v čWoffw£ JuCf&stavL{o> / Letna naročnina znaša Din 40'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št- 21-09. V MuMlanl, dna 10. januarja 1935 »te« 2 — Leto kV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Proč s slepomišenjem! Dne 6. januarja 1935 je minulo 6 let od onega dneva, ko je dal blagopokojni kralj Aleksander I. Uedinitelj svojemu narodu in svoji državi 8 svojim divnim manifestom te-jnftlje bodočega notranjega in zunanjega izživljanja in razvoja. Vsi brez izjeme so z na-ydušenjem sprejeli ta manifest, vsi brez izjeme so hiteli zatrjevati blagopokojnemu kra-jju, da jim je govoril iz dna njihovih lastnih nuš. ge več, z vseh strani so se ponujale blagopokojnemu kralju roke za sodelovanje pri Pr&vajanju v manifestu izraženih misli in na-*°v. Kot 1. decembra 1918 je tudi 6. janu-ar 1929 pokazal vsaj videz popolne enotnosti našega naroda. Zal so se izkazale kot ne-skrene baš one roke, ki so se dvigale naj-isje in 8o g{ hotele ves 6. januar 1929 kratko-alo Prilastiti kot svoj monopol. To neiskrenost stno videli, ko so temeljne misli mani-®sta od 6. januarja 1929 prešle v našo ustavo 9®l septembra 1931, pa so si naenkrat za- etl Pomišljati ljudje, ki so se prerinili 6. ja-nuarja 1929 na razna visoka mesta, zagotav-‘Jali neprestano svojo popolno vdanost in zvestobo idejam in mislim kraljevega manifesta, odrekli pa sodelovanje, čim bi naj pre-* , ide.je tega manifesta v novo ustava Čemu . Saj je bila ta ustava le logično nadaljevanje manifesta od 6. januarja 1929 in je znašla le uzakonjenje vsega onega, kar je izra-2ll ta manifest in čemur so tako navdušeno Ploskali baš oni, ki so se ustrašili ustave! To Postopanje postane razumljivo, če se upošteva, da je bil manifest od 6. januarja 1929 vendar le samo akt blagopokojnega kralja, da pa le bila ustava od 3. septembra 1931 državen, za vse državljane obvezen akt, čegar izigravanje bi bilo združeno s težkimi, tudi kazenskimi posledicami. In tako smo doživeli skoraj ntemogoč primer, da so možje, ki so sledili divnim besedam blagopokojnega kralja od • januarja 1929: »Sveta moja dolžnost je, da *YSemi sredstvi čuvam državno in narodno “instvo in odločen sem, da izpolnim to dolžnost brez kolebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno celoto, to je najvišji smo- Moje vladavine, a to mora biti tudi najviš-H Zakon za Mene in za vsakega.« Možje, ki so sledili v tem manifestu iz-r^®nemu pozivu blagopokojnega kralja, da >Mu bodo najzvestejši pomočniki pri Njegoša bodočih naporih, ki imajo edini smoter, a. se v najkrajšem času doseže ostvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala sploš-ni® narodnim potrebam in državnim koristim. Možje, ki so odobrili razveljavljenje naše “Stave od 28. junija 1921 in razpust Narodne . upščine — pljunili na vsa ta svoja dejanja n na vse te svoje izjave ter začeli borbo pro- I oni ustavi od 3. septembra 1931, ki je spro-edla le to, kar je naznačil kraljevi manifest II na kar so pristali tudi oni sami. a. Od tega časa dalje se vrši ono ogabno eP*naJ?l°venstvo’ njegovo kulturo in njeni L- «lcV®. ~7. tam Pa drugi, Jugoslove-Sv’. , ®te »zdali svoje slovenske matere in Sam^.°Venskl narof' Tak0 8e gtasi bojni klic V0,d®"1'1 P° onih, ki so naj- nuari» ioooen0 V,zk‘lkali manifestu od 6. ja-z 1929, pa skušajo po 3. septembru 1931 *lm kričanjem prekriti svojo nezvestobo prisegam na ideje tega manifesta. Borba je bila vodena sistematično in danes lahko ugotovimo, da še nobena borba pri nas ni bila vodena s tolikim terorjem kot ravno ta. Celokupni aparat bivše SLS je bil čez noč vprežen v to borbo. Slovenstvo je postalo bojno geslo, pred malikom Samoslovenstva so zažigali kadilo. Čemu vse to tako nedosledno in nerazumljivo postopanje? čemu ustvarjati v mladi državi in v mladem narodu na umeten način vzroke razkrajanja, ko bi bila dolžnost vseh iskrenih državljanov, tudi takozvanih Samoslovencev iskati le ono, kar bi jačalo skupnost, da bi bila ustvarjena čimprej močna Jugoslavija kot dom vseh Jugoslovanov? Partizanska strast je zapeljala že pod Avstrijo okostenele politične voditelje, da se jim je zahotelo zopet starega gnoja in starih korit, partizanska strast je gnala te voditelje, da so posegli med našo mladino in ji začeli predstavljati Jugoslavijo in idejo enotnega naroda kot hudiča, ki bo požrl vse Slovence z vso njihovo kulturo in seveda tudi z njihovim maternim jezikom. Ni jih bilo strah posledic, ni jih bilo sram, da so pri tem pljuvali na svojo lastno prošlost. Če gledamo danes nazaj, moramo žal ugotoviti, da so se uklonili temu ogabnemu terorju tudi mnogi izven bivše SLS stoječi ljudje, ki bi bili užaljeni, če bi se jim odrekala naprednjaštvo in nacionalizem. Tudi oni so začeli popuščati, tudi oni so se vračali na bazo »slovenskega naroda«. In tako smo doživljali, da se je vprašanje, ki spada le pred zeleno mizo učenjakov in ima le teoretičen pomen, tretiralo kot velepolitič-no, za vse praktično življenje slovenskega dela našega naroda odločujoče vprašanje. Zadovoljno in smeje so si meli svoje roke zakulisni akterji, zlasti oni, ki so pokrenili to misel onstran meja naše države in še danes računajo z uspehom te akcije. Kot so se vračunali doslej, tako se bodo vračunali tudi v bodoče. Val Slovenoborstva in samoslovenstva bo zginil, ker je bil napravljen umetno, saj ni nastal iz naroda kot takega, marveč je bil ustvarjen le po partizanih, ki so se zbali za svoje osebice in svoja korita, če bi vsled resničnega uedinjenja ju-goslovenskega naroda odpadle možnosti raznih verskih in plemenskih konfliktov. Tik pred šesto obletnico manifesta blagopokojnega kralja so s© čutili ti elementi še posebno olajšane, kei deklaracija vlade g. Jevtiča ne omenja 6. januarja 1929, marveč govori le o ustavi od 3. septembra 1931. Čudna je ta logika, ko je vendar ustava od 3. septembra 1931 le zaključek vsega narodnega in državnega življenja od vštetega 6. januarja 1929 dalje, ko je torej ta ustava le formalno in manifestantno potrdilo vsega onega, kar je vseboval in pokrenil manifest od 6. januarja 1929! Široka masa seveda ne razume tega, marveč naseda lepim in na videz učenim besedam svojih pastirjev, ki jo vzdržujejo v nadi, da bo prišel zopet čas, ko se bodo vrnile samoslovenske politične razmere ne le izpred 6. januarjem 1929, marveč tudi izpred 1. decembrom 1918 in bomo dobili zopet svojo Narodno vlado, ki bo priznana od vsega sveta in se ji bodo z občudovanjem klanjale vse velesile s fašistično Italijo na čelu! Ko govore taki ljudje nekrologe manifestu od 6. januarja 1929 in v tem manifestu izraženim idejam, pa jim izjavljamo mi, nacionalisti, da bo prej skopan grob za njihove telesne ostanke kot pa grob za ideje in misli divnega Aleksandrovega manifesta od 6. januarja 1929. Ze danes, gospodje, se zavedajte, da je vaše delo brezupno in sramotno ne le za vas, ki si domišljate na svojo državniško pamet in razsodnost, marveč tudi za nas, slovenske Jugoslovene, ki še doslej nismo znali preprečiti, da bi se smeli taki ljudje predstavljati kot politični voditelji nas, Slovencev. Zavedajte se, da so prazne vse vaše nade, ki so še pred kratkim vzplamtele tako visoko, in da se ne vrne dan, ko bo vihrala slovenska po vašem zlato — modro — rdeča trobojka preko divnih krajev slovenskega dela naše enotne in nerazdružljive domovine. In vi nas boste razumeli, če zaključimo ta članek z živo občutenim vzklikom: Živel naš kralj Nj. Vel. Peter II., ki nam je jamstvo za nadaljevanje dela po zamislih in načrtih, ki jih je izrazil Njegov Veliki Oče, blagopokojni kralj Aleksander I. Uedinitelj v svojem manifestu od 6. januarja 1929. I. C. Apel na javnost Komaj so minuli dnevi najglobljega žalovanja za folagopakojnim Kraljem Ueddnite-lljem, že so se pojavljala v naših listih noro-čiila o raznih prireditvah povsem zabavnega značaja. Mi nacionalisti nismo razumeli tega postopanja, saj nam je zločinska roka v Mar-seju vzela več kot samo slučajnega nosilca ju-slovenske kraljevske krone. Vzela nam je resničnega voditelja in resničnega očeta dr-žave in naroda. Razumemo, da mladina hitro pozablja in ji ne moremo zameriti, če bi se hotela vežbati v plesu v zaprtih lokalih 111 brez vsakega izzivanja. Bili smo pa presenečeni, ko je zabučalo Silvestrsko veseljačenje celo v Sokolskih domovih in ko se je leto 1935. začelo s prvim javnim plesuin. Najrazličnejše izgovore uporabljajo prizadeti za prirejanje teh veselic, vsi ti izgovori pa 'kulminirajo v denarnem vprašanju. Ze razumemo, da so gotova društva zadolžena, da morajo imeti gotove dohodke, če hočejo zadostiti svojim obvezam, toda kljub temu ni treba prirejati bučnih veselic in zabav. Se najdejo že drugi načini, d!a se nadoknadijo dohodki, ki odpadejo vsled opustitve raznih veselic. Pa če bi tudi takega nadomestka ne bilo, smo popolnoma prepričani, da ne bi radi tega propadla nobena organizacija! Narodna Odbrana je izdala celokupnemu svojemu članstvu striktno prepoved, da ne sme zahajati tekom prvih 6 mesecev po 9. oktobru 1934 na nobene zabave in veselice in da iinoira uplivati tudi na svojo okolico, naj se take prireditve ne vrše. Apelirala je tudi na kr. bansko upravo v Ljubljani, naj izda primerna navodila, dobila je pa odgovor, ki ga radi absolutne točnosti in pravilnosti njegove vsebine navajamo dobesedno: »Narodova volja naj se ne izraža z oblastvenimi ukrepi Ln predpisi, narod mora pokazati sam od sebe, kako čuti in občuti. Ze sam čut pietete do našega blagopokojnega Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelija kakor tudi državljanska zavest bi morala narekovati vsakemu državljaru, da se v času državno žalosti odtegne vsem hrupnim zabavam in veselicam in dla porabi čas in denar, ki bi ga potrošil na teh prireditvah, rajši za resno in pozitivno delo v korist splošnosti in državi. Ta čut mora prevevati vsakega državljana in to ne samo v njegovem javnem, temveč tudi v njegovem privatnem življenju. Posegati v tem pogledu v njegovo privatno življenje in umi predpisovati njegovo zadržanje, to se odteguje kompetenci oblastva. Za take predpise tudi ni nobenega oslona v za- konu, če nima prireditev značaja demonstracije ter ne ogroža javnega reda. Državljanska vzgoja in zavest morata dati državljanu čut ■za to, kako se mora ponašati v času državne žalosti. Kjer pa tega pravega čuita ni, ga je treba vzbuditi, pobuda za 4o mora priti v prvi vrsti s strani sokilržavljanov, posameznih in združenih v organizacijah. Zato naj deluje privatna inicijativa, da se državljani sami zavedajo, kako se morajo zadržati in ponašati v času splošne državne žalosti. Narod sam mora spoznati, kaj je v temi času prav in kaj ni prav. In če bo narod sam pokazal to po prositi volji, mora tako njegovo zadržanje zbuditi občudovanje in spoštovanje vsega sveta.« Sami iz sebe in iz svoje proste volje moramo torej dokazati domovini in tujini, ali smo vredni svobode, ali znamo ceniti svobodo, ki jo uživamo v svoji lastni, nacionalni dlržavi in ali znamo vsled tega tudi občutiti vse udarce, ki so naperjeni proti tej državi, njenemu obsitoju in njenemu prospehu ter vse zgube, ki jih utrpi država prav tako, kot bi jih utrpeli mi sami. Dokler se ne bomo povspeli do takega razmerja napram svoji lastni državi, dokler gledamo na to državo skoraj tako, kot smo gledali na bivšo Avstrijo, tako dolgo se ne moremo trkati na svoja prsa in se hvalisati niti z nacionalizmom niti z državljanskim čutom, pa naj nosimo v svojih gumbnicah značke še tako nacionalnih organizacij, in naj bodo te značke še tako lepo v črnino zavite! Z dejanji se kažejo čustva, z dejanji se zlasti kaže vdanost svojemu lastnemu narodu in svoji lastni nacionalni državi! In teh dejanj pogrešamo pri svojih bližnjih mi, nacionalisti! Ne hodimo radi v javnost, ne ljubimo hrupnih nastopov in velikih fraz, zato ne skličemo niiti v tem primeru posebnih zborovanj ali sestankov. Naslavljamo pa na celokupno javnost ta apel in pristavljamo; Sodili vas bomo po vaših delih! Ne priznavamo in ne bomo priznavali prav nikomur nobenega opravičila, s katerim se hoče maskirati prirejanje hrupnih veselic in javnih plesov, združenih z veseljačenjem in popivanjem. Ne priznamo gesla, da se zdravi kriza z zapravljanjem in da je treba to geslo sprovajati tudi v času, ko še niso potekli niti trije meseci po smrti našega Voditelja. Tudi ne priznavamo nobenim funkcionarjem in uglednim osebam pravice, da hodijo reprezentirait svoje urade in ustanove na take prireditve. Če bodo vsi oficielni možje princip ielno isostali od vseh takih prireditev, pa bodo poleg te#« vsem društvom in organizacijam sporočili, naj ne pričakujejo njihovega obiska, še manj pa njihovega prispevka za take zabave, potem bo marsikdo zgubil svoje veselje in bo opustil tako prireditev. Brez vsake grožnje naslavljamo ta aptjl na vse nase organizacije in na vse naše j-a v no funkcionarje, ker upamo, da se jim bo vzbudila njih nacionalna vesit in da se bodo u-vedli, kaiko more gledati inozemstvo na državo, koje državljani veseljačijo, plešejo m popivajo v najbolj razposajenem razpoloženju neposredno po 9. oktobra 1934! Ali moramo res z vso silo prepričati nami tako malo naklonjeno inozemstvo, da smo le masa, ki se je le slučajno znašla pod skupno streha, pa nima nobene medsebojne povezanosti ifi nima čuta skupnosti? Ali res ne znamo uravnavati svojega zadržanja po lastni iniciatiti in po svoji lastni uvidevnosti? Ali nam mora biti v resnici za petami vedno predpis paragrafa ali pa bič nacionalista? Za sedaj saimo apeliramo in prepričam smo, da bo zadoščal že ta apel. Ce pa bi »e to naše upanje proti pričakovanju ne izpolnilo, bomo začeli z drugim načinom borbe proti posameznikom ir. organizacijam. Vsak narod si kuje svojo usodo sam, vsled tega ne moremo dopustiti nepremišljenim posameznikom, da bi s svojo nerodnostjo in nezavednostjo kvarili ono obliko in oni ugled, katerega je dobil naš narod tekom svojih stoletnih borb in mule, prestanih za oevobojenje. Sklep plenuma Narodne odbrane v Zagrebu. 29. dec. 1934 1. Plenum Narodne Odbrane, prežet % najglobljo pieteto do Svetlega Spomina No-smrtnega kralja Aleksandra Uedinitelj« ponavlja zakletev vsega članstva Narodne Odbrane, da bo, pod vodstvom njegovega vzvišenega sina, Nj. Vel. kralja Petra II., čuvajoč Jugoslavijo, skrajno požrtvovalno izpolnjeval njegovo poslednjo željo. 2. Plenum vzame na znanje, soglasno odobrava poročilo Središnega odbora in ugotavlja, da je delo vodstva Nar. Odbrane bilo 'v skladu z našimi nacionalnimi interesi in v duhu osnovih ideoloških principov Narodne Odbrane. Izjava, ki jo je Središni odbor izdal pred Vidovim dnem t. 1., je pravilni izra* resničnega razpoloženja celokupnega članstva Narodne Odbrane. XT .3- Ptemim pozdravlja osnovanje Saveza Nacionalnih Organizacij v prepričanju, da nam bo ta močna narodna obrambna fronta zagotovila boljšo bodočnost. Plenum je zahvaljujoč se ustanoviteljem Saveza, predsednikom Sa-vezmh organizacij, trdno prepričan, da ho miciator in predsednik Saveza, brat Ilija Z. I rifunovič tudi v teh novih naporih podprt z enodušnim sodelovanjem tovarišev, kakor je bil tudi doslej in spremljan z iskreno ljubeznijo in zaupanjem celokupnega članstva Narodne Odbrane. 4. Plenum se strinja z izjavo splitskih društev, ki so jo na čelu z Oblastnim odborom Narodne Odbrane v Splitu dala 3. dec. 1934. 5. Plenum pozdravlja delo Omladine Narodne Odbrane in jo poziva, da vztraja v službi vzvišenih idealov, katerim je prisegla kot Omladina Narodne Odbrane. 6. Zaščito našega delavstva, zatiranje vsake nemorale — posebno korupcije, odstranjevanje tujih elementov iz našega življe-nja — posebno tistih, ki ogrožajo gospodarsko neodvisnost našega naroda in zavarovanje našega vsestranskega nacionalnega napredka, vse to smatra Narodna Odbrana kot zelo važne naloge, zato nalaga plenum odborom in članom Narodne Odbrane te naloge v izvršitev. 7. Narodna Odbrana ugbtavlja, da vojnim žrtvam ni niti še do danes zagotovljeno ono življenje, kakor ga zahteva nacionalna čast in duh pravičnosti ter zahteva, da se ta vprašanja takoj in končnoveljavno Tešijo v duhu pravice in domovinskih interesov. Pri tem razume predvsem zaščito invalidov, vojnih dobrovoljcev in četnikov. 8. Narodna Odbrana se zaveda, da je osnovna vzgoja najmočnejši faktor v izgrajevanju jugoslovenskega duhovnega edinetvf. Zato posebno povdarja vlogo narodnih šol iji učiteljev ter zahteva, da se poklanja njim največja pozornost 9. Narodna Odbrana bo ostala tudi v nadalje strogo izvenstrankarska in nadstrankar- (Nadaljevanje na 2. strani) ,i Na Oplenac I Poklonitev na grobu Velikega Vodie Jugoslovenov ' Dne 16. decembra 1934 ob 10. uri dopoldne zapoje telefon. »Tu Verbič, predsednik Jadrana«. »Tu župnik Barle«. »Gospod župnik! Prosim Vas v imenu akademskega di-jaštva, da potujete danes z nami na Oplenac, ina grob našega kralja Aleksandra. Veleugled-oi vseučiliški profesor g. Popovič iz Beograda nam je sporočil, da tudi tam doli to žele in prosijo«. »Malo težko bo šlo. Danes je nedelja. Dopoldne moram še zapriseči NO, popoldne pa imam službo božjo.« »Pridite na vsak način. Ob 18.20 odhaja poštni vlak v Zagreb. Več se pogovorimo na vlaku«. »Bo--di, pridem 1 Pozdrav!« Vlak hiti v noč poln mladih, kipečih src. Med 270 akademiki in akademičarkami je v veselem razpoloženju in živahnih pogovorih hitro tekel čas. Kmalu smo se pobližje spoznali. Iz vseh razgovorov sem spoznal, kako jasno pojmijo pomen velike osebnosti, našega blagopokojnega kralja, za močno narodno in državno edinstveno, nedeljeno Ju- Eslavijo. Vsi Srbi, Hrvatje in Slovenci smo atje in sinovi iste močne Jugoslavije. Kdor bi hotel delati razdor v tej rodni hiši in složni družini, njega naj zadene strela iz neba in p«>kletstvo skupne matere. Posebno Slovenci moramo biti hvaležni Jugoslaviji, ki nam je dala univerzo in svoboden razvoj materinega jezika od ljudske do visoke šole. Kaj pomeni lastna, narodna država — to najbolj čutijo naši bratje izven mej naše države. — Zato je poklicana predvsem narodno in državno savedna akademska mladina, da nese med narod zavest in ponos, da smo in ostanemo Jugoslovani. Le v Jugoslaviji so nam zaščitene vse narodne in državljanske pravice, le tu »o nam dani vsi pogoji socialnega, gmotnega razvoja do najvišjih dobrin. Le v močni, na znotraj in na zunaj narodno in državno edinstveni Jugoslaviji, je za nas razvoj življenja dlo najvišje stopnje: zunaj je hiranje, umiranje in brezčastna smrt. Z veseljem sem spoznal, da se mladina, ki se je šla pokloniti velikemu duhu pokojnega kralja, dobro vsega tega zaveda in da bo zato z vsemi svojimi mladimi ognjevitimi silami stala na braniku ia izvrševala kraljevo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo!« V Zagrebu smo prestopili v brzi vlak, ki nas je popeljal z drugim delom zagrebške akademske mladine proti zaželjenemu cilju. Prvi del je namreč že odšel pred nami, s posebnim vlakom. Mene so povabili v voz, v katerem so se peljali skupno z mnogoštevilno akademsko mladino tudi mnogi zagrebški vseučiliški profesorji, med njimi tudi dva Slovenca. Spoznali smo se in v prijetnem pogovoru se nam je hitro približalo jutro, ko smo zavozili na Topčidersko postajo onstran Beograda. Začelo se je svitati in med nadaljno vožnjo globoko doli v Šumadiji smo opazovali lična sela po brdih in seljake z raznimi vo-sili, ki hite na delo. Mladenovac — zadnja postaja. Vsi izstopimo. Od tod pelje cesta, ki se vedno napeto dviga, v kakih 25 km oddaljeno Topolo in Oplenac. Dva velika venca je prinesla mladina s seboj. Ljubljanska iz zelenja, dišečih nageljev im rožmarina. — Zagrebška z livad domačih — povitega s trnjem. Kako lep simbol: ljubezen kraljeva polna cvetja za svoj narod, ki pa prejema od sovražnika trnje trpljenja in mučeniško smrt od plačane pro-palice. Vojaška oblast je ljubeznivo dala na razpolago evoje avtomobile, ki so pripeljali tisoče akademske mladine in naroda po vijugasti cesti na kraj, ki je postal svetinja in simbol jugoslovanstva. Ko smo od daleč zagledali na vrhu hriba cerkev na Oplencu, nas je prevzela neka sveta resnoba in spoštovanje do Njega, ki počiva na tem svetem kraju. Avto nas je pripeljal do vrha tik cerkve. Izstopimo. Na tisoče naroda je tu zbranega, ki dostojno, tiho stopa vrsto-ma po eni strani skozi cerkvena vrata v notranjost zadužbine, da tam pomoli na grobu velikega Pokojnika in mu s tem tudi še po smrti izkazuj« svojo ljubezen, hvaležnost in zvestobo. Ni nedelja, ni praznik, delavni dan je, in vendar toliko naroda. Umrli so mogočni kralji, cesarji, slavni dTžavniki, tudi sedanjih dni, a nobenega grob ni postal tako časten, od vsega naroda z vso ljubeznijo dan za dnem čaščen. Kmet in delavec kakor akademski izobraženec, vsi se klanjajo veliki duši blagopokojnega. Nepokvarjena narodna duša je najbolj spoznala dobroto, milino in velikost duha in srca svojega prvega sina na kraljevem prestolu. Pridružim se resni množici in prestopim cerkveni prag. Kakšna lepota! Ves sveti hram en sam muzej od vrha do tal. Resno gledajo svete podobe e cerkvenih sten na obiskovalca. Cerkev, ki sta jo sezidala kar najlepše in najdragoceneje s svojimi sredstvi pokojni kralj Peter 1. Osvoboditelj im njegov sin Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj, je zgrajena v krasnem bizantinskem starokrščan- ska organizacija in bo kakor je bila vedno tudi v bodoče buden čuvar življenskih interesov naroda in države; borila se bo proti vsakemu, ki bo te interese ogrožal in bo pripravljena, da iskreno sodeluje z vsemi, ki s svojo nesebično službo kralju in domovini »»služijo zaupanje Narodne Odbrane. Iz glavnega sekretarijata Narodne Odbrane 1. januarja 1935, št. 4 v Beogradu. skem cerkvenem slogu. Obstoji iz spodnje cerkve — kripte in zgornje. V kripti počiva ljubljenec svojega naroda prvi kraljevi Jugo-sloven, Aleksander I. Preprost, brez zunanjega sijaja je njegov grob. Marmorna plošča pokriva mučeniško truplo. Kakor je v življenju bival najraje preprosto, neoviran od kraljevskega veličanstva — sredi svojega naroda — tako je tudi po smrti v tem tihem bivališču — najbližje svojemu narodu. Ko sem za trenutek postal na njegovem grobu, se mi je zdelo, da obdaja ta grob duh velikih slovanskih apostolov, svetih bratov Cirila in Metoda. Tu počiva njun najbolj zvesti učenec, ki je izpolnjeval v življenju oporoko velikega apostola sv. Cirila: »0 Bog, umirajoč Te prosim za eno, da bi bili slovanski narodi edini, složni med seboj in združeni v ljubezni do Tebe«. Za to veliko božjo misel je deloval in zato je moral tudi umreti... Sovražniki slovanstva se bojijo složnosti, edinstva slovanskih rodov, tako danes, kakor ob času sv. Cirila in Metoda. In zato smrtno sovražijo apostole sloge in edinstva. Trpela sta brata Ciril in Metod, trpeti in pasti je moral tudi Kralj — ljubljenec svojega naroda. — Srce mi je zatrepetalo ob teh mislih in solza je stekla po licu. »Počivaj v miru — lepa' duša!« Točno opoldne smo vsi zbrani pred cerkvijo. Opravili smo molitve za pokojnega viteškega vladarja, pravoslavni svečenik in jaz. Pretresljivo je odmevala moja molitev po višavah in med množico:'»Gospod, usmili se! Kristus, usmili se!« Govorili so zastopniki akademske mladine univerz iz Beograda, Zagreba in Ljubljane, pred več kot 3 tisoč zbranimi tovariši in tovarišicami. — Po še kratkem obisku cerkve smo se poslovili od nam vsem Jugoslovenom svetega kraja. Janko Barle. * Naši javnosti je dobro znano že iz dnevnega časopisja, da se je tudi naša akademska mladina poklonila spominu blagopokojnega kralja Aleksandra Uedinitelja. Okoli tri tisoč akademikov se je zbralo dne 17. decembra t. 1. na Oplencu. Cerkvena opravila je opravil za katolike ljubljanski župnik brat Janko Barle. V imenu ljubljanskih akademikov pa je spregovoril gospod Verbič Dušan naslednje: Govor DuSana Verbiča »Sveti kraj, zadnje počivališče Tvoje, naš kralj! Skrušenih src stoji danes ob Tvojem grobu akademska mladina in se klanja ma-nom Tvojim. Klanja se manam Tvojim izpod ponosnega Triglava slovenski akademik, ki dobro občuti svojo veliko odgovornost pred zgodovino onega dela jugoslovenskega naroda, ki stoji na severozapadu, na braniku naše svobode in katerega življenje in obstoj sta tako nerazdružljivo zvezana z močjo enega, edinega velikega jugoslovenskega naroda, ene, edine in velike Jugoslavije. Komaj je nad našo utrujeno domovino zasijalo solnce miru in so sovražniki zopet na delu, da pretresejo temelje Evrope, si šel z zastavo edinstva, svobode in s palmo miru novi zmagi nasproti, pa so najemniki onih, 'ki jih je zasenčila slava Tvoja, zahtevali Tvoje življenje in s Tvojim življenjem. Jugoslavijo. Okamenelih src, ali z mirnim dostojanstvom smo znova dokazali, da je Jugoslavija velika po svojem teritoriju, velika po svoji zgodovini, svojem duhu, svoji iskreni solidarnosti, svoji neustrašenosti v težkih preizkušnjah in svojem junaštvu. Ubili so Tebe, niso pa ubili Tvoje misli, Tvojega dela. Ideja je s Tvojo smrtjo postala močnejša: dal si zanjo svojo srčno kri. Z junaškim ponosom smo ohranili mir, ali na braniku težko priborjenih, še vedino okrnjenih nacionalnih pravic izjavljamo, da bomo odločni v borbi, da doženemo našo pravdo. Zavedamo se, da je pred nami velika bodočnost, za katero moramo živeti, delati, pa tudi umreti, če to zahteva čast domovine. V naših srcih je znova vzplamtel ogenj ljubezni do naše skupne jugoslovenske domovine, in ta plamen bo pokončal vse, kar nam bo nasprotnega in strašili se ne bomo nobenega boja, da Ti ohranimo ono, za kar si dal svoje življenje. Glas omladine naj čuje ves svet in naj ga dobro občuti, kajti kot nasledniki onih od Triglava do Kajmakčalana, ki so osnaVljali to državo, se Ti zaobljubljamo, da jo bomo čuvali Tvojemu sinu Petru in mu stavljamo vse svoje sile, da jo privedemo do onega cilja, pred dosego katerega si moral žrtvovati svoje življenje.« * Šele na povratku z Oplenca so udeleženci izvedeli, da se bodo v Beogradu ustavili in da bodo tam priredili velik miting. Miting je uspel nad pričakovanjem veličastno. Od kolodvora do spomenika kneza Mihajla se je pomikal dolg sprsvod, v katerem je sodelovalo preko 15 tisoč ljudi. Pred knežjim spomenikom, se je vsa ta množica ustavila, so jo nagovorili zastopniki akademskih organizacij. Govoril je najprej gospod Uršič Andrej, ki je v svojem govoru, katerega je navdušena množica neprestano prekinjala z velikim odobravanjem, izrazil nekako naslednje misli: Govor Andreia Uršiča »Katera sila in zakaj je združila nas vse, ki smo danes na tem zgodovinskem prostoru? 9. oktober je to, dan, ko je padel največji reprezentant jugoslovenske nacije, ki je združeval v sebi s svojim čustvovanjem, mislijo in delom v najvišji meri veliko jugoslo-vensko nacionalno idejo. Z atentatom na našega Vodjo in Gospodarja je bil izvršen naj- podlejši napad na eksistenco našega naroda. (Slava Mučeniku! — Medklic: Aleksander je bil še več!) Da, bil je še več. Bil je reprezentant tudi one Evrope, ki hoče, da se postavi mednarodna tekma na etične in moralne principe, ker le to more biti kriterij za pravilno presojo vrednosti vsakega poedi-nega naroda. Zato se je tudi zarotila proti njemu vsa ona slaba reakcionarna Evropa, ki iz sredstev mednarodne politike še ni črtala makiavelizma ... Padel je veliki borec za svobodo, ki je vprav kot tak znal najbolje ceniti njeno vrednost in vrednost miru, za katerega je naš narod toliko krvavel. Ali hotel je to On in hočemo mi, da bodi ta mir časten in dostojen našega naroda, naše moči in vrednosti. (Burni vzkliki: Tako je!) Omladina! Zgodovina nas uči, da ni bilo nesreče, ki bi nas zrušila. Nasprotno mi smo v nesreči rasli in iz nesreče črpali novih moralnih sil... (Tako je!) V tem duhu smo šli mi omladinci na Njegov grob izpričat, da Mu sledimo v smrti kakor smo Mu verno stali ob strani v življenju. (Slava velikemu kralju!) In baš mi, novo omladinsko jugoslovensko pokolenje, moramo biti in tudi smo jamstvo, da kri najdražjega nam Vodje ni bila prelita zaman. Ob kronanju velikega kralja Petra I. V zadnjem času se je bavilo večkrat s terni ustanovami glasilo naših akademikov, ali tudi le — akaidiemično, brez prave podlage, ki je ostala temna, kakor je temna celo večini tistih akademikov, katerim je že namenjena nad — 250 let. Zato naj podam ma toatko vse, kar je o tej ustanovi treba vedeti: Dne 29. junija 1671 ji" umrl v Gross Russbachu na Nižjem Avstrijskem župnik Luka Knaffl — »aetalis suae 50 annorum, nations Camiolus«, torej — Kranjec, kajti imnogo več o njem ne vemo. Niti tega ne vemo, kje in kdaj je bil rojen, menda okrog 162)0. v Doslovičah na Gorenjskem. Bil je kakih 7 let duhovnik v c. kr. bolnišnici na Du- Osvoboditelja se je prvič zbrala na teh tleh vsa jugoslovenska omladina, da priseže na ono, kar mora priti in kar je prišlo. Danes smo mi tu, da vežemo svoja življenja in delo na veliko oporoko: »Čuvajte mi Jugoslavijo!« To svojo zvestobo manifestirajmo z resničnim in iskrenim delom! Današnji dan bodi mejnik našemu bodočemu tesnemu sodelovanju, da bomo povezani jačji v izpolnjevanju velikih dolžnosti. Slava kralju mučeniku! Živel kralj Peter!« Za Uršičem so govorili tudi zastopniki beograjskih in zagrebških akademikov, ter tudi gospod Tomšič, predsednik akademskega nacionalističnega kluba »Edinstvo« iz Ljubljane. Med burnim odobravanjem vseh navzočnih, je bila nato sprejeta naslednja resolucija: 1. Današnji sestanek na grobu kralja Uedinitelja smatramo za začetek intenzivnega sodelovanja vse akademske omladine, tako v vprašanju visokošolskega, kakor v vprašanjih narodnega in državnega življenja. 2. Jugoslovenska akademska omladina hoče z vsemi silami najodločneje delati, da se popolnoma izvrši poslednja volja kralja Ue-diuitelja. ,. 3. Jugoslovenska akademska omladina izraža enodušno željo, da se _os*,uje ®kupna organizacija jugoslovenskih visokosolcev vse države. 4. K temu namenu, kakor iz razloga potrebe obravnavanja kulturnih, socialnih m gospodarskih vprašanj našega naroda, je potrebno, da se v najkrajšem času skliče v enem izmed naših univerzitetnih sredis* kongres jugoslovenske akademske omladm®* Zatem je vsa povorka krenila pred dvor in vojno ministrstvo, kjer je zbrana množica prirejala velike ovacije vojnemu ministru g-generalu Petru Zivkoviču, ki je kot prvi bil poklican, da izvršuje kraljevo oporoko. Vse manifestacije bodo ostale udeležencem v trajnem spominu in so oster oporni11 onim ki še ne uvidevajo pomena našega ue' dinjenja naju, od leta 1658. dalje pa župnik v Gro®5 Russbachu, kjer je umrl. Moral je biti varčen gospod, kajti s Pr’ hranki si je kupil zunaj v GrLnzingu lepo P sestvo, ki je še dandanes znano pod imen^ Trumpelhof, kamor tudi naši sedanji dunaJ® Slovenci radi zahajajo na »Heurigen«. P°*~£ tega posestva si je kupil tudi hišo po taki' ni štetvi 870 v notranjem mestu, kar je ~ nes Johannesgasse, torsj od Karntnerice koj druga ulica na desno. .. ■_« Pravilno oporoko je napravil Prlja ., Knafflov, drugi Kranjec: Georg Wohffl » Philosophiae ac J. U. Doctor, ki je bil tal celo Reotor Magnificus dunajske univerze- V tej oi>oiroki je zapustil dohodke svojin P" Brat župnik Barle opravlja molitve pred cerkvijo na Oplencu. Pojasnilo o Knaflovih štipendijah na Dunaju štev. 2. •»P O H O D< Sttam, S, Gospodarstvo v novem letu • • • »derzeit an! vier krainerische Kna-o®n dass salbige desto fiiglicher der Tugend, pid fleissigiem Siudieren abvvartem soli en«, i^ruge omejitve glede na podeljevalce teli H>oap3^r ai v oporoki. — Prvi patrom za te šti-'pemdlije je bil torej Kranjec Rector Magmifi-cus Wohinitz, a za .njim je Knaffl želel imeti, e mogoče, zopet kakega Kranjca,...: »und ■zwar, -soviel moglich einen Doctoren kraine-nschen National, weillen dieselbe besser die ubjeeta Studiosorum Nationalium ketnnen onnen, zu erwaklen und zu ersetzen...« ruge omejitve ni, ki bi nas mogla zanimati n škodovati volji mecena naših akademikov. Knaffl sam je sprva določil le štiri šti-3*®iidije, kajti takrat je bil dohodek skromen, rj Z vrednost na Dunaju rastla, zla- sti dohodek hiše v srediču mesta je rastel od ®ta do leta, tako da je rastlo tucDi število teh s pendijev, • • • in tik pred vojno je bilo že &T 30 štipendijev po — 1200 kron. Večina kranjskih akademikov je študirala ,na Dunaju 9 temi podporami. Im dobro so shajali vsi sreoni prejemniki Knafflovih štipendijev, da-.i večina že ni več niti od daleč vedela, kdo & bil njih dobrotnik. , „ Ker je v oporoki nekaka kontinuiteta do-.5*a — patronu, je nastalo napačno oiisljenje, da so te štipendije samo za — Du-®j. To pa ne more biti res, kajti o tem v Poroki ni sledlu. Patron je lahko na Dunaju, Podpiranci pa go lahko tudi v drugih mestih, te štipendije se je zanimal v petde&e' letih preteklega stoletja graški vseučiliški ?r dr. Janez Kopač. On je hotel dose- 1 te štipendije tudi za kranjske akademike 7^ graški univerzi. Zato je on poiskal izvirno in tako se nam je ohranila. Ni pa zabeleženo, ali je Kopač kaj dosegel. ~ Vetno le, da so bile Knafljeve štipendije '»Pesno sredstvo za vseučiliške študije Pre" °Sih naših ... znamenitih mož, ki so mo-L, Dunaj edino le s temi podporami. Od-®vjea tudi tista navezanost na Dunaj, po-5 ono v kranjskih akademskih krogih, v Čuvajte Jugoslavijo! Bratje in sestre! Naša velika jugoslovenska sokolska rodovina je v minulem letu preživela znamenite dneve, <° je ▼ Sarajevu, v Zagrebu in Sremskih Karlovcih pokazala svojo telesno in moralno moč, svojo pripravljenost in disciplino. Imeli smo ob teh zgodovinskih svečanostih v svoji sredi drage svoje slovanske sokolske brate in sestre, med Katerimi je zlasti mnogobrojno odposlanstvo bratske Češkoslovaške obce sokolske ponovno in najvidneje dokazalo in potrdilo n-ero.zruane bratske vezi med slovanskim severom in slovanskim jugom Evrope. Radostno smo pozdravili v Zagrebu tudi °rate bolgarske Junake, ki jih sedaj prištevamo nied člane Zveze slovanskega Sokolstva. A naše veselje je doseglo v Sarajevu in v Zagrebu svoj y!sek ob poirledih na ponosne vrste naših bratov ln sester iz naših sokolskih vasi, se v duhu sokolskega bratstva, sokolske de-avnosti in državljanske zavesti krepko dvigajo v novo življenje. Vstajajo v teh naših sokolskih yaseh in se množe novi neustrašeni borci za sokolske vzore požrtvovanja, poštenja, deloljubno-,tl> skromnosti in bratske ljubezni, ki z njimi J^ase in bogate naš rod in našo zemljo. Ideja je Prešinila dušo naroda, a ta duša ji daje neslu-“®Ho lepoto in neizčrpno moč! Živi zdravo in krepostno samo to, kar živi v duši naroda! In ko smo tako stali na vzponu svoje delavnosti, da se dvignemo še dalje in še više s svojo ‘vorno močjo za blagor in čast domovine, je ta „aša ljubljena Jugoslavija nenadoma osirotela. “Ovražne sile so nam dne 9. oktobra minulega eta umorile našega Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. V vseh nas je ena duša in ena misel, in iz ETrfne duše in ene misli se je tedaj izvil en krik in bolesti! Pesti so se stisnile, srca so žal t a’ domovina se je pogreznila v najglobljo . °st. Naš pokojni Kralj je nosil v srcu tako *"? očetovsko ljubezen do vseh nas, da je za-vb i te ljubezni umrl. Ta tragedija je pretresla sako našo dušo, ki drhti še danes v trpljenju. . V onih dneh obče narodne žalosti se je iz-pncala naša hladnokrvnost in disciplina v toliki s tako velikim dostojanstvom, da smo občudovanje vsega sveta. Tako je naše trpljenje postalo obenem naša v. . vrlina, ,' ^Priklicala ob našo stran vse plemenito jav-li<» , in vse vodeče pravicoljubne cinite- oni vf kih narodov vsega sveta, ki so obsodili strašni zločin in zahtevali zadoščenja za nas. »tvn ,*enevi je padla odločitev. Naša pravična v n zmagala: dobojevali so nekrvavo bitko Vs ?aso korist z moralno obsodbo zločincev m tuho °n'^’ ^ 80 i’*1 podpirali in jim dajali po- . ?e so se majali temelji evropskega miru in H0| e Pravice, stali smo takorekoč na ostrini a v mrak negotovosti in v vihar razbur-nih čuvstev je posijal zmagoviti plamen pravice. ijj .Ysem setram in bratom v domovini, ki so * svoje visoko sokolsko dostojanstvo, vse-slovanskemu Sokolstvu po vsem slovanskem »Vol ’ nam na katerikoli način dokazalo Us-V bratsko in iskreno sočuvstvovanje s težko pOdo naše kraljevine, izrekamo toplo zahvalo. Sk ysem moramo zopet omeniti Sokolstvo brat-g0? češkoslovaške republike, ki nam ponovno zabavlja svojo globoko in trajno zvestobo: vami stojimo, z vami hoiemo — ako treba — tiidt v smrt! j, To je govor sokolskega bratstva, ki odmeva njim! V ^u®0: njih k nam in od nas k Po prestani težki preizkušnji, ko je bila v usoda domovine in čast naroda, se ojačani k sokolski in državljanski zavesti vračamo svojemu rednemu, a poveianemu delu po žu- kranjskih razmerah sploh, saj so Knafljevi štipendisti mmogo desetletij na Kranjskem imeli poglavitno besedo... To še za naših časov! Ob propadu Avstrije se ni nihče resno zanimal za usodo teh štipendijev. Ker sem živel do zadnjih časov na Dunaju, sem imel pogosto priliko, da sem se jezil na — nehvaležnost naroda, na brezbrižnost celo za tako važne vezi na Avstrijo: kajti bilo bi v našem interesu, da vprašanje teh štipendijev prav resno vzamemo v likvidacijske objekte Jugoslavije z Avstrijo. Vsakokrat sem naše merodajne može opozarjal na Knafljeve štipendije, ali brez uspeha do danes. Še pred tremi leti sem dal napisano celo informacijo lega-cijskemu svetniku Tomaseu na našem poslaništvu, ki jo je poslal na pristojno mesto. Kaj se je zgodilo s to informacijo, ne vem. Jaz vsaj nisem bil vredem kakega odgovora... Takrat sem dal tudi naslov zadnjega pa-trona teh štipendijev, ki je imovino upravljal in štipendije delil. To je bil in je morda še zidaj: Vseučiliški profesor Brockhausen dr. Carl, Verwalter der Knaffl-Stiftung, Wien I.. ali zasebno stanovanje: IX./2, Garnisongasse No. 4. Telefon:A-28-6-71. Ako ni med tem timrl ali se preselil, ga je najti pod to adre-so, in on bi mogel dati najbolje informacije. — Jaz nisem bil v to opravičen, da iščem od njega informacije, tudi ni bila moja naloga, da se ravno jaz tako intenzivno zanimam za to zadevo, — ali čudno je, da so vsi opravičeni možje to stvar povsem zanemarili. — Glas akademikov ljubljanskih v tem letu pa je prišel najbržs jako pozno, morda prepozno. Tudi ta slučaj je dokaz več, koiliko smo zanemarili v vprašanjih likvidacije z Avstrijo. — (Opozarjam na tri članke iz leta 1933. >Jutranjih Novostih«, ki sem jih priobčil s podrim podpisom pod naslovom »Zapravljene milijarde«. — Toliko brezbrižnosti ni pokazala nobena nasledstvena država. Le poglejte, kako so »likvidovali« Cehi!) A. G-k, pah, društvih in četah. Pozivamo vse svoje pripadnike, naj imajo stalno v mislih, da je vse naše vzgojno delovanje neogibno in brez izjeme zvezano s sokolsko telovadnico v najširšem pomenu te besede. Strnimo, sestre in bratje, svoje vrste v delu za moč in slavo narodove celote, bistrimo um, krepimo mišice, napajajmo srca z bratsko ljubeznijo! Naj pride kakršenkoli klic domovine, jugoslovensko Sokolstvo je vedno pripravljeno s skrajnim naporom vseh svojih moči in z največ-jimi žrtvami dokazati, da je njeno v življenju in smrti! V tem zmislu pošiljamo vsemu članstvu, naraščaju in deci iskrene in bratske pozdrave. Zdravo! Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju! Beograd, 1. januarja 1935. Izvršni odbor Saveza Sokola Kraljevine Jugoslavije. Metamorfoza madžarskih tovaren V zadnji številki smo poročali, kako je madžarska firma Tungsram hotela postati čez noč švicarska tovarna. Danes se bomo pozabavali z zadevo tvornice mila »Albus«. Lastnik in direktor tvornice mila »Albus«, Aladar Zege, je pogruntal, da je fabri-kacija mila za njega dosti premalo dobička-nosen posel, ker je imel le 20—25 tisoč mesečnih dohodkov. Zato si je omislil bolj donosno kupčijo in je pričel tihotapiti valute. To delo je opravljal deloma sam, deloma pa s pomočjo posredovalcev, ki so prenašali denar njegovima bratoma, katera sta živela stalno v Budimpešti in sta prihajala v Novi Sad le od časa do časa, da sta pobrala masten zaslužek tvornice mila »Albus«. Naše oblasti so, ko so videle s kakšnimi posli se bavi gospod Aladar Zege, slednjega izgnale iz države. Njemu to ni bilo bog ve kako hudo, ker si je itak napravil lepa posestva v okolici Sekešfehervala in Peči. Namesto, da bi tovarna prenehala delati, saj so bili v njej itak v glavnem le Madžari zaposleni in so bili prav tako Madžari njeni predstavniki v Beogradu (Jurij Ereš, Aladar Gere, bratje Zor, Jene Pilišter, Jene Freiden-feld), se je našla oseba, ki je pod težo denarja _ navidezno prevzela podjetje v svoje roke in ga na ta način nacionalizirala. Tudi zobna pasta »Odok katere predstavnik za Jugoslavijo je gospod Kosta Milosavljevič nacionalizator tvrdke »Albus«, je madžarskega porekla. Ves dobiček od »Odo-la« gre v žep onega istega Zegeja, ki je tihotapil valute in bil izgnan iz naše države. Potrebno je že enkrat, da si pridemo na čisto s tem, kaj je naše in kaj je tuje! Naši ljudje dnevno vporabljajo Tazlične higienske predmete, kot so milo, zobna pasta, zobni praški itd., ki so v veliki večini, če že ne popolnoma inozemski izdelki, pa vsaj izdelki inozemcev v naši državi. Posebno bi bila velika dolžnost naših gospodinj, da dobro pazijo, kakšna mila in kakšne pralne praške uporabljajo v svojem gospodinjstvu. Nikjer tako, kakor tukaj, se morajo zavzeti gospodinje za našo nacionalno stvar: »Svoji k svojim«! Od raznih strani čujemo in čitamo izjave, da se našemu gospodarstvu že približujejo boljši časi ali da je vsaj na obzorju opažati znak izboljšanju splošnih gospodarskih prilik. Kakor so po eni strani tako besede tolažba masam, tako gotovo pa se jih ne smejo oprijemati vodilne osebnosti in se tolažiti z njimi, ako se noče riskirati poznejšega, še bridkejšega razočaranja. Ako gledamo stvarno, tedaj gornjim tolažilnim besedam ne moremo verjeti in tudi ne smemo. Znaki kakih stalnejših izboljšanj, ki bi utegnila resno žaleči, se morda kažejo drugod v gospodarsko naprednejšem svetu. Za nas teh znakov ni. Vsaj mi jih ne vidimo. Zato se ne moremo udajati dobrim nadam, nego se, gledaje resnici v oči, raje sprijaznimo s tem, da se bomo bržčas morali seznaniti s še tršimi dnevi. S tem nočemo reči, da bi položaj bil tako brezupen, da bi bilo treba obupavati. Saj nikoli ni neprestano samo slabo vreme, za dežjem mora tudi solnce priti. Vpraša se le: kdaj! Medtem pa ne klonimo, nego glejmo, da se s pričakovanimi trdimi dnevi srečamo čimbolj pripravljeni. Kaj pa nas navaja k temu, da izgledamo nekaki neverni Tomaži? Pač opazovanja. Na podlagi teh opazovanj moramo priznati, da pri nas brezposelnost ne pada, nego narašča in da zaslužek tistih, ki še nimajo dela, ako že ne pada, pa se vsaj ne izboljšuje. Naše kmetijstvo sila malo dokupuje kupilnih proizvajalnih potrebščin, nego si pomaga s tem, kar in kakor ima iz lastnega obrata. Poleg tega ni opaziti nobenega pravega veselja tistih, ki imajo kaj pod palcem, da bi hoteli še kaj investirati v obstoječe ali v nove podvige in podjetja, ki naj bi njim iu drugim dala zaslužka. Nasprotno, vedno več obratov se obustavlja. Naš izvo* v preteklem letu (kolikor moremo presoditi) ne bo pokazal količinsko dosti več ko 1. 1931., po izkupičku pa utegne biti za celo milijardo dinarjev slabši. Količinsko se utegne ta izvoz izkazati morda tolikšen, ko 1. 1933., po izkupičku bržčas ne bo tolikšen. (Statističnih podatkov o tem še nimamo.) Za bodočnost se nam izgledi ne kažejo boljši. A že izkupiček za izvoz 1. 1933. je bil katastrofalno slab. Ako si mi kot izvozna država ne moremo obetati izboljšanja potom uspešnejšega izvoza, Greben Na uredništvo našega lista prihajajo dnevno dopisi, v katerih se dopisniki pritožujejo nad nezaslišanim nemškutarjenjem in v katerih nas opozarjajo prijatelji našega po-kreta na vedno večja izzivanja nemškutarjev in nemčurjev. Mi smo že ponovno izjavili, da nismo proti Tesnični nemški manjšini, da pa izzivanja v nobenem slučaju ne moremo trpeti. Da bo naša javnost vsaj nekoliko obveščena o tem, kako postajajo nekateri Nemci prepotentni, kako raste greben našim nemškutarjem in kako dalekosežne ter nepotrebne obzire imajo napram Nemcem in nemčur-jem nekateri slovenski trgovci in gostilničarji, navajamo naslednje štiri kaj značilne primere; Gottscheer Kalender. Kočevski Nemci, vsaj nekateri morajo imeti nekje Tes dobro zaslombo. Oni se namreč enostavno ne zmenijo za zakonske predpise in kjer le morejo, pačijo naša imena. Prednjači brez dvoma župnik v Koprivniku Avgust Schauer s svojim kočevarskim koledarjem. Ze 15 let izhaja znani Gottscheer Kalender in še se nišo odgovorni krogi spomnili, da bi gospodu Schauerju stopili temeljito na prste. Upamo, da se bo to vsaj letos zgodilo, ker nam je znano, da leži v tej zadevi na banski upravi utemeljena prijava. Sodeč po tem koledarju ni v celi Sloveniji nobenega našega kraja! Vsa imena naših krajev in vasi, kjer le stanuje kak nemšku-tarček, so v tem koledarju zaznamenovana v nemškem jeziku. Če se inozemstvo informira o narodnih manjšinah v Jugoslaviji preko takih koledarjev, potem res ni čudno, če mislijo angleški lordi, da je vsa Jugoslavija nemška in madžarska. Katerim Slovencem so n. pr. znani kraji: Altlag, Resseltal, Rieg, Sairach, St. Veit bei Sittich itd. itd. ... ŽALEC Prijatelj našega lista nam piše: Kako dolgo bo še treba čakati na one dni, ko ne bomo več slišali na ulicah nemškega govorjenja in pozdravljanja in to od onih tujcev, ki odjedajo kruh našim ljudem, pa se jim kljub temu ne zdi vredno, da bi se naučili našega jezika. Bil sem priča, ko je neki gospod zahteval vozni listek na naši postaji v nemščini. Vsa njegova družba je prišla za njim na peron in neprestano so govorili samo nemško. Ljudje, ki so se nahajali v bližini, so imeli vtis, da so v pokojni mačehi Avstriji, ne pa v naši ljubljeni Jugoslaviji... Ne bomo prej mirovali, dokler ne očistimo naš jugoslovenski Žalec vseh nemškutarskih in njim skrajno naklonjenih separatističnih elementov ... Skrajni čas je že, da dobimo tudi v Žalec Narodno Odbrano, ki bo s takimi ljudmi znala tudi fizično obračunati. D. RAKUSCH. Ta gospod je pokazal svojo zavest s tem, da je naročil dvojezične račune. V rokah imamo originalne račune, ki jih je izdal meseca avgusta 1934 za blago, dobavljeno nekemu cestnemu odboru, pa so pisani v nemščini. Smatramo, da bi morale naše oblasti, če že ako ni opažati volje za investicije pri ljudeh, ki kaj imajo in ako tudi ni opažati izdatnega pojemanja brezposelnosti — tedaj tudi ne moremo videti znakov za poboljšanje sedanjih prilik. Izboljšanje pa vendar more priti. Ne samo od sebe, nego kot posledica pravilnih ukrepov tistih, ki vodijo usodo našega gospodarstva in naše pridobitnosti, kakor tudi kot posledica naših naporov, naporov posameznika v iskanju in najdbi novih možnosti pridobitnega udejstvovanja. V to smo prisiljeni tako prvi, ko drugi. Vsekako mora povsod veljati deviza: uspešno odpravljati brezposelnost, ne s podporami, ampak z delom kot gospodarsko umestnimi investicijami ter tako nuditi možnost zaslužka. S tem bi bila ojačana kupna moč množice naših ljudi posebno za naše izvozne predmete, predvsem za živila agrarnega izvora, kar je spričo zastajajočega in go izkupičku vedno neugodnejšega izvoza dvakrat nujno, da nam ne bi naraščala dvojna gospodarska škoda. Kriza v kmetijstvu (čeprav se hoče tb obratno razumevati) je pri nas rodila krizo industrije, obrti i. sl., ta pa je rodila brezposelnost. Izvor vsega je bil v kmetijstvu. Torej bi bilo treba temu pomagati na noge. Kaj resnega pa nikakor in nikoli ne bomo dosegli, dokler ne dvignemo kupne moči za kmetijske pridelke doma, dokler ne odpravimo brezposelnosti in dokler s še drugimi ukrepi ne izboljšamo uspehov (neuspehov) izvoza. Našemu kmetijstvu smo veliko dolžni. Od izvoza ne moremo pričakovati bogzna ka^ kih uspehov. In če brezposelnost popolnoma odpravimo, bo kmetijstvo zaradi zastoja v izvozu še vedno bolehalo in bo slab konsumerit neagrarnih dobrin in uslug in kot po naravi naše zemlje pač največji, bo vendarle najslabši dajalec dela in zaslužka, Po odpravi brezposelnosti bi bilo tedaj v pomoč uspeš-' nega gospodarenja kmetijstva storiti še mnogo, mnogo, da bi kmet zopet imel toliko denarja, da bi ga mogel dajati tudi drugim. Opazovanja nam vzbujajo navedene misli v novem letu z željo, da v tej smeri pride spoznanje, iz tega pa se rodi premišljena, smotrena pot za dosego boljših dni za ves narod. jim raste pri tem gospodu naročajo, brezpogojno odkloniti njegove nemške račune, čeprav so obrazci sami dvojezični. Državni jezik v Jugoslavije je srbsko-hrvatsko-slovenski in ne nemški in kdor hoče jesti naš kruh, naj se teh jezikov nauči. SLAMIČEVA BUFFET RESTAVRACIJA. Menda ni v vsej Ljubljani gostilničarja, ki bi naročal samo nemške jedilne liste. Tudi v restavracijah in hotelih, ki so polni inozemskih gostov, vam ponudijo vsaj dvojezičen jedilni list. Gospod Slamič pa misli, da bo napravil boljšo kupčijo, če ima tudi samo nemške jedilne liste. Kako bodo nacionalisti na to odgovorili? Popravek Zadnje naše poročilo o občnem zboru t akademske akcije za univerzitetno biblioteko je bilo toliko netočno, ker je bilo nekoliko nepopolno. Med akterji tega zborovanja so bili navedeni samo nekateri, naša javnost bi pa rada vedela za vse, ki so tu zborovali oziroma razpravljali. Zato naše poročilo v naslednjem dopolnjujemo. Govoril je poleg ostalih tudi Nezineškal Viljem, stud. med. o bolnicah I., II. in III. razreda. Pavlič Stane, stud. iur., ki je povedal, da je klinika privilegij buržuazije. Petre Franc, dipl. phil., se je tudi oglašal k besedi v bojazni, da bi slovenska ideja ne izumrla. Kot je znano, so isti dan manifestirali ali bolje rečeno demonstrirali na beograjski univerzi marksistični študentje. Na predlog Staneta Pavliča je bila tem študentom poslana naslednja brzojavka: »Študentje, zbrani na rednem zboru akcije za univerdtet-no biblioteko toplo pozdravljajo skupuo fronto z beograjskimi Stude/iti.« Res na< za nima, kakšna je ta skupna fronta. Črna ni, rdeča menda tudi ni, kakšna bi torej mogla biti? TUNGSRAM IN DRŽAVNI MONOPOL V zadnjem času dobivate po vseh trafikah vžigalice, ki imajo nalepljeno reklamo za madžarsko firmo Tungsram, o kateri smo že zadnjič obširno poročali. Ali res ne razume monopolska uprava, da mora vendar nekoliko pazili, kakšne in čigave reklame priobčuje? Čudimo se, kako more delati reklamo za industrijo, ko je vendar znano, kakšno vlogo so Madžari igrali pri umoru blagopokojnega kralja. Odločno moramo zavrniti tako brezbrižnost in zahtevamo, da monopolska uprava kaznuje tistega uradnika, ki je zakrivil, da so prišle te reklame na monopolske predmete. Stari pregovor pravi, da riba pri glavi smrdi. H IIHHItO samo pri doma- llll|Pll|t% čem dobavitelju, ker s tem pobijate brezposelnost! Novoletna poslanica Sokola Po naši zemlji Uubliana Z ALEKSANDROV!? LN1VERZE Gospod urednik! Že dalje časa opažamo med našo vseuči-liŠčno mladino pojave, ki bi jim tudi lahko rekli, da so patološki. »Moderno« je namreč biti tkzv. levičar, bolje komunist. Kakor je bil nekoč moderen nogomet, charleston in vse na »širni«, tako je tudi danes marsikomu nova moda, biti komunist vsaj po besedah in izgledu, evangelij. Ti gospodje se seveda smatrajo vsi po vrsti za pravoverne, zato tudi ne smejo nositi »buržujske« obleke; po možnosti vzemi rdečo kravato, brij se nikar in obnašaj ee kakor le moreš sirovo (kar po večini ni težko). Pri razgovorih ti taki gospodje namečejo nekaj fraz, ki so jih pobrali iz ne vem kakšnega časopisja, vse skupaj pa zavijajo v plašč tajDosti, kot da bi bili v večni nevarnosti, da bodo postali »narodni mučeniki«, kar je med vrsticami povedano, tudi moderno. Najbolj Čudno se ti ždi, da so večina te gospode otroci državnih uradnikov ali ljudje, ki žive od te naše države. Če bi se zgodil čudež, da bi prijeli očeta državnega uradnika, zakaj ne pograbi palice in ne nalomi svojega nadobudnega sinčka, potem bi vzdignili huronsko vpitje, kakšna krivica 6e godi »držav-ljaaorn« Itd.; same fraze, ki pa na žalost pfi nas »palijo«! Drug nenavaden pojav pa je ozka zveza rdečih internacionalistov s Črnimi. Tu tiči zajec! Rdeči bi radi v kalnem ribarili, črnim |>a ni vešč, da jih je samo 9#/o v državi; radi bi imeli premoč vsaj v smislu d. d. Logika, jasna samo v naših razmerah: rdeči zahtevajo svobodo za sebe, da bi jo potem drugim vzeli; črni pa zato, da bi jo izrabili za klerikalni teror, ki je bil v vseh časih in krajih brez-obzirnjši in hujši od večine drugih. Na mladina je dolgo delala napake: že zdavnaj bi bilo treba to golazen zatreti, pa bi jim preko noči prešla nova »moda«, ki ni pri vseh le moda, marveč le dobro preračunana špekulacija, češ, če me hočejo pridobiti, moram tudi od tega nekaj imeti, torej politika daj—dam! Visokošolci! Ozrite se na svoje tovariše v Zagrebu, ki so začeli temeljito pometati s to >moderno< nesnago, rdečo, črno in frankovsko in napravite red na univerzi! (Dalje prihodnjič.) MNOGO SREČE IN USPEHOV V LETU 1935 želi vsem svojim odjemalcem VERBIČ ANTON delikatese, špecerija, kr. dvorni dobavitelj. LJUBLJANA, Stritarjeva ul. 9, telefon 26-73. Hrastnik IZJAVA Podtpisani Jagodič Ivan izjavljam, da sem dne 17. p. m. popolnoma neupravičeno napadel g. Tušek Dragota. Svoje dejanje obžalujem ter se g. Tušku zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Kot odškodnino plačam Krajevnemu odboru Narodne odbrane Din 200*—. V Hrastniku, dne 20. decembra 1934. Jogodič Ivan s. r. Zidani most Življenje v samem Zidanem mostu je Srečaj mirno. Občuti se še vedno tragedija , oktobra. Nobene zabave, nobenega plesa, nič! Vse je mirno in tiho žaluje za svojim mrtvim Voditeljem-očetom. Kljub tej žalosti se nam pa zdi, kakor, da bi dobili udarec po glavi. Na deski za reklamo smo dobili sledeče vabilo: »KMETSKA KNJIŽNICA RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU« V nedeljo 6. I. 1935. V Narodnem domu! »PRABABICA« (Die Ahnfrau) Drama v 5 dejanjih (6 slikah) Grillparzer itd. Režija: Tone Sotler. itd. Tiskala Mohorjeva tiskarna Celje. Ali je mogoče, da kmečko ljudstvo v Radečah in Zidanem mostu ne razume prelepe slovenske besede »Prababica«? Kmetje, kaj porečete, da daje »Kmetska knjižnica« nemške naslove na reklamo namesto prelepe kmetske besede? Ali je to mospoče po tolikem Času v osrčju Slovenije in celo par mesecev po tragediji 9. oktobra? Da Vas je rodila slovenska mati, da je Vaš materni jezik slovenski, da ste pravi Jugoslovani, ki ljubite svojo Jugoslavijo, po-pokažite to — z obiskom«. S. Č. NAROČNIKOM »POHODA« Vsi, ki še dolgujeite naročnino, jo poravnajte po poslani položnici najkasneje' do 15. januarja 1936! Kdor bi tega ne storil, bo brezpogojno ostal buez našega lista. Uprava. Tezno pri Mariboru ZAPRISEGA NA TEZNEM Že v zgodnjih jutranjih urah so peš, z avtobusi in drugimi vozili prihajali vojni obvezniki k zaprisegi na tezensko vežbališče. Bil je to impozanten vojni zbor. Do 10. ure se je zbralo na Teznem do 16.000 vojnih obveznikov, okolica je dala 9500, mesto 6500 vojnih obveznikov. Rezervnih častnikov in vojnih uradnikov je priseglo 65. Slovesni zaprisegi je prisostvoval tudi mestni poveljnik general Hadžič ter na konju objezdil 16.065 broječo množico vojnih obveznikov ter jo pozdravil s pozdravom »Pomozi Bog, junači«, nakar je množica gromko odzdravila »Bog ti pomogo«. Sledila je zaprisega, ki jo je za katoliško veroizpoved izvršil pred polkovno zastavo vojni kurat Pavle Zavadlal z lepim pa-triotičnim nagovorom. Prota Trbojevič pa je zaprisegel vojne obveznike pravoslavne veroizpovedi s poetično vzvišenim govorom, v katerem je orisal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. kot čuvarja miru. Potem so še zaprisegli pripadniki evangelske Ver«, ki jih je zaprisegel pastor Baron g toplim nagovorom. Po končani zaprisegi je general Hadžič imel krasen nagovor in na koncu govora poudarjal, da so se zmotili oni, ki so računali z razsulom Jugoslavije, in da stoji danes Jugoslavija čvrsteje ntego kadarkoli. Gladek in brezhiben potek današnje mogočne vojno-obvezniške Slovesnosti je predvsem pripisati spretnim organizatoričnim pripravam, ki so bile V rokah mestnega vojaškega urada z ravnateljem Ježem na čelu. Po prisegi se je ljudstvo v množicah razhajalo. Čemšenik NOVOLETNO PISMO Rad bi Vam, gospod urednik, napisal nekaj besed za »Pohod«. Približuje se novo leto, ki bi ga hotel voščiti vsem prijateljem in bralcem Vašega lista, vsem svojim bratom tja daleč preko Oceana in vsem tistim nesrečnim, ki jih je krivična meja pahnila v suženjstvo. Približuje se leto 1935 in prihodnjo pomlad bo 25 let od takrat, ko je slovensko časopisje v Ameriki prineslo poziv, naj se Slovenci in Hrvatje vpisujejo za Jugo-slovene, ne pa za avstrijske Slovence, še mi je v spominu, kako smo se odzvali temu pozivu z vsem svojim srcem. Lepo število nas je bilo, okoli pol milijona. Že takrat smo gradili in polagali temeljni kamen Jugoslaviji. Mar ni tistim, ki bi radi ovirali naš napredek in naš naravni razvoj, znano, kako se godi našim bratom za mejo? Ko sem se lansko leto peljal iz Trojan, je prisedlo na moj voz mlado dekle iz Italije, begunka z rodne grude. Opisovala mi je vse trpljenje naših ljudi onstran meje. Dejala je, da si je komaj oddahnila, ko je pribežala sem; da ima vsaj kruha in svobodo. Taki so naši ljudje tam preko! Močni in krepki. In ob novem letu se spomnimo vseh tistih stotisočev ljudi, naših ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom po širnem svetu in si žele, da bi se vrnili na svoje rodno grudo. Vemo pa, da se bodo vrnili le, če bomo zvesto izvrševali oporoko velikega Kralja: Čuvajte Jugoslavijo! Le v njej je bodočnost. S tem pozdravom želim vsem dobrim ju-goslovenom srečno novo leto! Franc Štempihar, Čemšenik. Sv. Duh na Stari gori Letošnja proslava narodnega uedinjenja je imela svoj posebni značaj. Sokolska četa je skupno s šolsko mladino pripravila za ta dan sicer skromen, a tem resnejši in pomembnejši program. Poleg svečane zaprisege sokoILskega članstva se je med drugim izvršila na trgu javna zasaditev drevoreda lip, ki naj bo še poznim irodovom priča globoke hvaležnosti za vse žrtve, ki jih je naš Kralj-Mučenik položil na žrtvenik svojemu narodu. Obenem naj bo pa tudi priča neizčrpne ljubezni, (ki jo narod goji do svojega mladega kralja Petra II. in do svoje velike domovine. Ob otvoritvi proslave in pred zasaldiitvijo prve lipe drevoreda je iimel starosta tukajšnje sokolske čete br. Horvetič Andrej lepo zasnovana govora, ki so jima vsi navzočni sledili z veliko pozornostjo. Pod korenine prvozasajene lipe je bila položena letpo rad elana pergamentna listina sledeče vsebine: »Prebivalstvo občine Trbegovci, sreza ljutomerskega, se v globoki hvaležnosti klanja spominu Njegovega Veličanstva Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja ter ob 16. obletnici narodnega uedinjenja v lastni državi kraljevini Jugoslaviji svečano prisega, da bo zvesto vršile Njegovo poslednjo željo: Čuvalo bo Jugoslavijo! Z ljubeznijo, ki je je bil deležen naš Veliki Pokojnik, smo zbrani Jugoslovani ob prestolu svojega mladega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra Drugega Karadordeviča, pripravljeni pomagati in dovršiti delo, ki je bilo prekinjeno z mučeniško smrtjo Njegovega očeta. V spomin najgloblje narodne žalosti vsled tragične smrti N j. Vel. Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter v spomin zasedbe prestola po Nj. Vel. kralju Petru II. Kairadordeviču zasaja prebivalstvo te občine danes v prisotnosti predstavnikov podpisanih ustanov drevored 13. (trinajstih) lip. Ta drevored imenujomo drevored Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Najditelja te listine prosimo, naj jo izroči upravi šole pri Sv. Duhu na Stari gori. Sv. Duh na Stari gori, dne 1. (prvega) decembra 1934. 1.« Slede podpisi za narodno šolo, za krajevni šolski odbor, za sokolsko četo, za upravo občine, za gasilske čete Sv. Duh, Berkovci in Zihlada ter za društvo »Stari vojaki«. Svečanost je bila zaključena s Slava klici blagopoikojnecnu Kralju-Vitezu in s krepkim Zdravo kralju Petru II. Karadordeviču. Proslavi je prisostvovala Šolska mladina, vse organizacije, ki so podpisale spominsko listino in ostalo občinstvo. Bila je zares lepa manifestacija narodne sloge v ljubezni do svoje domovine. Naš pokret Krajevni odbor NO šiška sklicuje za nedeljo 20. januarja t. 1. članski sestanek ob 10. uri dopoldne v Sokolskem domu v šiški. Po sestanku se vrši istotam odborova seja. Člani, ki še niso položili prisege po zadevni odredbi Središnjega odbora NO, bodo ob tej priliki naknadno prisegli. — Odbor. Uubliana VSEM ČLANOM NO! Radi medsebojnega spoznavanja vabimo vse omladince, vpisane pri krajevnih organizacijah NO, da posečajo naš lokal na Bleiwei-sovi cesti (Arena Narodnega doma). Na razpolago je mnogo revij in veliko število časopisov. Vpis v našo sekcijo se vrši vsak dan med uradnimi urami. Mestno starešinstvo Omladine NO v Ljubljani. Kofovie Redni občni zbor krajevne organizacije Kočevje bo v nedeljo, 20. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v osnovni šoli v Kočevju Jesenice K. o. N. 0. JESENICE—KOROŠKA BELA Narodna Odbrana, Jesenice poziva vse člane, ki so na dan prisege opravičili odsotnost, da pridejo k naknadni zaprisegi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne ali pa istega dne ob pol 3. uri popoldne v meščansko šolo na Jesenicah. Nadaljna opravičila se ne bodo več upoštevala! Prav tako pozivamo vse članstvo, da pride istega dne ali pa popoldne — obakrat pol ure po zaprisegi — v meščansko šolo na Jesenicah, da bo izpolnilo in podpisalo nove prijavnice, člani Viteške sekcije pa še posebej pristopnice. Kogar ne bo, bo črtan! Ne pozabite prinesti s seboj tiskovni prispevek v znesku Din 10'—! Za odbor k. o. N. O.: Žvan Andrej, predsednik. DISCIPLINARNI PRAVILNIK OMLADINE NARODNE ODBRANE Čl. 1. Brezpogojna in najstrožja disciplina je osnova vsemu notranjemu red|u Omladine Narodne Odbrane. Č. 2, Predsednik celokupne Narodne Odbrane je istočasno tudi vodja Omladine Narodne Odfbrane. Glavni starešina Omladine zapoveduje OmladinJ v njegovem imenu. Čl. 3. Točno, brezpogojno i® popolno izvrševanje ukazov starešin je za Omladimo Narodne Odbrane vprašanj časti. Vsakdo, ki bi se iz katerihkoli vzrokov zoper to pregrešil, kaže nezrelost za svoj poklic. Čl. 4. Nairedlbe, ki jih izldlajajo starešine in ki so v mejah pravil Nairodne Odbrane in pravil Omladine, so takoj izvršne. Člani, katerim je bila naredba izdana, se i»3 smejo spuiščati v oceno njene pravilnosti, temveč jo morajo izvršiti in šele potem smejo svojemu prvemu predpostavi j enemu starešini podati prigovor, član, katerega ugovor se zavrno kot neumesten in oceni kot zlonameren, se disciplinsko kaznuje. Č. 5. Napake članov Omladine so: lažje (izstop) in težje (prestop). Čl. 6. Izstopi so: vse majhne napake, ki kljub temu, da ne kažejo slab karakter prizadetega člana, vendar pokazujejo nedostadke in slabe navade člana, kalcitnih in katerih dober nacionalist ne bi smel imeti. Čl. 7. Prestopki «o: napake težjega značaja, ka-*en3 storilce v večji imeni diskvalificirajo kot člana Omladine s tem, dla pokažejo slab karakter in slab namen. Čl. 8. Predpostavlja se, da O mladinec Narodne Odbrane ni sposoben za najtežje .prestopke napram organizaciji in nacionalnim interesom spldh. Toda, če bi obstojali ttudd taki člani, so oni izdajalci in napram njim bi se pošto-palo v vsemi sredstvi, da se dražba in orga^ nizacija od njih zaščiti. Čl. 9. Za mkriminiranje napak in za kaznovanje so v prvi instanci nadrejeni glavni sta-re&ina, oblastni starešina in mestni starešine Omladine. Za izrečeno kazen mora imeti mestni starešina soglasno predsednika svojega mestnega in oblastni starešina predsednika svojega oblastnega odbora, če sledinji na kazen ne bi pristal, potem je merodajna odločitev glavnega starešine. (Dalje prihodnjič) Književnost »Ideje« za književnost, politična in drn-žabna vprašanja, urednik M. Crnjanski. Tednik »Ideje« je naši javnosti že znan iz dnevnega časopisja. Posebno v nacionalnih krogi« je bil ta novi list, ki ga urejuje naš znani književnik Crnjanski, zelo simpatično sprejet. Zelo odločno pa je bil pri nas odklonjen po-sebno od klerikalne in separatistične javnosti. To je čisto razumljivo, saj zasledujejo »Ideje« odločno jugoslovansko in socialno tendenco, saj so »Ideje« edini list v Jugoslaviji, v katerem se svobodno razpravlja o problemih naše kulture, umetnosti in znanosti, z nacit^ nalnega vidika. Med najodličnejšimi sodelavci je zopet Miloš Crnjanski, ki priobčuje v zadnji, 10. številki uvodnik pod naslovom: »Strupeni pajk«. V tem članku ugotavlja, da »nekdo v naši družbi že leta vrši sabotai® vsega, kar je državno, v intelektualnih krogih pa vsega, kar je nacionalno«. Naše bedne prilike zelo ostro analizira. »Nacionalno delo, pravi pisatelj, je na vseh poljih zapadlo v apatijo. V Ljubljani se vse ograjuje s kitajskim zidom, od nacionalizma, pa naj bo to1 knjiga, književnost, ali pa družba. V Zagrebu se grejo, naše in vaše, v Beogradu se pa cele grupe nedozorelih dijakov in pouličnih meščanov bavijo samo z internacionalnimi pro* blemi in se gredo salonski komunizem, medtem, ko drugi trohnijo po zaporih. Najlepše je v Splitu, tam se je povampirila meditera-neska kultura«. Zadnja številka prinaša med drugim tudi še tehtni članek Dragana Alek; siča o vprašanju, kdo je kriv, da imajo mnogi književniki rajši novinarstvo in da mnog1 čitatelji bolj cenijo dobro reportažo kot poezije S. Pandjuroviča?« Dalje prinaša 10. številka naslednje prispevke: Dr. Branimir M®' leš: Narodnost in rasa, Dim. Najdanovi^: Paradoksi marksizma, Kazimir Vjcžinski: Izvidnica (novela), Ranko Mladenovič: P°“ točkom (pesem), Izidora Sekulič: Trka be* mete, Objava sarajevske Narodne Odbrane: Napolje iz zemlje cmo-žute, dalje še kritike in ocene knjig in časopisov. B. Š. ŽE ZOPET ŠOLSKE ČITANKE Kot smo informirani s strani predstav; nika meščanskošolskega učiteljstva, se to ni obrnilo na gospode, ki so pisali čitanko za srednje šole, s prošnjo, da bi napisali oni čitanko tudi za meščanske šole, ker imajo meščanske šole svoje posebne učbenike, katerih sestava odgovarja učnemu načrtu za meščanske šole. Bilo je govora na občnem zboru meščanskošolskega -učiteljstva le o izdaja]1 klasikov, ki jih čitajo otroci kot svoje pri' vatno čtivo. Kot znano, je ta zbirka klasikov jugoslovanske literature zelo lepo izbrana. ALI SE NISTE RAZVESELILI, kadar je skozi mračno zimsko meglo pogle-dalo solnce v Vaš dom? Glejte, prav tako se bo razveselila Vaša žena, če bo prišel k njej najboljši prijatelj družinski mesečnik »Zena in dom«. Storite ji največje veselje, dajte j1 nekaj, kar jo bo vse leto, vsak mesec, spominjalo na Vas in Vašo skrbnost. Zdaj imate najlepšo priložnost. Naročite ji »Ženo in dom«. Prva številka novega letnika je izšla že te dni. Vsakdo jo bo lahko bral ob prijetnih zimskih večerih. Po svoji razgibani vse; bini je tako zanimiva, da boste tudi Vi sam1 našli v njej zabavo za nekaj ur. Poleg okusnih vzorcev oblek, plaščev, perila in ročnih del v listu samem in na bogati krojni pol1 prinaša vse najvažnejše rubrike, ki jih mora imeti dober ženski list: »Ženo v svetu«, »Vzgojo«, »Nove poklice«, »Zdravje«, »Lepo-tičje«, »Gospodarstvo in kuho«, »Rastline ^ šoli«, »Praktične nasvete« in drugo. Tud1 Vaš otrok ima v listu svoj kotiček, številni111 izbranim novelam se pridružuje novi roma® Ljube Prenerjeve >Življenje za hrbtom zaposlujejo pa izkljuino tuje inozemske moti Ureja odbor. — Odgovarja la iidaja m Narodno obraatbno tiskovno ladrugo, t. t. ■ o. i., Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani.