Uradna učiteljska konfe- renca v Velikovcu in njen spiritus. Pod tem nasloTom smo t slovenskem časopisju čitalizadnje tedne članek, razpravljajoč duševno stanje in obsojajoč Slovenstvu sovražno mišljenje nemškonacionalnega ueiteljstva. Dotični člaoek je bil, akoravno je izrekel ostre, a popolnoma opravičene očitke napram nemškonacionaleem, doeeia objektiven, da, celo preveč galanten in varovalen je bil napram onemu referentu, ki je tako Bathletisch protzend" dejal: BDer Starke aber sucht solche Hindarnisse, um daraa seiae Kraft zu uben!" Cemu toliko galantnosti napram takemu možu, ki tako očitno prezira pedagoška načela in ne navsezadnje tudi državnih temeljnih zakonov? Porejmo, da je bil isti na boj pozivljajoči referent Ferd. Kogelnig, nadučitelj žitarski, ki se vkljub temu šteje k idealaim in modernim učiteljera! 0, kakšna ironija! Prezirati materni jezik šolske mladine ter zavračati edino pravo in pametno sredstvo, s kojim bi se dalo y duševnem vzgojnem oziru nekaj doseči, in tako prizadevanje se imenuje na Koroškem — ideal! Pa z referatom g. Kogelaika še nismo gotoTi! Govoril je tudi z veliko všečnostjo o šolah na Poznanjskem, koder se s poljsko šolsko mladino od prvega dne naprej le nemški gOTori, dejstvo, ki je poleg drugih še bolj vnebovpijočih itak vsakemu slovenskemu jjrazumniku znano. Namesto da bi se tako nekulturno, da, celo tiransko ravnanje z nežno šolsko mladino najostrejše obsojalo, se ga pri nas hvali ter podaja za zgled! Sicer pa je dostavil imenovani referent: ,Ne glede na to, da bi naciooaloi Slovenci, ko bi mi izkušali uretti sličen pouk na utrakvističuih šolah, zagnali velik krik in vik, ga jai sam za svojo osebo ne priporo8am".Torej principialno bi bili nemškonacionalci za tak rsem zakonom v obraz bijoč pouk tudi pri nas, a boje se le še narodnib Sloreneev, ali kakor jih je referent malomarno nazMjal nnacionalne Slovence". Seye, da imajo pravico do nacionalnega mišijenja v Avstriji edino-le Nemci, Lahoni in Madjaroni! V zagovoru utrakvističnih šol se je pa referent skliceval na rajnega šolskega Dadzornika Pallo, 5eš, da je bil slerinji y deželnem zboru večkrat priraoran odrračati neutemeljene (?) napade na te šole. Kakšna Iogika! Ker je rajni nadzornik zagovarjal šole, potem morajo biti tudi v resnici dobre! ? A mi vemo, da je bila nadzornikova oficialna dolžaost, zagovarjati te vrste šole, oa je moral to storiti, akoravno je bilo njegovo privatno prepričanje zastran šol precej drugačno, o čemer svedočijo njegovi prilični izreki o šolah in o BDeutsch gewordene windischea Lehrer". Posedujemo tudi avtentično zagotovilo, da je rajni dež. šol. nadzornikdne 12. grudna 1901 pred dvema učiteljema izrekel sledečo sodbo o utrakvističnih šolab: nUtrakvistične šole so le v jezikovnem oziru (Sprachfach) nekega pomena, medtem ko se o kakih uspehih t realijah ne more kaj govoriti." Ta sodba, ki jo je prinesel nU. T." tudi leta 1904., nam dovolj jasno pove, da so kritikovane šole dobre le za ponemeevanje, a da ne prinašajo istega sadu, ki ga more obroditi pravo Ijudsko šolstvo! Med drugim je dejal referent, da se nnacionalui Slovenci" zaradi tega zagaDJajo v utrakvistične šole, oziroma v nemški pouk, ker postanejo zavoljo tega otroci — Nemei! V resuiei, ko bi bile utrakvistične šole zmožne vzgajati v dobre, pridne in požtene Nemce, noben živ krst ue bi obsojal šol, toda one ali potrapajo mladino, da ue zna neraški ne slovenski, da ni ptič ne raiš, ali pa Tzgojijo mladež v hudobne, lastao kri ia lastne brate črteee nemčurju, ki teptajo jn skrunijo vse. kar bi jim moralo biti sveto ! Trditev pa, da postane Slovenec — Nemec, 6e se dodobra nemški nauči, je jako drzna,. zakaj potemtakem druga slovensko čuteča inteligenca ne zna toliko nemščine, kolikor jo je za nemikutarja potrebno. Gospodin Kogelnik bo moral učiteljem, duhoTnikom, advokatom, profesorjem itd. dajati pouk iz nemščine, da je bodo vsaj toliko znali kakor Seifrizovi volilci! Mi pa mislimo, da kdor več kot en jezik dodobra zna, kar se nahaja pri slovenskem razumništvu, temu ni treba biti zateleban lo v svojega edinega! Pričujoče vrstice nam zopet nudijo tipičen zgled o prav nadzadnjaškem mišljenju nemškonacionalnega učiteljstva, o njegovih željah po germanizaciji, ki jo izkuša s nSchlagerji14 in jako prozornimi sofizmi odobravati in olepšati. Toda mi se ne bojimo tega sirovega navala, ki nas s studom spomioja ua dobo, ko je še veljalo načelo noko za oko", mi se ne bojimo, ker smo si v svesti, da je pravica z nami pa tudi vsi pošteno misleči Nemei, ki hudo obsojajo delo renegatov, kar svedoči pasus, objftvIjen po nemškem učenjaku Adolfu Bartelsu v ^Deutschsoziale Blatter" in, ki se glasi: MDer geborene Slare, der fiir deutscke Art und Sitta wirkt, ist in meinen Augen ein L u m p, den er hat seiner nattirlichen BestimmuDg nach fiir seines eigenen Volkes Art| und Sitte zu wirken und nicht fiir die eines fremden!" Hujše sodbe, kakršuo je izrekel tukaj pristni Nemec, se mi ne bi upali zalučiti našim na. rodnim nasprotnikom r obraz. Tukaj nič ne more pomagati prati neračurjer nernški pisatelj Eosegger, ki ima rsake kratre druge misli o renegatih, kakršne mu pač diktirajo nestrpni nemškonacionalci, n. pr. Wastianoyci! H koncu se pa z mirnitn srcem in najboljšimi nadami obračamo do Daših narodnih sovragor ter jim kličemo pogumno v obraz: Vi sovrtgi slo?enskega rodu, se jako motite, če domnevate, da se vam kdaj posreči ponemčiti ia potujčiti koroške Slovence! Vaše delo je in bo docela podobno Sisifovemu! Ko bo že slehrnega nemškoDacionalaega učitelja ia cemškutarja objemala hladna zemljica, bo narod slorenski še trdno ia zaredao stal na koroških tleb y polnomernem uživanju srojih narodnih pra?ic, goječ dobroprijateljske zveze in odnošaje z nemškimi sodeželani, pozabivši vsega, kar je bilo nekdaj soražaega med obema narodoma! Slovenski narod tedaj ne bo veS ječal pod krutim jarmom tiranske germanizacije, in mladina slovenska ne bo več zdihovala pred tujejezičnimi kDJigami s težavno, nepoznano vsebino, ona ne bo več mučena od strani pseudopedagogov današnje baže, ne, tega ne bo več v imunu prave uarodne kulture in civilizacije! Da pridejo take razmere prejalislej, o tem mora biti vsak prepričan, kdor ima le količkaj pogleda v bodoenost, kdor le nekoliko perspektivno vidi. Le vsakdanji ljudje mislijo, da ostane vse le pri današnjih razmerah, deloma ker se boje Bpersekucij", ki stanejo poleg telesnega, tudi navadno nekaj duševnega napora, doloma se pa tudi boje, da bi ne izgubili kakib. privilegij! Toda lažinaprednjakom in rsem drugim Junakom" konservativnega mišljenja je vse to ne le zagonetka, ampak popolna — terra incognita. Nemškonacionalcem pa le pustimo njih edino reselje, gojiti strasti, namreč sovražnost do Slovanor, akoravno bi bilo v znamenju zdravega napredka, t znamenju civilizacije jako želeti, da bi prejkoslej prišli preko svoje nezmerne domišljavosti in odurnega šovinizma do — človeške pameti, do treznosti! *