bi — toliko je koristnih pokiicev na svetu». --Iv. Cankar (Krpanova kobila). Tako ali podobno modrujejo naši ljudje in se zaničljivo posmehujejo, kadar krene nadebuden fant na ono težko in trnjevo pot, ki so jo hodili domalega vsi naši umetniki. Stradali so. domovina jim ni mogla pa časih tudi ni hotela pomagati. Tujina je šele spoznala njih zmožnosti. Morda je isto usojeno tudi mladima umetnikoma Ravniku in Rijaveu, ki sta dne 3. januarja 1913 na koncertu v Mestnem domu ljubljanski publiki pokazala sadove svojih dosedanjih glasbenih študij in potrdila mnenje glasbenikov, da sta talenta. Oba sta bila učenca Glasbene Matice ry Ljubljani. Ravnik je seda? gojenec pra- UčiteSjski TovariS izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5*— „ .četrt leta .... 2-50 ., posamezne številke po 20 h. njihovo delo obrodilo s takim plodom! Zakaj oni so brez srca, brez duše, brez usmiljenja! Naše trpljenje, naša smrt bi dvignila njihovo brezsrčnost do vrha. Trpinčijo nas, a v smrt nas ne bodo pognali! Maščujmo se z delom! Združimo se še tesneje, ne odnehajmo od svojih zahtev, ki so utemeljene v pravičnosti in pravici, bodimo neumorno delavni in vztrajni, da vržemo s prestola slovenske Nerone, da zlomimo sistem in si ustvarimo človeka vredno in dostojno življenje! Kri je porosila slovensko zemljo — žrtev je padla! V vsakem boju je tako! Iz smrti pa raste novo. sveže življenje! Pro-kietstvo njim, ki so krivi smrti! Mi pa delajmo in potrpimo, dokler ne dozori nasilnost tako, da se v njej nasilneži sami za-duše! Krotili so nas s »psi za plotoin«. Kakor kaže tragedija v Matenji vasi, znajo psi tudi streljati! Vsi dvignimo orožje kulture, z njm se maščujmo, z njim pobij-mo sovražnike! Naše napredno časopisje je posvetilo temu žalostnemu dogodku posebno pozornost — gotovo je, da ga ne prezre niti drugo časopisje, niti naša kulturna zgodovina. Zarja« piše: »Iz Matenje vasi pri Pre-stranku prihaja poročilo o žalostnem dogodku, ki je pretresljiv pendant nemarnih in okrutnih klerikalnih persekucij kranjskega učiteljstva in ki mora kristjanom v deželnem dvorcu od sramu pognati kri v glavo, ako še niso otrpnili v njih vsi človeški občutki. Včeraj zjutraj pred začetkom šolskega pouka se je v Matenji vasi ustrelil ondotni učitelj, 271etni Vinko Brus. V smrt so ga pognale slabe gmotne razmere te dni se je iztekla menica, ki je ni mogel pokriti. Njegovo zadnje upanje je bila draginjska doklada, katero mu je pa klerikalni deželni odbor odrekel. Nesrečnik je bil že nekaj dni pred izvršitvijo samou-mora ves obupan in je pravil svojim znancem, da si bo končal življenje. — Straho-valci kranjske dežele, ki imajo nesrečno žrtev na svoji vesti, lahko na grobu mladega fanta premišljajo o malopridnosti svoji infamne učiteljske gonje in lahko strahoma opazujejo sadove svojega krivičnega sistema. Namesto davno potrebne regulacije učiteljskih plač, ki bi vsem brez razločka zagotavljala za pošteno delo po- Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). šteno plačilo, so uvedli draginjske doklade, ki jih z brezobzirno in brezvestno pristra-nostjo razdeljujejo med svoje pristaše — med tiste, ki so bili, in med tiste, ki so postali. Denar, ki ga zbira vsa dežela, zlorabljajo za podlo kupovanje mrtvih duš, za sramotno nagrado neznačajnosti in nezvestobe — za bedo se ne brigajo, na resnične potrebe se ne ozirajo. Ako bi mogli pogledati v dušo mlademu fantu, ki je omagal in omahnil pod pretežko butaro, ako bi s telesnimi očmi mogli opazovati bridke zadnje boje z življenjem v njegovem srcu — kakšno neizmerno jezero gnusa in studa nad krivico bi ugledali v tej mladi duši! Ali ni dolžnost vseh, ki niso gluhi za pravico, tudi tistih, kateri so pomagali sedanjim deželnim mogotcem na sedlo, da na-pno vse sile in prejkoprej strmoglavijo z grehom prelite krvi omadeževano deželno kliko? Ali ni naloga vseh, ki jim sirov fanatizem ni zadušil človeške vesti, tudi tistih, kateri so pri dosedanjih volitvah nevede in nehote snovali neznosno strahovlado, da jo čimprej zopet podero, da kar najhitreje prepode to sramotno družbo iz deželnega dvorca? Mehak značaj se je zgrudil pod težko krivico, krepke in trde duše jo morajo porušiti! Trgedija v Matenji vasi kliče na boj!« »Slovenski Narod« poroča: »V Matenji vasi na Notranjskem se je včeraj, v petek, ob 9. dopoldne ustrelil ondotni učitelj Vinko Brus. Šel je v smrt kot žrtev klerikalne strahovlade na Kranjskem. Vinko Brus je bil star 27 let in je služil kot učitelj sedmo leto. Bil je živahen in simpatičen mlad mož, ki so ga vsi radi imeli, a živel je v skrajni bedi. Mizerna plača ga je zakopala v dolgove, iz kterih si ni znal pomagati. Večkrat je mislil, da zapusti učiteljski stan n si poišče kako drugo službo s plačo, vredno človeka, poizkušal je to tudi, a sreča mu ni bila naklonjena. Stradal je dalje in si pomagal z dolgovi, kot je vedel in znal. Po mišljenju je bil naprednjak, a se političnih bojev ni nič udeleževal. Samo enkrat je zaklical par nedolžnih besed. Bilo je to na nekem shodu, ki ga je priredil dr. Pegan. Brus se je tega shoda udeležil, in ko je dr. Pegan na tisti sirovi način, ki je njemu lasten, očital naprednim učiteljem', da iščejo Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativno stvari Je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. postranske zaslužke, je Brus zaklical: »Ker nas preslabo plačate.« — Dr. Pegan je takrat odgovoril: »Še tega niste vredni.« A ni mu zadostovalo, da je Brusa tako rovtarsko nahrulil — tudi v črne bukve je dal zapisati Brusa. V zadnjem času so postale Brusove denarne stiske posebno hude. Zadnje njegovo upanje je bilo, da dobi drag. doklado. Že par tednov je govoril, da si bo pomagal, če dobi to borno draginjsko doklado, drugače pa da mu ne bo več živeti. Doklde pa ni dobil. Ves okraj je vedel, da je Brus eden najbolj potrebnih učiteljev, a dočim so dobile te doklade klerikalne kreature, ki imajo hiše in premoženje, je ta revež ni dobil. Brusa je ta vnebovpijoča krivica strahovito potrla, zadnji čas je bil kar izgubljen, in včeraj je naredil konec vsi bedi in vsemu preganjanju in si je pognal kroglo v srce.« »Dan« pravi« »Kdor pozna naše uči-teljstvo, ta ve, da mu ne manjka dobre volje in odločnosti. Vkljub slabim razmeram hoče živeti — toda krivica boli vsakega — in to je zakrivilo tudi samoumor mladega 271etnega učitelja. Ta smrt kliče do neba za maščevanje. — Mladi učitelj Brus je bil mehka, nežna duša. Bil je sin organista s Police. Kaj more dati organist danes svojemu otroku, nego ono prvo pomoč, da pride do kruha. Bogastva nima, posestva ne — za visoke študije ni denarja — torej boš učitelj. Tako gre rod za rodom ... Poznali smo ga. Bil je tih in zamišljen človek. Ostalo je v njem še preveč poštenja. Te dni je imela zapasti neka mala menica. Danes je težko za denar — in kdor je bil kdaj sam v takem položaju — ve, kako je. Upal je na doklado. Ta pa je bila namenjena samo Slomškarjem. Imel je preveč značaja, da bi bil Slomškar in preveč pošten, da bi preživel rok, ko je bilo treba menico plačati. Škoda, da ni sklepal logično: ako so lumpje zgoraj — zakaj bi bil jaz pošten. Pred sodišče naj bi šel in povedal: »Ali je moja dolžnost — biti pošten, če so drugi krivični.« — Morebiti bi ga bila doletela kazen, ker male tatove zapirajo, velike pa izpusčajo. Tako so se k denuncijantom v dež. odboru pridružili — morilci. — Neče-mo, da bi ta zgled vplival slabo. Učitelj-stvo naj vztraja — ljudstvo pa naj izpre- leči. Dolg je bil vzpored koncerta, a občinstvo se ni naveličalo poslušati. Od prirediteljev koncerta naprošen za sodelovanje, je nastopil tudi mešani zbor slovenskega pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in zapel Adamičevi skladbi »Ptička« in novo »Mlad junak po vasi jezdi«. Odkritosrčno priznam: ne posebno dobro. »Ljubljanski Zvon« poje točnejše in mnogo boljše. Topot se je .pevcem poznala utrujenost od Silvestrovega nastopa in posledice novoletnega razpoloženja. Koncert je uspel v moralnem in vi gmotnem oziru izvrstno, saj zadnje je bil njegov postranski namen, da si z eventualnim dobičkom prireditelja zasiguratai nujno potrebno denarno pomoč za nadaljevanje svojih študij. Glasbeni gourmandi so dobili s koncertom Ravnika in .Rijavca lepo novoletno darilo, kogar ni biio, pa mu je v resnici lahko ž?!. —ec. Slovensko deželno gledališče. Na Treh kraljev dan je v »Hoffman-novih pripovedkah« pela poleg Antomji-ne vloge tudi Giulietto primadona Low-zynska s hvalnim uspehom. Dobri so bili tudi Harfner. Fejtar, Križaj in Richtar-jeva. Gledišče razprodano. Prihodriti- teden WeiSsov, »Naskok ua mlin«. škega konservatorija, Rijavec pohaja c. kr. akademijo za glasbo na Dunaju. Prvi je znan po svojih skladbah, priobčenih v Novih Akordih, drugi po svojih koncertnih nastopih v Gorici in na Dunaju. Dobro aranžirana osebna agitacija sedaj je pripomogla, da so poslušalci skoro docela napolnili dvorano Mestnega doma Sn z velikim zanimanjem sledili izvajanjem posameznih točk precej obsežnega vzpo-reda. Začel ga je Ravnik z Mozartovo tretjo fantazijo v C molu. Tekom večera je prednašai še Rusa Rachmaninoffa Elegijo op. 3, št. 1. istega skladatelja Polichinelle op. 3, št. 4. ter svoji skladbi »Večerno pesem« in »Moment«, vse s hvalevredno tehniko in razumevanjem. Zadnji dve skladbi sta jako posrečeni klavirski stvari, ki jih poleg modernega duha odlikuje zlasti zavidanja vredna invencija. — Mlademu pianistu-komponistu je občinstvo prirejalo presrčne ovacije in se mu za užitek zahvaljevalo po vsaki točki z dolgotrajnim ploskanjem. Rijavec je prepel nič manj kot 13 samospevov. Naj boij je ugajal v ariji Rudolfa- iz »Bohême« in romanci Radamesa iz »Aide«, je p* on edini moških pevcev, ki se je upal na težke Lajovčeve samospeve. ki so bili dosedaj marsikomu trd oreh; Priti ie moral šele pe-vec takih zmo- žnosti in tako muzikalno naobražen kot je Rijavec. Ljubeznivo je podal skladbo »O, da deklic dragi moj«, še skoro lepše ono »Jaz pa vem, ena dušica« z milim tekstom Vide Jerajeve, najboljše pa tajin-stveno podoknico »Devojčica moja, ti davno že spiš«, biser slovenskih samospevov. Napredek Rijavčev je naravnost kolosalen. Svojčas je pel skozi nos, danes ima močan, poln glas, prijeten v nižini in krasno doneč v višini. Rijavec poje z lahkoto, brez grimas v obrazu, njegovo prednašanje je izrazito zaradi pevčevega dobrega okusa. Boljšega interpreta težkih, občutnih Lajovčevih pesmi, ki iz njih odsevajo žalost, bolest in hrepenenje, si težko miislim. Prorokujem mu lepo bodočnost, postati zna junaški tenor! Poleg omenjenih skladb je zapel Rijavec še dr. Gojmir Krekovo »Zaprta so njena okenca«. MicMovó Prešernovo gazelo »— da jo ljubim«, Mozartovo arijo Tamina iz opere »Čarobna piščal«, Ravnikovi »Vasovalca in »Hrepenenje«, vse z občutkom in razumom. Pesem angela iz Satt-nerjevega oratorija »Assumptio« je bila v tempu nekoliko prehitra. Rijavca je pri vseh pesmih na klavirju sremljal Ravnik in se izkazal dobrega, diskretnega spremljevalca. » PosluSalci so bili od njegovih izvajanj navdušeni, ploskanje se kar m hotelo po- za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 15 K. vidi, kako se godi onim, ki vzgajajo našo mladino, in naj stopi na stran učiteljstva. Ako si reši šolo in učiteljstvo, si reši svojo bodočnost. Prvi žrtvi pa — blag spomin. Bojkot. Vsako leto ob tem času zapojo klerikalne bojkotne strune. To je s stališča klerikalne samogoltnosti razumljivo. Sedaj se obnavlja naročnina na liste, in klerikalcem je treba nebo in hudiča klicati na poma-ganja, da z nadprirodnimi silami ujamejo nekaj naročnikov, ki jih z zvijačami, z laž mi in z drugimi takimi lepimi rečmi odjedo drugemu časopsju. Že večkrat smo imeli žalostno priliko konštatirati, da je klerikalcem dovoljeno razglašati bojkot, kakor da zanje ne eksi-stuje noben zakon in noben državni pravnik. Mi tega seveda ne smemo, ker bi nas takoj pobelili; klerikalci pa so država v državi in oni lahko neženirano delajo tudi tako, kakor je to v popolnem nesoglasju z veljavnimi zakononitimi določili. Kakor povsod pri nas, tako imajo tudi glede boj-kotnega gibanja dvojno mero: eno za klerikalce, drugo za neklerikalce. Kaj so že klerikalci poizkusili, da bi uničili »Učiteljsko tiskarno«, naš list, »Popotnika«, »Zvonček« in vse naše naprave in vsa naša podjetja! Tega ni mogoče ob kratkem povedati. Izmaknili so celo na način, ki je lasten tatovom, šolske tiskovine iz naše zaloge, da so vzorce potem porabili v »Katoliški tiskarni«. Denuncirali so našo tiskarno tvornicam papirja, češ da je ustavila izplačila, samo da ji vzamejo kredit. Takim dejanjem pravijo v navadnem življenju Jumparija! Še s strupom naj začno in s Štrukljevimi brušenimi noži! Ustanovili so »Slovenskega Učitelja«, da bi delali našim listom konkurenco. Ko pa smo mi začeli zgolj iz potrebe izdajati »Zvonček«, so zagnali velikansko vpitje in ga ženo vsa leta do današnjega dne: list je brezverski! Ven z njim! Tako se glasi ta klerikalna bojkotna pesem že 14. leto. In zvest svoji stari navadi, je temu bojkotnemu gibanju posvetil »Slovenec« takoj 1. številko tega lista, pišoč doslovno: Hoteli so svoj čas izpodriniti ali vsaj oškodovati mladinski list »Vrtec«, zato so ustanovili nov list »Zvonček«. Ne spuščamo se v kritiko o notranji vrednosti tega lista, poudarjamo le, da ga že to dovolj komprotimira, ker izhaja v »Učiteljski tiskarni«, v tem zastrupljenem ozračju, kjer se kujejo najgrše psovke zoper vse to, kar nam je sveto in drago; in vse te podle napade podpira, vsaj gmotno, tudi »Zvonček«. Pa saj že otroke priganja k bojkotu, ko vedno ponavlja na platnicah z debelimi črkami: »Svoji k svojim!« Ampak ta »Slovenčeva« logika! On proglaša bojkot, pa pravi v isti sapi, da ga mi proglašamo! To je ravno tako, kakor povest o tistem tatu, ki je bežal in kričal, da lovi tata! Kaj naj odgovorimo na take klerikalne hudobije? Ni treba nič besed — treba je dejanj! Našim podjetjem je treba podpore, našim listom naročnikov — potem nas ne uniči vsa zelena klerikalna zavist in brezmejna, hudobna, škodoželjna zlobnost! Vsi moramo na delo! Vsi — od prvega do zadnjega! Agitirajmo, sami naročujmo, sami pridobivajmo naročnikov! Od hiše do hiše! Število novih naročnikov se mora pomnožiti na stotine! »Učiteljski Tovariš«, »Popotnik«, »Zvonček« morajo povsod, kjer bivajo nam prijazni in naklonjeni ljudje! To bodi klerikalnemu bojkotu najlepši, najboljši odgovor — odgovor dejanja! Zlasti okrajna učiteljska društva morajo takoj na vztrajno delo! Od njih bomo zahtevali strog odgovor! Kako cenijo Slomškarje? Tam na Dolenjskem je služboval tovariš, ime na razpolago, dobrohoten mož, ki je živel vzorno, zgled celi fari. Prirojeno mu je bilo le »štrebarstvo«, zato se je vedno potapljal v mislih, da mora postati najprvo nadzornik, potem deželni in državni poslanec. Kar iz glave mu niso šli ti lepodoneči bodoči naslovi. Da pa to doseže, mu treba postati Slomškar. In postal je veren sluga Nadslomškarja Jakliča. Trebalo je pokazati vsestransko delo nad »dobrim ljudstvom«. In delal je pri vseh katoliških organizacijah, sosebno pa mu je bila pri srcu posojilnica. Ljudje slo spoznali v učitelju nesebičnega, po-žrtovalnega moža in ga spoštovali. Po-.šten človek bi sodil, da ga bo domači žup-jiik kot vrlega sobojevnika za »katoliške« organizacije vneto podpiral. Zgodilo se je nasprotno. Tovariš je užival med ljudmi prevelik ugled, večji kot župnik. »To pa vendar ne gre,« si je mislil župnik in začel proti učitelju intrjgirati. Zaradi :neke male napake v posojilnici, ki je pa učitelj ni zakrivil iz kake sebičnosti, je nastal ogenj v strehi. Udrihali so pri sejah po njem, in prej učitelju vdano ljudstvo je potegnilo z župnikom. In splaval je po vodi prvi blesteči naslov: c. kr. okr. šols. nadzornik. Učitelj, ki je v smislu katoliške organizacije žrtvoval ves prosti čas za njeno korist, je ostal osamljen. Naprednjaki so se mu muzali, klerikalci pa so se ga ogibali. Ni mu kazalo drugače, da je prosil za drugo mesto, ki ga je tudi dobil, saj v Ljubljani še niso tako nehvaležni. In ta dobri učitelj še vedno osrečuje ljudstvo z organizacijami. Kdo ve, če mu ne bodo klerikalci tudi na novem mestu plačevali z nehvaležnostjo. Ivan, varuj se jih! Da pa še drastnejše dokažem, koliko cenijo klerikalci svojega somišljenika-učitelja, evo vam resnično dogodbico, ki se ie vršila v času, ko so obhajali na Dunaju evharistični kongres. Z veliko vne mo je vabil tovariš Štrukelj svoje somi šljenike na dunajski shod. Precej jih je šlo na Dunaj, da se tam pokrepčajo in utrdijo v naukih svete vere. V času, ko je trajal kongres, pa se je pripeljal na Kranjsko lepo rejen župnik, bogat mož, ki ima na Dunaju veliko hišo. Dragocen bri-ljantov prstan mu je krasil elegantno roko. Posetil je znano mu rodovino, in začel se je sledeči dvogovor: Gospa: »To je lepo, da nas obiščete. Kako se Vam godi na Dunaju v Vaši krasni hiši?« Župnik: »Hvala, prav dobro. Stanovanje sem odstopil gg. duhovnikom, ki so sedaj na kongresu, jaz pa sem prišel obiskat ljube Kranjce. Bojim se samo, da bi mi gospodje stanovanje ne pokvarili.« Gospa: >-Ali ste kuharico pustili na Dunaju? Gotovo bo stregla gospodom.« Župnik: »Ne, kuharica je prišla z mano.« Gospa: »Kdo bo pa snažil obleko in črevlje gospodom duhovnikom?« Župnik: »Kdo drugi kot učitelji; čemu pa so jih vzeli gospodje s sabo?« In zardela je gospa, tako jo je bilo sram. Kaj pravite k temu dialogu, g. Štrukelj? __ Vlagajte prošnje! V ljubljanski okolici je razpisanih do 31. januarja 1913 21 službenih mest, med temi sedem mest v Spodnji Šiški, pet na Viču, po eno mesto v Brezovici, na Dobrovi, v Horjulu, v Zalogu, v St. Jurju, Škocijanu, v Pakitni, v Zapotoku in Ze-limljah. V kamniškem okraju je razpisanih sedem mest. Tovarišice in tovariše pozivamo, naj prosijo! Nikar se ne izgovarjajte: »Saj ne bom dobil, ker nisem Slomškar!« Posebno opozarjamo dobro kvalificirane in starejše tovariše in tovarišice na službena mesta v Sp. Šiški in na Viču. Krajni šolski sveti so tu v naprednih rokah in ti bodo sestavljali terno predloge. Videli bomo, če bo potem deželni šolski svet imel zopet drzno čelo, imenovati druge, izven terne stoječe. Pravimo vam, prosite, da bomo imeli dovolj dokazov, da deželni šolski svet postopa pristransko, ako imenuje samo tiste, ki so tiskani v koledarja Slomškarjev! Razdelitev draginjskih doklad. Kranjski deželni odbor je »po previdnosti« draginjske doklade učiteljstvu tako-le razdelil: Okraj Brdo: t Šare Hedvika v Moravčah......20% De Toni Ana v Dobu........10% t Grebene Ana v Cemšeniku ...... 25% t Požene! Matilda v Dolskem.....20% t Stare Marija v Blagovici......25% f- Bitene Marija v Ihanu.......20% Korban Ivana v Dolu.......10% t Cegnar Ivana v Vrhpolju......25% Okraj Cerknica: t Medic Marija v Cerknici......10% Boje Štefanija v Cerknici......10% Peče Marija v Cerknici.......10% Okraj Črnomelj: Znanec Marija v Starem trgu.....10% Mencinger Lucija v Dragatušu .... 10% Završan Frančiška v Dobličah .... 10% Draksler Adam v Planini......10% t Primožič Josipina v Črnomlju .... 25% Mikolič Ludvik v Črnomlju.....10% Bukovic Ljudmila v Črnomlju .... 10 Kordiš Aleksandrina v Vinici..... Peterlin Marija v Radencah..... Poljšak Felicita v Stari Lipi.....10% Okraj Idrija: Jelene Marija v Godoviču......10% t Močnik Marija v Zireh.......20% S t zaznamovani so člani »Slomškove zveze«, oziroma klerikalnega mišljenja.'— »Križ nas loči«. Ce je bil pa kdo po nedolžnem križan, naj se zgla-si, xia itiu odvzamemo križ,; ali tnu pa pomagamo težki križ nositi. Podobnik Leopoldina v Gori t Tratnik Franc v Črnem Vrhu t Kos Henrika v Črnem Vrhu t Kogej Leopoldina v Vojskem t Gabrovšek Ivan v Sp. Idriji 10% 25% 20% 25% 20% Okraj Ilirska Bistrica: t Sušel Katarina v Zagorju . . Mauer Frančiška v Šembijah . t Baša Alojzija v Premu . . . f Trampuš Lucija v Vrbovem . • •ki 25 /O t Trampuš Alojzija v Vrbovem . . . . 20% t Cigoj Marija v Harijah . . . t Oranič Helena v Podstenjem . . . . . 25% Okraj Kamnik: Bergant Pavla v Špitaliču . . t Albrecht Antonija v Mekinjah . t Birc Dominik v Vodicah . . t Trošt Angela v Vodicah . . f Bole Zinka v Domžalah . . . Štefančič August v Kamniku . t Pogačar Andrej v Kamniku t Klančar Augusta v Kamniku . f Odlasek Marija v Kamniku t Cenčič Angela v Kamniku . . t Kenda Angela v Kamniku . . t Fišer Helena v Kamniku . . t Kratnar Marija v Kamniku . t Krištof Anton v Radomljah . t Grom Franja v Zg. Tuhinju . t Kocijančič Julljana v Trzinu . Grkman Emilija v Mengšu t Dežman Pavla v Mengšu . , Praprotnlk Friderik v Homcu t Koman Maks v Domžalah . . t Grčar Angela v Kouendi . . Potočnik Pavla v Komendi . 10% 20% 25% 20% 25% Okraj Kočevje: t Peterlin Alojzij v Fari .... t Ivan Štalcar v Kočevju .... t Murgel Leontlna v Kočevju . . t Jonke Olga v Kočevju .... t Ganselmayer Ana v Kočevju . . t Petschauer Ivan v Lienfeldu . . t Pavlovec Marija v Borovcu . . t Reven Adela v Stari cerkvi . . t Locker Emil v Reichenauu . . f Klun Neža v Kuželju..... t Blenkuš Alojzij v Starem kotu . Okraj Kostanjevica: Gantar Ivan v Št. Jerneju . . . , Jurečič Franc v Št. Jerneju . . , t Ogorelec Adela v Vel. Dolini . . , Juvanec Terezija v Vel. Dolini . , Cerov Gabriela v Sv. Križu . . , Okraj Kranj: Jugovic Franja v Kranju . . . , t Roos Marija v Kranju..... t Krušič Pavla v Cerkljah . . . . t Bohinc Ivana v Cerkljah . . . . t Plevec Marija v Šentturški gori Valenčič Ivana v Velsovem . . . Lampe Ivana v Predosljem . . ■ Kecel Amalija v Št Jurju . . . . t Kovačič Terezija v Goričah . . . Sežun Alojzij v Mavčičah . . . . t pl. Kleinmayer Marija v Šmartnem t Bartolotti Margareta v Šmartnem . t Jaklič Julija v Besnici..... t Kmet Herman v Besnici . . . . Okraj Kranjska gora: t Schitnik Ema v Jesenicah . . . . 1" Salberger Rosa v Jesenicah . . . Jaklič Antonija v Koroški Beli . . Cerne Kornelija v Koroški Beli . . t Betela Nežica v Kranjski gori . . Jeglič Amalija v Dovjem . . . . t Eisenhardt Gizela v Belapeči . . Škof Franc v Sv. Križu . . . . . 25% 25% 25% 20% 20% 20% 25% 25% 20% 25% 10% 20% 10% 25% 25% 10% 25% 25% 15% 25% 25% 25% 25% 25% 15% 25% 25% 10% 10% 20% 10% 25% 25% 25% 25% 10% 10% 10% 25% 10% 25% 25% 25% 20% 20% 20% 10% 10% 25% 10% 25% 10% Okraj Krško: Vovk Emilija v Raki . . Peršič Terezija v Raki . . t Lomšek Anton v Cerkljah . Mavriii Alojzija v Cerkljah Brtoncelj Josip v Cerkljah Clrar Pavla v Krškem . . Bavdek Marija v Leskovcu t Rostohar Karol v Vel. Trnu Jak Ana v Vel. Podlogu 10% 25% 10% 10% 10% 10% 25% 10% Okraj Litija: t Lilija Alojzij v Polšniku..... t Abram Ljudmila v Sv. Križu . . . . t Abram Leopoldina v Sv. Križu . . . t Gospodaric Rasa v Kresnicah . . . t Jager Ivana v Zagorju...... Tanzig Vera v Izlakah...... Trobiš Jožef v Št. Lmbertu . . . , Jankovič Franja v Toplicah . . . . Simončič Ivana v Toplicah . . . . Stepišnik Ivan v Toplicah . . . . t Tomšič Emil v Šmartnem..... t Poljanec Rudolf v Šmartnem . . . Klander Marija v Prežganjem . . . t Sakotnik Angela v Vačah . . . . Okraj Ljubljana (okolica): Račič Marija v Brezovici . ... . t Kraker Angela v Brezovici ... . t Kaliger Emilija v Logu..... t Jamšek Ernesta na Studencu . . . t Jamšek Ivana na Studencu . . . . R upnik Albina na Studencu . . . . t Omejc Ljudmila v Črnučah . . . . 20% 20% 25% 20% 10% 10% 10% 10% 10% 25% 25% 10% 20% 10% Hann Karolina na Dobravi . . t Rant Leopoldina na Dobravi Malovrh Hedvika na Ježici . . t Fajdiga Ana na Ježici .... + Cerar Angela v Št Juriju . . Škerjanc Marija v Sv. Jakobu . f Lapajnar Viktor v Notranji gorici t Primožič Ivan v Škocjanu . . t Furlan Terezija v Škocjanu . . t Pichler Roza v Lipoglavu . . . t Škulj Terezija v Šmarju . . . t Valenta Berta v Šmarju . . . t Črnologar Terezija v Šmarju . t Fajdiga Marija v Šmartnem . . t Vode Anton v Rudniku . . . t Černe Roza v Rudniku .... t Erbežnik Augusta v D. M. v Polju t Šimenc Gabriela v D. M. v Polju t Steyer Elizabeta v D. M. v Polju t Bregar-Drol Neža v Zg. Šiški . t Vilfan Andrej v Preski . . , t Vider Marija v Preski .... t Verne Teodora v Sostrem . . Vizjak Ana v Sostrem .... Moos Ana v Sp. Šiški .... t Wagner Josip v Sp. Šiški . . t Bergiez August v Sp. Šiški . . t Pellan Hermina v Sp. Šiški . . Hubad Serafina v Sp. Šiški . . t Vencajs Milena v Sp. Šiški . . t Gabršček Vida v Sp. Šiški . . t Jerše Josip v Sp. Šiški . . . t Cerar Marija v Sp. Šiški . . . t Lunder Franja na Viču . . . t Šorn Vida na Viču..... Kuuaver Paul na Viču .... t Košak Marija na Viču .... t Peče Hermina n Viču .... t Adamič Antonija na Viču . . . t Ravnikar Anica na Viču . . . t Ravnikar Josipina na Viču . . . t Smalinayer Erna na Viču . . . t Zan Emil na Viču ..... + Rot Antonija v Št. Petru . . t Vajdič Aibertina v Št Petru . . t Odlasek Ljudmila v Št Petru . t Toplikar Julija v Št Petru . . t Jovan Roza v Št. Vidu . . . t Satler Kristina v Št Vidu . . . t Jeločnik Aleksander v Št Vid« . t Jovan Maks v Št Vidu .... t Porenta Uršula v Št. Vida . . t Grebene Ana v Sori .... t Bosia Franc v Zeiimljah . . . t Drašček Anton v Zalogu . . . Franke Helena na Brezjah . . . Okraj Logatec: t Zupančič Frančiška v Medvedjem brdu . t Smole Ivana v Planini....... Kalmus Friderika v Planini . . . . . t Hladnik-Pehano Evgenija v Sp. Logatcu . t Palme Marija v Sp. Logatcu..... t Curk Marija v Hotederšici..... t Brezovšek Pavla v Rovtah..... Okraj Lož: Modic Justina v Igavasi ...... Mazi Viljem v Igavasi......* Vižln Antonija v Sv.Trojici..... t Kozamernik Marija v Staremtrg« . . . Sinolih Rupert v Staremtrgu..... Okraj Metlika: Ogolin Ana v Crešnjevcu . . . . . Škofljanc Zofija v Podzemlju..... Erzin Ana v Semiču....... Okraj Mokronog: t Pirnat Ivan v Mokronogu ...... Donati Amalija v Mokronogu..... Košenina Ludovika v Mokronog« . . . Harbich Ana v Št Ruprechtu .... t Simončič Sosipina v Tržišču .... Okraj Novomesto: t Podgoršek Gothard, frančiškan v Novem mestu ............ t Avser Atanazij, frančiškan v Novem mestu ............ t Marovt Hugo, frančiškan v Novem mestu ............ t Štrauvs mestu t Ottarij mestu t Zurga mestu . . . t Vester Krizostom, mestu . . . t Petrič Kornelij, mestu ........ Kavčič Milena v Mirnipeči . . t Ferjan August v Šmihelu . . Langer Franc v Cermošnjlcah Štimfel Marija v Cermošnjicah Bode Marija v Prečni . . . Klariči Marija v Novem mestu Kilar Ana v Novem mestu . Turfe Adela v Novem mestu Zakrajšek Marija v Stopičah Habe Marija v Brusnicah . . Beno, frančiškan v Novem Tomaž, frančiškan v Novem Ivan, frančiškan v Novem frančiškan v Novem frančiškan Novem . 10% . 20% . 10% . 20% , 25% 10% 20% 20% 20% 25% 25% 20% 20% 20% 2S% 25% 25% 20% 25% 10% 25% 25% 25% 10% 10% 25% 20% 25% 10% 10% 20% 20% 20% 25% 25% 10% 25% 20% 20% 20% 20% 20% 20% 25% 20% 20% 20% 25% 25% 25% 20% 25% 10% 20% 20% 10% 25% 25% 10% to% 20% 25% 20% 10% 10% 10% 20% 10% 10% 15% 10% 30% 10% 10% 10% 20% 25%' 25% 25% 25% 25% 25% 25% 25% 10% 20% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 10% 20% 20% 20% 10% 10% Okraj Postojna: t Vilhar Frančiška v Nadanjemselu . . . 20% Petteros Marija v Postojni.....10% . t Burnik Alojzija v Postojni.....10% Kopač Leopojd v Postojni . . » . . . 15% t Kozamernik Justina v Postojni .... 25% Vilhar Pavla v Kalu.......25% Prešeren Ivana v Slavini ...... 15% 2 F ..... ... p ^ 3 Šolske potrebščine Marija Tičar 1 1 trgovina s uaniriem in galanterijo 1 a * t vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom trgovina s papirjem in galanterijo Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26 —— (nasproti „Zlate kaplje". ————— Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za obrtno-nadaljevalne šole. ' U) Cene nizke! Postrežba točna! Okraj Tržič: i" GrMdner Zofija v Tržiču . , t Vffliar Katarina v Št. Petru.....20% t Misel Ema v Košani ..............25 0/0 Okraj Radeče: Okorn Reg. v Št. Jurju pod Kumom . . 10% t Rogel Stanislava v Boštanju .... 25% Reif Severa v Boštanju ......15% t Pirkovič Ludvik v Svibnem.....25% t Plrkovič Rozi v Svibnem......25% Okraj Radovljica: t Kadunc Anton v Dobravi......25% Divjak Angela v Blejski Dobravi . . . 10% Sirnik Hermina v Breznici......10% Potočnik Uršula v Breznici.....10% t Pleničar-Božič Ana v Kropi.....10% t Zemljan Franja v Boh. Bistrici .... 25% t Javornik Josipina V Boh. Bistrici ... 25% Bizjak Verica v Srednjivasi.....10% t Gans Karolina v Srednjivasi.....25% t Fatiir Apolonija v Mošnjah.....25% f Zevnik Ana v Zg. Gorjah......20% tlath-Razinger v Radovljici.....10% Bedenk Franja v Kamni Gorici .... 10% Vnrner Olga na Bledu.......10% t Arch Josipina v Boh. Beli......25% tJocH Ivan v Koprivniku.......10% Blažič Karol v Poljšičah......10% t Vrančič Terezija v Lešah......20% Okraj Ribnica: + Zupančič Elizabeta v Gori.....20% t Beniger Viljemina v Ribnici.....10% t Hladnik Leopold v Ribnici.....20% t Tome Marija v Ribnici......25% t Š'ška Ana v Ribnici........10% t Švinger Justina v Dolenjivasi .... 25 t Kromer Karolina v Dolenjivasi .... 20% t Mrhar Ivana v Dolenjivasi.....20% Kovač Ljudmila v Loškem potoku ... 10% Einspieler Marija v Loškem potoku . . 10% Vrezec Vida v Loškem potoku .... 10% i" Janežič Franc v Loškem potoku . . . 10% t Podboj Terezija v Loškem potoku . . 20% t Lapajue Berta v Vel. Poljanah .... 20% Okraj Senožeče: Saterdu Katarina v Senožečah .... 10% Piano Leopoldina v Senožečah .... 10% Kalin Julija v Vremali.......10% Lampe Pavla v Hruševju......25% Okraj Škofjaloka: Zakrastnik Vinko v Škofjiloki .... 10% Lampe Josip v Škofjiloki......10% t Vidic Viljemina v Poljanah......25% Ras Marija v Poljanah.......10% f Peče Ema v Selcah........25% Okraj Trebnje: Schott Ernestina v Dobrničah .... 20% Sever Franja v Dobrničah .....10% "f Nagode Angela v Št. Lovrencu .... 25% t Orel Ivana v Mirni........25% ^ Logar Ivana v Selu........25% Špecler Friderika v Trebnjem .... 10% 25% Okraj Vel. Lašče: Žebre Frančiška v Dobrepoljah ... 10% f Keršič Franc v Dobrepoljah ..... 25% t Odlasek Josip v Dobrepoljah ..... 25% Virk Antonija v Dobrepoljah.....15% t Martine Adela v Dobrepoljah ..... 25% t Schweiger Viktor v Dobrepoljah ... 20% rt Rigler Karolina v Sv. Gregorju ... 20% Okraj Vipava: Borštnar Ljudmila v Vipavi ...... 10% Kos Julija v Col-Podveibu......10% f Uršič Marija v Vrhpolju.......25% t Grilc Marija v Vrabčah......25% f Kalan Maksimilijan v Budanjah .... 25% Vadnal Leopoldina v Lozicah.....10% Uršič Viktorija v Podkraju......10% Skala Anton v Podragi.......10% Mahorčič Marija v Šturjah......10% t Bole Marija v Št. Vidu.......25% Okraj Višnjagora: t Lobe Henrik v Krki........25% t Štrauss Marija v Krki ....... 25% t Hafner Friderika v Krki......25% Kalin Marija v Vek. Gabru.....10% Seme Helena v Polici.......20% Gorišek Karol v Zatični.......20% f Polak-Krašovec Marija v št. Vidu ... 20% Jevoikar Lovro v Št. Vidu.....20% Ivana Dolinšek v Polju.......20% Okraj Vrhnika: t Novak Marija v Polhovem Gradcu ... 25% t Randel Antonija v Polhovem Gradcu . . 25% t Babnik-Rayer Marija v Horjulu .... 25% Mlakar Marija na Vrhniki......10% t Štrekelj Ivan na Vrhniki......25% ŠHrer Emil na Vrhniki........10% Petrič Angela na Vrhniki......10% t Marinko Marija na Vrhniki.....25% t Smolik Marija v Blatni Brezovici . . . 20% t Jurjevič Marija v Vel. Ligojni t Šibovec Marija v Podlipi . , t Kobal Juiijana v Drenovem griču Okraj Žužemberk t Mikec Franja v Žužemberku . t Jugovic Marija v Žužemberku Pezdir Ivana v Žužemberku t Vrhovec Stanislav v Hinjah . t Vidic Valentina v Hinjah . . Muha Ivan v Ajdovcu . . . t Hirschmann Marija v Ambrusu t Stiasny Ludovik v Krškem . . 25% 20% 20% 20% 25% 10% 25% 25% 10% 25% 25% Okraj Ljubljana: 1. m. si. d. lj. §.: t Legat Eugen (katehet).......25% Mihler Ivan............10% 2. m. si. d. lj. s.: t Smrekar Janez (katehet).......25% t Gorjup Pavel...........25% t Minkus August..........25% t Kump Leopoldina.........25% 3. m. si. d. lj. S.: t Zaplotnik Ignacij (katehet)......25% t Jeretina Karol...........25% 4. m. si. d. lj. š.; t Lebar Ana 25% Š. pri sv. Jakobu: t Zemme Frančiška.........25% t Matanovič Augusta ........25% t Borowsky Julija .........25% t Šerc Marija...........25% t Cadež Anton (katehet).......25% Rekar Ernestina..........10% Kleč Karolina...........10% Kavčič Beti ...........10% t Mach Ana............25% t Cundrč Margareta.........25% f Ojstriš Ana............20 t Mayer Marta...........20% Marout Marija . .........15% Zupan Agneza ..........15% Nemška deška š.: t Gorjup Alojzij...........25% t Regalat Čebul (katehet).......25% Uršulinska š.: t Zupančič Valentin (katehet) . 25% Rakovnik: 20? t Lončar Franc ........ Nemška dekl. š.: t Ilierschitsch Franja.........25% Golf Klotilda...........25% t Ravnacher Ema..........25% Naglas Jakobina..........25% t Detela Marija...........25% Leveč Lea............25% t Lušin Elza............25% Trenz Elizabeta..........25% Ramovž Marija . . . ,......10% Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer še enkrat opozarja na četrtek, dne 16. januarja, ob 10. uri predpoldne v Ljutomeru vršeči se občni zbor. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročila: tajnikovo, blagajnikovo, pevovodjevo in knjižničarjevo. 4. Volitve. 5. »Naš položaj« Tomažič. 6. Slučajnosti. Zavedajte se svoje stanovske dolžnosti, ter pridite vsi! Slovenjebistriško učiteljsko društvo ima v četrtek, dne 9. januarja 1913, ob polu 10. uri predpoldne v hotelu »Avstrija« v Slovenski Bistrici svoje občno zborovanje. Zborovanje se vrši ob nastopnem vzporedu: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo predsednika o društvenem delovanju v preteklem letu. 4. Poročila blagajnika o gmotnem stanju društva in volitev računskih pre-gledovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. Eventualno predavanje. 7. Slučajnosti. Polnoštevilne udeležbe pričakuje _ odbor. Književnost in umetnost. Književno naznanilo in vabilo na na-ročbo. Dogodilo se je že nekolikokrat, da sem poslal na poedina šolska vodstvo vabilo na naročbo tega ali onega svojega dela, toda nekateri šolski vodje niso dali krožiti pri učiteljstvu svoje šole mojega vabila in naročilnice, najsi sem jih zato iz- recno prosil. Tako n. pr. so se pri moji otroški spevoigri »Kosova gostija« nekateri tovariši pismenim potom hudovali nad menoj, češ, zakaj jim ne pošljem omenjeno spevoigro, ko vendar vem, da vsako moje delce vselej radostno sprejmejo itd. Pogledal sem potem »Naročilnico«, vrnjeno mi od šole, kjer dotičnik službuje, in glej, imena svojega zvestega odjemalca, »ki vsako moje delce radostno sprejme«, ni bilo med naročniki, dokaz, da dotični tovariš moje listine niti v roke ni dobil. Da ne bo zopet kakih neprilik, naznanjam tem potom vsem cenjenim naročnikom svojiii publikacij, da sem razposlal pred par tedni na posamezna šolska vodstva Štajerskega, Kranjskega in Primorskega naročilnice in okrožnice s sledečim besedilom: Slavno šolsko vodstvo! Podpisanec je izal pred nekolikimi meseci prvi zvezek »Nabožnih ljudskih pesmi«. Kakor kaže priložena okrožnica, nabira izdajatelj dotične zbirke sedaj naročnike za nadaljne svoje zvezke (II. in III.) Vzrok, da pošiljam omenjeno okrožnico tudi p. n. šolskim vodstvom, je dvojen: 1. Mnogo učiteljev opravlja tudi or-glarsko službo, in tem bi utegnila prav priti moja zbirka. 2. Učni načrt zahteva od nas, da gojimo v šoli tudi nabožno pesem, šolarslke maše pa nam ponujajo potem priliko, da pokažemo, v koliki meri smo zadostili zakonitim zahtevam. Otroci ljubijo izpre-membo, zato mislim, da bodo moje »Štiri cerkvene pesmi za šolarske sv. maše« prav došle tako učiteljem, kakor tudi otrokom in to tembolj, ker so zložene v narodnem duhu, kar so potrdili tudi glasbeni veščaki A. Foerster p. H. Sattner in L. Adamič. Gilede cene omenim, da prepustim učiteljstvu »Nabožne ljudske pesmi« ^ po 1 K izvod (obična cena 1 K 35 v) »Štiri cerkvene pesmi za šolarske sv. maše« (2glasno s spremljevanjem orgel, s predigrami in poigrami) pa po 80 v izvod (obična cena 1 K). V nadi, da primerno izpolnjeno naročilnico prav kmalu izročite pošti, se beležim s koleg, pozdravom vdani Anton Kosi. Središče, datum poštnega pečata. V dotični okrožnici se vabi zaedno tudi na novo glasbeno delce zgoraj navedenega naslova._ Politiški pregled. + Društveni zakon. Društveni zakon iz leta 1876. je bil potreben korenite pre-membe. Oglašali so se poslanci za pre-membo že v letu 1874., ali v naši Avstriji gredo takele potrebne reči po stari navadi le lepo počasi naprej. In tako se je zgodilo, da se je šele v letu 1910. lotil tega dela ustavni odsek. Nov načrt je predložila vlada v letu 1911. Odsek ga je prede-al. Dandanašnji se zanimajo vsi sloji prebivalstva za politične pravice; imamo splošno in jednako pravico; kako razlika je v današnjem našem javnem življenju od življenja v letu 1867! — Paragraf drugi novega zakona določa, da društva v smislu tega zakona niso cerkvene, verske družbe, redovi, pridobitne zadruge, denarni zavodi, strokovna društva, bolniške blagajne. Zato je bila v odseku o tem tudi obširna debata, kakor tudi ni bilo prav lahko določiti, katera društva so strogo politiška. Bistvene izpremembe so: Vlada nima pravice omejiti števila članov načelstva politiških društev; društva niso dolžna, naznanjati člane redno oblasti; politiška društva smejo ustanavljati podružnice in zveze. — Razveljavljena je tudi določba glede razsodišč in prepoved društvenih znakov. Člani politiških društev smejo biti najmanj 21 let stare osebe. Najvažeiša izprememba pa je ta, d!a smejo biti no novem zakonu tudi ženske članice političnih društev. To je važna premeba. s katero moramo 0obro računati. Novi društveni zakon stopi v veljavo s 1. majem 1913. * Proti izseljevanju Poslanski zbornici bo predložen načrt zakona, naperjen proti izseljevanju iz Avstrije, zlasti glede delavcev na polju in v tvornicah; urediti hočejo tudi promet z denarjem izseljencev med domovino in novim svetom. * Proglašenje novih zakonov. »Wiener Zeitung« priobčuje zakon z dne 21. decembra 1912, ki dovoljuje nabiro re- krutov za leto 1913 v svrho vzdržanja skupne armade in domobranstva; nadalje zakon z dne 21. decembra glede dobavit-vs konj in vozil in zakon z dne 26. decembra glede vojnih dajatev. Proglašen je tudi zakon o i)odporah rodovinam vpo-zvanih rezervistov. * Čehi na Ruskem. Med člani češke kolonije v Kijevu in okolici je zapričelo gibanje za prestop v pravoslavje in rusko državljanstvo, svoj prestop utemeljujejo Čehi z dogodki v inozemstvu. V Kijevu in daljni okolici živi do 80.000 Čehov-Av-strijcev. ki imajo svoj tednik »Čehd-slavjan«. + Socialisti za vojno. Iz Moravske Ostrove poročajo, da je na shodu rudarjev v Dombravi socialist Roger rekeL ka-korhitro bi se Avstrija zapletla v kako vojno, bi bila dolžnost vsakega moža pustiti nemudoma delo in prijeti za orožje v obrambo Avstrije. * Insolvence radi vojne na Balkanu. Listi objavljajo statistiko insolvenc v Avstriji zaradi vojne na Balkanu. Insolvent-nih je postalo 460 tvrdk v skupnem znesku 281 milijonov kron. Pri tem pa niso uštete tvrdke z insolvencami do 100.000 kron. Blagoslov vojne! Učiteljski konvikt. Tovarišice, tovariši in prijatelji, zbrani ob pogrebu sotrpina Vinko Brusa, učitelja v Matenji vasi pri Postojni, zložili rajnkemu tovarišu v spomin 14 K. Tovariš Ignacij S n p a n, učitelj v Brežicah, 10 K. Tov. Gregor Leonardis in Gab. M i k u 1 u ž iz Krvavega potoka p. Kozini, 4 K, gospa Poljšak o va, gostilničarka na Martinovi cesti v Ljubljani, po tovarišu Alojziju Gorjupu 2 K. Tov. Vilko M a z i, učitelj v Igavasi, 2 K. Tov. Jakob R o j i c» učitelj v Gradišču pri Renčah, 2 K. Bog plati!__ Kranjske vesti. —r—Učiteljska beda. »Učit. Tov.« je poročal, kako je neka učiteljica opisovala; svojo bedo, navajajoč, kake copate ima v šoli, kako se hrani samo s koruznim kruhom, z repo, zeljem itd. Ta narodna delavka je v 4. plačilnem razredu, preživljati mora mater in šolati nečakinjo, za katero plačuje mesečno 30 K. Lahko se potem izračuna, koliko ji ostane od plače. A kakor da bi bede še ne bilo dovolj, je sedaj ta narodna pionirka še zbolela in se nahaja v bolnišnici. Tja, na bolniško posteljo, ji je došla vest, da je dobila 0% draginjske doklade, menda zato, ker ni Slomškarica. Oj, te ljubeznivosti teh klerikalnih matadorjev! — Neko drugo učiteljico, ki je imela nesrečo s svojim zaročencem, so odmerili kar četvero kazen: za kazen so jo daleč prestavili, niso je sprejeli v višji plačilni razred, odrekli ji pravico do petletnint in ji tudi niso dali nikake draginjske doklade! — Če pa kaka Slomškarica greši s kakim »fajmo-štrom«, dobi lepo dopust z izgovorom, da je bolna na »želodcu« itd. Niti las se ji ne skrivi in naj provzroči še tako lepe »fa-rovške idile«! Saj se poznamo! Strada-jočemu, bednemu učiteljstvu potiska klerikalna svojat revolver v roke. Prva žrtev je že padla tam na kršnem Notranjskem. Toda svaka sila do vremena! Z našim učiteljskim pesnikom kličemo: Če je kdo hlapec — mi nismo več! Vstanite, solnce že gori! —r— Klerikalna nepristranost. Ničesar se klerikalci ne otresajo s tako srbo-ritostjo kakor očitka, da so v svoji upravi tako pristranski kakor gluhec, ki sliši samo na eno uho. Ali skoraj dan ne mine, da bi ne pokazali te lastnosti naravnost provokatorično. Kranjski deželni odbor je že davno izgubil čut za to, da ima biti odbor klerikalne stranke. Da protežira pri imenovanjih klerikalce, kjer le more, čivkajo že vrabci na vseh strehah. Tako pa ravna tudi s podporami. Menda ga na Kranjsekm ni klerikalnega društva, ki bi ne dobilo kakšne podpore, pa če je njegov obstanek še tako nepotreben. Seveda bi ne bilo nič napačnega podpirati društva, katerih smotri opravičujejo tako podporo. Toda luč in senca bi se morala vendar pravično deiiti, ne pa da gre vsa ugodnost na eno, vse zanemarjanje pa na drugo stran. »Slovenec je poročal, da je deželni odbor dovolil Rafaelovi družbi za lansko leto .1200 K podpore. Rafaelova družba je seveda klerikalna. Obenem poroča »S. N.«, I 1 v 1 C 5 J I y. I t 1 S .S č II \ F s z i X # r \ r rf', z