Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za v*e leto . - - $6.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inoiesnstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 21«. — ŠTEV. 216. GLAS NARODA Ust slovenskih .delavcev v Ameriki« Entered u Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK. SATURDAY, SEPTEMBER 14, 1929. — SOBOTA, 14. SEPTEMBRA 1929. The largest Slovenian Daily in the United States. q Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 8878 VOLUME XXXVIE — USTNIK XXXVII. RAZOROZITVENA KONFERENCA BO V DECEMBRU ANGLEŠKA IN AMERIŠKA VLADA STA SE V PRINCIPU ZEDINILI GLEDE RAZ0R0ŽTVE NA MORJU Obe deželi bosta zmanjšali tonažo rušilcev z a 200,000 ton. — Anglija potrebuje še dosti bojnih iadii za zaščito obsežnih kolonij. — Konference se bo udeležilo pet velesil. LONDON, Anglija, I 3. septembra. —' Med Združenimi državami in Anglijo ie dosežen formalni dogovor glede razorožitve na morju. S tem je napravljen temelj za posvetovanja, ki se bodo vršila med angleškim ministrskim predsednikom Ramsayem MacDonaldom in ameriškim predsednikom . WASHINGTON, D. C., 13. septembra. — Podajanja med Anglijo in Združenimi državami glede zmanjšanja bojne sile na morju so toliko napredovala, da bo mogoče sklicati meseca decembra tozadevno konferenco v Londonu. ŠTIRINAJST ARETIRANIH V GAST0NIJI Meščane so sredi noči a-retirali v zvezi z odvede-denjem tekstilnih delavcev. — Na varnem je tudi sedem unijoni-stov. CHARLOTTE, N. C., 13. septembra. — Štirinajst ogorčenih prebi valcev Gastonije so včeraj zvečer potegnili iz'posteij ter jih odvedli v šerifov urad, kjer so jih stavili pod jamšcino tisoč dolarjev. Danes bodo morali nastopati pred sodiščem ter se zagovarjati proti obtožbam, da so pomagali v pondeljek odvesti tri stavkarske voditelje. Zaporno povelje jib ie doizilo namera vanre1 napada, zarote za od-vedenje in dejanskega odvedenja. Dočim so bile te aretacije izvršene v Gastoniji, so spravili sedem članov unije tekstilnih delavcev v tukajšnjo okrajno jetnišnico ter jih obdolžili nepostavnega prevažanja orožja. E. MacGinis, ječar iz Meklcm- ko so nesli s?dem pušk iz neke hiše v avtomobil. 1 Unijski člani se očividcu priprav-lajo za soboto pepolune, ko nameravajo zopet rs^aliti na tvorniški Na konferenci bo zastopanih pet velesil: Združene države, Anglija, Francija, Italija in Japonska. Soglasnd z načrtom, ki sta ga odobrili Anglija in Amerika, bosta obe državi zmanjšali tonažo rušilcev za dvestotisoč ton. i prijeti, ! Angliji bo še vedno ostalo 340,000 ton. Tako' močno brodenje baje potrebuje za zaščito svojega prostranega posestva. vr „■ , j okraj južne Gastonije ter imeti tam Namen pogajanj med Anglijo in Združenimi dr-j velike zborovanje, že dvakrat prej žavar.ii je bil v prvi vrsti odpraviti diference, ki so Iin j* jezna ljudska množica po-obstajala izza leta I 927. itisnila nazaj in je bil° več To se jima je popolnoma posrečilo. Na prihodnji konferenci bodo razpravljali glede znižanja tonaže vseh bojnih ladij. • Zd r»ižene države bodo baje sle v svojih zahtevah do skrajnosti. v POTOVANJE MACD0NALDA BO USPEŠNO Angleški časopisje smatra potovanje angleškega ministrskega predsednika v Ameiiko kot znamenje miru. IZPREMEMBE ! V LAŠKEM KABINETUj Izvendenci vidijo v Mus-i solinijevi kretnji dokaz, j da je fašizem na moč nejšem stališču kot je bil kdaj prej. LONDON, Anglija, 13. septembru Angleško časopisje je danes z velikim veseljem sprejelo obvestilo,' da je ministr. predsednik Ramsay i MacDonald defmitivno sklenil od- i potovati v Ameriko dne 28. septem- ! bra. Vsi listi izjavljajo, da je to ! znak, da se je za vršil zadosten ro- ! * predek v razoroži t v^r.:^ pogovorih, i aa je mogoče upati na skorajšnji { Konservativni ' Times" je rekel ■ danes: — Trebo bo seveda izva- ' jati še dosti potrpežljivosti, pred- • no bo mogoče doseči popoln dogo- ' vor glede bistvenih problemov, ki! se tičejo križark. Vsaka rešitev te- i ga problema pa mora bit« seveda j provizorična. dokler ne sklene j RIM. Italija, 13. decembra. — Dejstvo, da je ministrski predsednik Mussolini izročil sedem svojih kabinetnih mest svojim prijateljem, so razlagli tukaj kot dokaz, da if fašizem bclj vkoreninjen v laški pul:tiki kot ie bil kdaj po- Nekateri krogi so sicer mnenja, da je Mussolini porazdelil portfe-ije radi poltične potrebe, oZI informirani izvedenci so mitenja. da je bila reoganizacij-. vlade znamenje odločnega Mussolini j evega dikta-lorstva :;e enostavna razdelitev dolžnosti med zaupne člane t fašistična stranke je znamenje, da je fašizem v Italiji trdno uveljavljen. Ce- burg okraja, ki je spravil na varno teh sedem mož. je rekel, da so bili! merp° ^^ kot leta 1927 vsled dogovora z drugimi važnimi mor- j Prav so teoretično odgovorni kra-nariškimi sil*-ni. Jasno pa je. da i ljU- so novi ministri odgororni iz-so prilik^ za končni uspeh neiz- TEŽK0ČE ANGLIJE Z EGIPTOM Delavska stranka bo naprosila parlament, n^j odobri novi vladni načrt gLde samovlade Egipčanov. LONDON, Anglija^ 13. septembra. Najbolj trpki boj, kar so jih angleški zakonodajalci bojevali tekom dolgih let, preti izbruhniti z otvor-j en jem parlamenta. Ne oziraje se na skrajne konservativce to razpravljala delavska vlada c tcAi^t egiptskeg^ vprašanja in o varnosti Sueškega kanala. \nglija vlada Egiptu že več kot petdeset let. Tekom vojne je uveljavila protektorat nad Egiptom ter napadla Palestino vse radi Sueškega prekopa. Pred sedmimi leti pa je objavila, da je pripravljena napraviti Egipt neodvisnim, seveda z gotovimi reservacijami. Te^reservaci-je pa so zavrnili člani Wafd stranke, ki je velika nacijonalistična stranka v Egiptu. Zdaj bo pa delavska vlada vpri-zorila nadaljni poskus, ter dala vse koncesije, kar jih je sploh mogoče Vsledtega bo stvar Egipta in angleškega parlamenta, da sprejme tozadevne pogoje. Kralj Puad bo vladal deželi s pomočjo kabineta in parlamenta, izbranega v angleškem zmislu. Egipčanska vlada bo odgovora za varnost inozemcev. Anglija in Egipt bosta združena v slučaju vojne. govornikov pretepenih. Vsa znamenja kažejo, da se bo završila v soboto popoldne v Gastoniji velika bitka, šerif Liueoer-ger in niep-o"; možje pazr.o opazujejo stavkarsko šotorišče, ker domnevajo, da je tam zfcianega dosti orožja. * Sinoči je rekel Leineberger poročevalcu United Press: j koljšanja dušeslovnega ozračja, ki je bilo posledica Kclleggovega dogovora. Literarni lišt ' Daily News'" pravi: — Novico o odpotovanju Mac-Donalda bodo sprejeli z veliko u-teho vsi oni ki v resnici ljubijo mir, ker je MacDonald dejanski izjavil, da ne bo odpotoval v Washington, razen če bo upal uspešno zz vršiti tozadevna pogajanja. Najp/ej je treba ohraniti v mislih, da bo to dogovor le praktičen izraz XeJIeg-govega pakta. V drugi vrst: pa ne bo prišla vpoštev le omejitev oboroževanja na morju, temveč omejitev vseh oborožc-vanj. HOOVER ODGODIl, POTOVANJE V TEXAS WASHINGTON, D. C.. 13. sept. Predsednik Hoover je kanceliral za gotov čas svoj nameravani obisk v El Paso in druga mesta v Texasu. Tozadevno obvestilo je podal v Beli hiši C. B. C-eager. republikanski t narodni komitej/>ik iz Texasa, Iti se je oglasil pri predhodniku, da razpravlja ž njim o predlaganem potovanju. Kot vzrok je navedel bližajoči sc- obisk angleškega n.mistr-skega predsednika MacDonalda in razpravo o tarif u ~ kongresu, v^iea katerih "mu ne bo mob> za enkrat zapustiti Washington a. — Edina pot, kako se bo mogoče izogniti resnemu streljanju ali lin-čanju v soboto popoldne, je opustiti vsak govor v južnem delu Gastonije. Mi bomo ustavili vse ljudi, ki bodo namenjeni tjakaj. Položaj v mestu se še ni pomiril ter lahko vsak trenutek izbruhnejo sovražnosti. MEHIŠKI BANDIT! OPROSTILI DEKLICO MEXICO CITY, Mehika, 13. sep. Štirinajstletna Marija Calzada je iznašla nov način, kako poraziti mehiške bandite. Banditi so jo odvedli iz mesta Sa:ua Isabel Tola. Ko so korakali po cesti, je pobrala več kamenov ter pričela obmetavati svoje stražnike, ki £0 spoznali, da bi imeli preveč sitnosti ž njo ter jo nato oprostili. * ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS N ARO T* A NAJVEČ JI 8LOVENSS1 DNEVNIE V AMERIKI POLJAKI BODO RAZPRAVLJALI 0 PRORAČUNU VARŠAVA, Poljska, 12. £ey/„em-bra. — Konferenca vseh pari xmen-tamih skupin je objavila pred kratkim, da bo imela prihodnji por deljek sestanek, katerena se bo udeležil tudi PilsuJski. Ni še ;.nano, če se bo razpravljalo le o proračunskih vprašanjih ali če se bo tikala stvar tudi .splošnega političnega položaja. Narodni demokratje so objavili, da sc- ne bodo udeležili te konference. ključno ie Mussoliniju, ki jih je poklical. da načeluje uradu. Na svojih mestih bodo ostali le toliko časa, da bodo v polni meri zadoščali zahtevam ministrskega predsednika. Reorganizacija vlade je bolj poenostavila vse stvar* za'TrtUssoIi-nija. Dosed p. j i,o pričakovali povelj od njega tudi v najmanjših zadevah. zanapiei bedo pa ministri sami odgovorni za vsa svoja dejanja. Reorganizacija pomen j a enostavno, da je Mussolini slednUč tako u-strojil vlado, kot jo je že leta in leta nameraval. V prvi vrsti bo prišel seveda vpoštev Mussolini sam, kateremu bodo odgovorni vsi člani vlade, nato pa bodo prišli člani kabineta. Fašistični veliki svet bo naslednji važni faktor pri uravnavi važnih državnih vprašanj. Za njim bo prišel na vrsto ser.at in slednjič •vse-fašislična poslanka zborr-~.es. Reorganizacija kabineta je *;Lia le predhodnica Mussounije^s^s. načrta. da centralizira v^o silo in da 2druži ves i>./troi fašistične stranke z ustrojem države, v kolero bo absorbirana fašistična stranka kot celota. V vladi so sedaj možje, ki so bili orvega priretka pristaši stranke. Novi ministri :.o člani prvotne skupine, ki je sk;enila vprizoriti pohod proti Rimu in Mussolini jih je sedaj nagradil. SPOPADI MED RUSI ___IN KITAJCI Sovjeti izjavljajo, da se ne bo rdeča armada dejanski bojevala, razen če jo bo sovražnik k temu prisilil. MOSKVA., Rusija, 13. septembra. Sovjetske oblasti so vztrajale danes pri trditvi, da se ni zavr-šil noben važnejši spep^d na man-džurski fronti v so vero iztočni Aziji, kjer so si ^..aie velike kitajske in ruske armade nasproti že več tednov. Vsa kitajska poročiia o sovražnostih v Mandžriji so baje naravnost smešna, in glasilo se je, da ne bo nobene večje aktivnosti, dokler ne bodo Kitajci sami začeli splošne ofenzive. To je pa skrajno neverjetno. Tukaj tradno zatrjujejo, da se Sovjetska Unija ne namerava lotiti resničnega bojevanja, da pa bi lahko rdeča armada uničila preko noči vso kitajske silo, ce bi to dovolile Japonska in druge velesile. TUdi semkaj so dospela poročila o obnovljenih bojih. Iz Vladivo-stoka javljajo, da so kitajske čete" pri Pograničnaii vprizorile besen napad na sovjetske mejne oddelke. Kitajci so se morali umakniti po dvajset minut trajajoči bitki. Iz Čite poročajo, da so Kitajci otvorili močan artilerijski ogenj na sovjetsko fronto v bližini postaje( šev. 36. Ta postaja je oddaljena le^ pet milj od Mančulija. V poročilu iz Vladivostoka se pa glasi, da se je sličen napad vršil pet milj južnozapadno od Po-graničnaje, kjer je dosti belih Rusov prekoračilo m^jo ter teroriziralo krajevno prebivalstvo. WASHINGTON. O. C., i3. sept. Dr. Wang, kila j ski minister za zu-naje zadere, je p^jial državnemu departmeruu poročilo, v katerem SK0R0 6 MILJ : NA MINUTO Letalec Orlebar je letel z naglico 357 milj na uro ter dosegel nov rekord. Tekma za Schne'derje-vo nagrado. CALSHOT, nnglija, 13. septembra. — Agustus H Orlebar kapitan angleškega letalnega švadrona, je postal danes najuspešnejši svetovni letalec, ko Je dvakrat v enem tednu porazil vse dosedanje hitrostne rekorde. V tekmi za Schneiderjevo nagrado je »prizori! dosedaj štiri polete, v katerih je dosegel vsaki pot rekord. Včeraj je po vozil z naglico več kot 357 miij na uro, torej skoro dve milji na uro hitrejše kot je dosedanji rekord. Letel je \ Rolls Ruys letalu S ti. LUNAČARSKI ZAPUSTIL SLUŽBO MOSKVA, Rusija. 13. septembra. Anatol Lunaearski, sovjetski komisar za vzgojo, je resigniral danes, in sledil mu bo Andrej Sergjevič Dubnoj, prejšnji načelnik vzgojnega dela v rdeči armadi. Lunačar-ski je bil imenovan predsednikom administrativne komisije znanstvenih zavodov v sovjetski Rusiji. SOVJETSKI LETALEC LETI NAPREJ NIKOLAJEV3K OB AMURJU, l£ septembra. — Opremljen s pontoni za polet v Združene države, je pristal tukaj aeroplan "Dežela sovje tov", v lem skrajnem sibirskenr meslju. Pilotira ga dobro znani sovjetski letalec Šestakov. Naslednjič se h-; ustavil v Petropavlovsku, na Kamčatki. IZKOPANJE HEBRONSKIH ŽRTEV HEBRON, Palestina, 12. septem- . , . ........... bra. — Trupa sedem in petdesetih pravi, ds bo kitajska vlada na vsak | ... , .. . . . . . židovskih žrtev hebronskega masa- način zavarovala ameriZke pravice.. kra ^ bila danes ^pana ter zo-če bi bili razveljavi j eni ekstrateri- ' pet pokopana z židovskimi orto-torijalni privilegiji. j dok^nimi obredi. Q MAROVA MOŠEJA V JERUZALEMU PORTORISKI DELEGATI ' NA POTI SEMKAJ SAN JUAN, Forto Rico, 13. sep. Felix Cordova Da villa, rezidenčni komisar v Washingtonu, je odplul danes proti New Yorku, kamor bo dospel v ponedeljek, da se posvetuje s Theodorjem Rooseveltom, no-Egipt se bo pridružil Ligi narodov, i vlm governerjem otoka. Omarova mošeja je najglasovitejše svetišče Arabcev v Palestini. Ker so zahtevali Židje zase del zemljišča, na katerem stoji, je prišlo do krvavih spopadov. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Dim. B00 ................$ 9.80 1,600 ................f 18.46 1,600 ................$ 46.75 6,000 ................$ 90.60 " 10,300 ................$180.00 v Italijo Lil 166 ......................f 1.71 " 100 ......................$11.80 M 800 .................$16.80 " 600 ______..... $37.40 " 1000 ........... $64.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, op+-tarjamo, da tmo vtled sporazuma $ naiim tv$*am • atarwm kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplaSUa od 8% na t%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za isplačilo večjih zneakov kot goraj naveden*, bodisi t dinar J ik lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri reliJtih naka rilih priporočamo, da se poprej s nam eporanuaete glede Be^ne nakaeil*. IZPLAČILA PO POtTI eo REDNO IZVR&ENA V DVEH OO TREH TEDNlE BUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LMTTME %M PRISTOJBINO 75a. SAKSER STATE BANK «1 OOBTLANDT STREET, HXW X01KK, H. X. TsUphonz: Bore/f 0399 "Gill NARODA" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 14, 1929 The LASO EST SLOVENE DAILY ta tf. S. A. "Glas Naroda" QmxaX and Published by 8LOVEXIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of buaineu of the corporation and address«« of above officers: £16 W. 18th Street, Boronfh of ManhaUn, New York City, N. Y.} -GLAS NARODA (Voice of tbe People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust sa Ameriko in Kanado __________________-00 Za pol leta _____________________43.00 Za četrt leta_____________41-50 Za New York za celo leto___47.00 Za pol leta ______________________________.$3.50 Za inozemstvo za celo leto_______47.00 Za pol leta __________________________$350 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemli nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se zre priob£u]eJo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdetno naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 /irau'iaatiu rir/uafMHTCTKihii T'iii^r^.iiga.TfmCTiiiiMnwBin: BRIAND IN PANEVROPA Pomen mandžurskih spopadov. Aristulc Briand j<> eden onih evropskih državnikov, katercfau so no sme dosti zaupati. Izmed vseh državnikov je najbolj vetrn jaški ter se zna vživeti v vsako novost z občudovanja vredno graoijo in spretnostjo. Svoječasno je bil najbolj rabi jat en sindikalist, nato! s«* je pa razvil v velekapitalističnega sovražnika delavskega razreda. Vsledtega jo zanimivo, da so jo začel kar naenkrat zavzemati z ustvarjenje Panevrope. Njegova vojna in povojna politika je dosti "bolj kot pa Clemeheeau'jeva prispevala k temu, da so se narodi med seboj še bolj zasovražili ter izgubili medsebojno zaupanje. Naenkrat pa stopa ta možak v javnost ter hoče pre* pričati svet, da je za ves svotVdina rešitev: ustanovljen je Združenih držav Evrope. Na nekem banketu v Ženevi je rekel: — — Edinole če* se združimo, lahko mislimo na splošno ozdravljenje. Vsledtega pozivam zastopnike vseh narodov, da določijo skupno politično smer za sodelovanje na skupnih tleh za skupne interese. Ali Briand zares misli, da se zamorejo postaviti na ^kupno platformo demokratsko, monarhistične, fašistično in komunistične, nazadnjaške in napredne demokratske republike" in po kapitalističnih diktatorjih vla-dane države i * . Ali je sedanji načelnik francoske vlade res tako naiven, da misli, da je mogoč sporazum med neenako razvitimi in različno vladanimi državami ? In Briand je še marsikaj govoril, kar pa ni prišlo v javnost. - Navzlic temu je pa Paul Scott Mowror, poseben poročevalec "Suna" izvohal, da bi bila po Briandovem mnenju Rusija izkljafčena iz vse-evropske zveze in da bi bila ta zveza pravzaprav naperjena proti Rusiji . S tem je vse povedano, s tem je vse rečeno. Toda zakaj shrivati, zakaj tajiti resničen namen l Baš zastran tega slepomišenja bo Briand s svojim načrtom temeljito pogorel. ŠTEVILKE NASILJA Vesti iz Mandžurije so še vedno precej alarmantne. Seveda se ftiora-jo ta alarmantna poročila jemati na znanje s primerno rezervo. Pred vsem se z uradne strani do neke mere demantirajo, dasi ne popolnoma; saj se tudi ir uradnih virov priznavajo spopadi, pri čemer se seveda primerno komentira krivda. Ali še ena okolnost nas ovira, da bi konflikte v Mandžuriji odnosno oborožene spopade mogli oceniti v pravilni meri. Ta ovira je v različni zainteresiranosti na mandžurski aferi, ki se kaže na mukdenskih in na nankinških odločujočih mestih. Mukden in Nanking gledata zelo različno na mandžurski konflikt. Ne smemo pozabiti, da je še nedavno mukdenska vlada vztrajala v popolni neodvisnisti napram nacionalistični vladi v Nankingu. Ko je Čang Kaj Sek premagal vse nasprotnike nacijonalistične stranke in je podlegel tudi stari čangtsolin, se je njegov sn Čanghsueliang u-manknil v Mandžurijo in se tam pripravljal na obrambo. Vendar do vojne ni prišlo, toda ne morda zaradi miroljubnosti med kitajskimi tekmeci, marveč' pac v prvi vrsti zaradi japonske intervencije. Japonska se je odločno postavila zoper to, da bi nankinška vlada poslala svoje armade zoper mandžur-sko vlado, hoteč s tem preprečiti razširjenje državljankse vojne na mandžursko ozemlje, kjer ima ona svoje specijelne interese in svojo sooblast. Nakinkinška vlada sicer japonskega protesta ni hotela uva-ževati, vendar svoje ofenzive proti Mukdenu ni daljevala. Izhod iz kočljive situacije pa se je našel na nenavadno enostaven način: Čanghsueliang se je pobotal z nankinško vlado v toliko, da je na svojem teritoriju razobesil nacijonalistične zastave, s čimer je izjavil, da prizna njeno vrhovno oblast. Ta formalnost ga ni nič veljala in mu niti najmanj škodila, zato pa ga je obvarovala vojnega napada in slednjič je spravila s sveta možnost diplomatskega konflikta z Japonsko, nankinški vladi pa vrh tega pripomogla, da se ji je očuvala častna solucija afere. Tako je bil izhod iz afere zadovoljiv na vse strani. Ali najvažnejše je bilo pri tem, da je Mandžurija ostala dejansko tudi zanaprej samostojna kot prej; nankinške čete niso prišle na njeno ozemlje. Konflikt z Rusijo pa preti, da prevrže dosedanje stanje. Prva nevarnost je že nastopila s tem, da so se začeli obmejni konflikti. Stvar je povsem jasna: Ako se prično resni sovjetski napadi na obmejno mandžursko ozemlje, kar bi pač pomenilo že precej več nego pravo vojno nevarnost, tedaj bi nastala potreba po energični kitajski obrambi. Ako bi samo mandžurske čete ne bile.kos Rusom, bi jim morale priti na pomoč vojne sile nankinške armade. Prisotnost Čang Kaj Šekovih vojsk v Mandžuriji pa b! postala tudi skrajno neprijetna Čanghsueliangu in nevarna muk-denski samostojnosti, česar pa ni treba niti najmanj dokazovati. Ko je centralna vlada v Nankingu ponudila Mukdenu armado na po- VOOVEC STAR 48 LET se želi seznaniti s pošteno Slovenko od 40 do 50 let. J. P.f 2852 18th Street, Oetroit, Mich. moč, jo je ta — odklonil, češ, da še j ni potrebe. Na osnovi vsega tega postane razumljivo, zakaj vedo vesti iz centralne Kine več povedati o oboroženih spopadih na mandžurski meji nego poročila iz mukdenskih1 krogov, ki težijo za tem, da zmanjšujejo pomen omejnih afer. Slično kot mukdenski oblastniki, je tudi zainteresirana tudi Japonska, ki nikakor ne želi, da bi se cen-talne kitajske bojne sile angažirale v Mandžuriji: zato kažejo tudi japonski viri težnjo, pripisovati čim manjši pomen spopadom med kitajskimi in sovjetskimi četami. Povečanje vojne nevarnosti v Mandžuriji bi moglo potemtakem povzročati konflikt med Makdenom in Nankingom, pa tudi med To-klcm in Nankingom in načeti mandžurski problem od vseh strani. Morda so se prav radi teh možnosti ruski napadi na mandžurski meji povečali in pomnožili, zakaj z njimi bi se mogle nankinški vladi povzročiti neprijetnosti s strani, kjer bi ji prav gotovo ne bilo prijetno. Iz življenja pregnancev. Marsikateri Slovenec bi rad vedel, kako živijo Slovenci, ki so poslani od fašistov v pregnanstvo na južne otoke Italije. To je prvo sporočilo, ki smo ga prejeli. Prečitajte. Peter Zgaga DRAGO VINO Občina mesta Bremen ima klet, v kateri je shranjen sod renskega vina iz leta 1624. V sodu je okoli 200 litrov tako zvanega rožnega vina, katerega cena je tako velika, da bi stala kapljica na tisoče mark. Šveda je to idealna, ne pa prodajna cena. Leta 1624 je veljal sod renskega vina 60 tolarjev. Zlaj je vino vredno okoli 27 milijard mark, kar pomeni, da bi veljal liter vina na 120 milijonov mark, če bi šlo res za prodajno ceno. Motil bi se, kdor bi mislil, da je ostalo drago-ceno vino v sodu nedotaknjeno. V kleti je 12 soclov vina, ki se nazi-vajo uradno "12 apostolov". To je najfinejše rensko vino. Iz soda, v katerem je 200 litrov nad 300 let sta rega vina, jemljejo ob izrednih prilikah neznatne količine dragocene kapljice, ki jo takoj nadomeste iz drugega soda. Nad 300 let starega renskega vina seveda ne prodajajo. Bremenski mestni očetje pogoste z njim redke goste ob izrednih svečanostih in le redko se pripeti, da ga komu podarijo nekaj kozarcev. Te visoke časti je bil deležen leta 1824 Goethe, kateremu je poslalo mesto Bremen k 75-letnici rojstva 12 steklenic starega renskega vina. t Sovjetska vlada je odpravila nc-___j deljo kot dan počitka. Trenutno živi v Italiji v pregnan- ne. Na otoku Lipari so si ustanovili Ce se boljševikom v šestih dneh ni stvu približno 1200 oseb. Večina iz knjižnico, ki pa je bila v maju za- posrečilo ustvariti nebes, se jim tu-njih je konfinirana na otokih Li- prta. Ko so je zopet odprli, so di v sedmem dnevu ne bo. pari, Ponza in Ustica. Na otoku zmanjkale knjige Mazzinija. Gor-| Tremiti živi, oziroma umfra en sam 1 kija, Dostojevskega, Marxa in De ^ u. konfiniranec. Je to prosluli mori- Amicisa. Cenzura je odnesla 300 lec poslanca Matteottija Amerigo najboljših knjig. Ni treba niti o-Dumini, ki ga neprestano nadzo- meniti, da vlada najstrožja cenzu-rujejo štirje orožniki. Čitatelji pa ra tudi glede pisem, ki jih mora-naj si nikar ne mislijo, da je bil, jo oddajati odprta na pošto. Dumini konfiniran radi onega u-mora. O ne! Dumini je bil konfiniran, ker je postajal preveč siten in preveč nevaren režimu in vodji. Nekoliko pregnancev živi v Basili-cati in Sardiniji V poslednjem času se je menda pridružil k onim peklenskim otokom še otok Favi-gnano, kamor je bil konfinii i bivši urednik "Edinosti" Rudolf Vidih. Razen Musolinija ni danes v Italiji nihče več varen pred pregnanstvom. Tudi italijanski kralj ne. — Saj se je o božiču, leta 1926. splošno govorilo po Italiji, da je nameravala skupina fašistov pod vodstvom sedanjega državnega podtaj-nika v ministrstvu za aeronavtiko Od začetka življenje v pregnanstvu, kakor pripovelujejo pobegli tirje pregnanci, ni ravno tako strašno. Po prvih tednih pa pričen:a postajati vedno bolj neznosne in hujše nego v ječi. ker ona nevide?-na svoboda samo razburja. Nekateri pričenjajo padati duhom in tedaj začnejo nadzorstvene oblasti prigovarjati njim in njihovim družinam, da naj vložijo prošnjo zi pomiloščenje na vodjo. Na ta m-čin skušajo nadzorstvene in politične oblasti zlomiti moralni odpor izgnancev. Pri nekaterih se jim to posreči, dočim so ostali nevpog-ljivi. Tu navajajo pobegli izgnanci imenoma 11 iz teh nevpogljivih, ki "dokazujejo, da imu italijanski deportirati Viktorja Emanuela III; narod še občudovanja vredne re- Gledališče—Glasba-Kino RUSKI CARSKI ZBOR V NEW YORKU. Po uspešnem potovanju po Evropi in vzhodnih deželah ie dospel po petih letih v New York Ruski Carski Zbor. Načcluje mu princesa Margareta Andrejevna Slavij anski ter ga tvori trideset pevcev in pevk. Balet vodi Fiery Hopak. "Zbor bo nastopil v soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, popol-! dne in zvečer v Kessler's Theatre, j 35 Second Ave. in 2. cesta. Newyorčanom se ne nudi dostikrat prilika poslušati take pevce in take pesmi. Nastop Ruskega Zbora bo izreden ! dogodek v letošnji sezoni. Upamo, da danes oziroma jutri ne bo nihče zamudil prilike, da sli-I šli te slavne ruske pevce. . 1 . f)24ti protifasistov je bilo aretiranih in izročenih po~ sobnemu tribunalu v Rimu. 1171* jih je bilo obsojenih na zapor od 3 do BO let. — Skupim je naložil posebni tribunal 81577 let jeve ali skoraj H4 »totetij^ ' 4167 yudi ^e prostalo v preiskovalnem zaporu za po~ aebni tribunal 1 do 2 leti. 5()00 je približno zaprtih političnih ujetnikov ter ob" sojenih od jiavaichiih sodišč. 0179 je' skuptCo število političnih obsojencev, katere je nasilni, zločinski faši-zem obsodil na hiranje za jetiko ler izčrpanje do smrti. lltM je i>olitičnrih konfiniraneev. Ta števflka je daleč pod resnično, ker je vsaka kontrola nemogoča. Fašizem ima torej v svojih rokah 734i* žrtev, katerih življenje je izpostavljeno samovolji fašistovskih krvni" kov ter najtežjim nevarnostim. Slovani v Italiji so poseb* no hudo prizadeti po fašistovskem nasiljin Relativno je fantovsko nasilje med našim polmiljonskim narodom v Italiji izbralo največ nedolžnih žrtev za konfinaeijo na o-in za obsodbe krvavega rimskega tribunala. Glavna privlačna sila, ki nam dovaja dnevno vloge na SPECIAL INTEREST ACCOUNT, je poleg točnega poslovanja Popotna varnost pri nas naloženega denarja. ..4 V i. *> i Obvesti Po 44%Z" e 8 e č n ° 2 7v/obrestovah je. 4 •* i. r v \ — L 'i* - , Sakser 82 Cortl&ndt Street Bank New York, N. Y. in poslednjega na enega iz italijanskih otokov. Za odpošiljatev v konfinaeijo niso potrebni nikaki dokazi o kaki krivdi. Zadostuje naveden' sum. Pri-' zadeti se ne more braniti, ker mu ne predložijo nikake obtožbe. O konfinaciji sklepa tajno komisija, obstoječa iz petih članov, ki so vsi odvisni od izvrševalne oblasti. Zato se nahaja brez dvoma med onimi 1200 pregnanci tudi veliko število takih, ki se niso nikdar ukvarjali s politiko, temveč so postali žrtve svojih osebnih sovražnikov ali celo trgovskih konkurentov v črni srajci. Bilo je že mnogo takih slučajev, da se je fašistovski trgovec iznebil svojega nevarnega konkurenta na ta način, da je sprožil proti njemu izmišljeno ovadbo, nq. podlagi katere je bil potem poslan v pregnanstvo. Po obsodbi mora obsojeni čaka-i v zaporu na transport. Fašistovski režifei je — toda ne vedno — toliko usmiljen z obsojencem, da mu dovoli, da lahko potuje na lastne stroške konfinaeijo« Toda v tem slu&Lju mefra pregnanec plačati potne stroške tudi za svoje oborožene spremljevalce. Če tega ne more ali če mu tega ne dovolijo, tedaj potuje kakor zločinec z navadnim transportom v posameznih etanah, ter se mora po potu ustavljati vi zaporih vsakega večjega mesta, kjer se mu pridružujejo vedno novi pregnanci. Čim bolj se bližajo jugu in mestu konfinacije, tembolj narašča število pregnancev v transportu. Tako potovanje iz Trsta in ostalih mest severne Italije do konfinacij-skih otokov, ki se nahajajo na jugu, traja eden do dva meseca. Ker so pregnanci za časa potovanja! vklenjeni v verige, prebijejo v njih! pogosto do stopetdeset ur, predno prispejo v kraj svojega pregnanstva. Zato se jim zdi pregnanstvo v prvih dneh po tako prijetnem po-. tovanju pravo izveličanje. j Kakšno pa je življenje pregnancev? Kakor popisujejo pobegli pregnanci, zavisi to v veliki meri od kraja pregnanstva, od nadzorstvenih oblasti, od konlinacijske dobe te rod značaja in temperamenta posameznikov. Nekateri se prilagodijo .drugi obupujejo; nekateri le-nuharijo, drugi delajo. Na otoku Lipari, kjer je med drugimi konfiniran tudi dr. Sar doc, postopajo s pregnanci razmeroma dobro in človeško. Na otoku Ponza kjer je med drugimi konfiniran tudi dr. Dekleva, jih fašistovska milici j a muči in pretepa. Najhujše pa je postopanje s političnimi pregnanci na otoku Ustiea, kjer morajo živeti v družbi navadnih zločincev, oderuhov in babic, ki so bile radi splavov obsojene v pregnanstvo. Politični pregnanec prejema za stanovanje in hrano dnevno' 10 lir, s katerimi ena oseba za silo izhaja. Drugače pa je, če ima izgnanec s seboj tudi družino. Ti trpijo veliko pomanjkanje, ker je pošiljanje podpor s strani domačih prijateljev in znancev prepovedano. Večino političnih pregnancev tvorijo komunisti in anarhisti, manjšino pa pripadniki drugih političnih strank in svetovnih nazi-ranj. Prvotno so si pregnanci ustanovili zadružne prodajalne in šole, pa so bile pozneje vse razpušče-' zerve energije". Ponosni smo, da sta med temi enajstimi imeni dveh Slovencev: dr. Sardoča in Fabianija. Dopis. Mussolini, ki je imel osem ministrskih mest, je obdržal samo dve zase. vsa druga je pa prepustil svojim prijateljem in somišljenikom Zaenkrat se še ne ve. ce je to znamenje krhanja ali stalnosti fašizma. Najlepše pri tem je dejstvo, da je tozadevni razglas prečital sam kralj. Kralj, ki nima v Italiji drugega posla kot kraljevati. Kralj kraljuje, Mussglmi pa vlada. Med kraljevanjem je pa velik razloček. in vladanjem V New Yorku so pred kratkim kazali kinematografsko sliko, ki je piedstavljala mlado lepo žensko, jahajoco na kenju. Žen.ska je bila popolnoma gola. Naval na gledališče je bil ogromen. V New Yorku je namreč dosti ljudi, ki že dolgo časa niso videli nobenega konja. Pittsburgh. Pa. Dolgo že ni bilo nobenega glasu iz Pittsburgh-a. kar je obžalovanja vredno. Zdi se. da tu prevladuje lenoba glede pisanja. Resnično je. da se človek k vsaki stvari lahko pripravi. samo k pisanju ne Iz tega se lahko sklepa, da imajo pisači po i pisarnah najbolj naporno delo. Tudi zame je pero dosti težje od lopate. ali vseeno bom poskusil, če ga bom zamogel sukati. Kar se novic tiče, jih je veliko ali pa malo, kakor si že kdo hoče vzeti. Veliko je takih, da za v javnost sploh niso. Je pa novica, ki zasluži, da pride v javnost in ta je. da se je tukajšnji Slovenski Dom povečal za novo prizidano hišo. ki bo služila j za stanovanje hišniku Slov. Doma. | ena soba za S. L. čitalnico, ena soba za prenočišče za tujce, ena ljud- ; ska kopalnica in dve sobi za igral- j ce in igralke in v eni prostor za j dve biljardni mizi. Vsi ti prostori ' so v novem poslopju. Dalje se je povečalo igralni oder z vsemi novimi kulisami, in še več drugih stvari se je predelalo. Z vsem tem delom je postal naš Slov. Dom prvak vseh ostalih Slov. Domov v Ameriki. Da se vsak prepriča o moji trdi- j zaiček. tvi. naj pride na slavnostno otvo- ' ~ Nate- čeravno je ritev teh novih prostorov dne 22. | požirek-žebelj v vašo krsto. Neuspehi, ki jih ima vlada z 13. amendmentom, ne smejo nikomur vzeti poguma. Le pomislite, koliko časa si že \lada prizadeva izvesti določbe petnajstega amendmenta, pa sko-ro brez uspeha. Pred krakim je bila odrejena de-portacija štirinajstmesecnega otroka. S čim se je pregrešil dojenček? Žganja ni kuhal, an rhisliene misli mu pa menda tudi še ne rojijo po glavi. So pa ljudje, ki smatrajo za veliko junaštvo, če preprečijo btiri-najstmesečnemu otroku dostop v deželo. sivolasem žup-zidar, k: je bil poslu, sicer pa Pri častitljivem, niku je delal star mojster v svojem velik pijanec. Toda delo. ki se ga lotil, je zavr-šil v splošno zadovoljstvo. Gospod župnik je bil tako vesel, dr je šel po steklenico deset let stare slivovke in mu je natočil ko- vsak septembra t. m. ob 7.30 uri zvečer. Za slavnostno otvoritev se bo vršila narodna igra "Pri belem konjičku", katera je jako zanimiva in smešna. Vsak udeleženec se bo prepričal, da resnico sporočam. Omeniti moram, da je vse to delo delo prve vrste, katero jc bilo izdelano od slovenskih mojstrov. Vse novo delo in popravilo je izvršil slovenski stavbinski mojster John Dekleva iz Bridgeville, Pa. Zmožnost tega mojstra pa njegovo delo dokazuje. Slikanje kulis in zagrinjal in dve veliki sliki na vsaki strani igralnega odra je pa izvršil slikarski u-metnik Joseph Likar iz Clevelanda, Ohio. Vsi Slovenci po širni Ameriki smo lahko ponosni, da imamo več slovenskih strokovnjakov, ki dokazujejo z svojim delom po širni Ameriki ljudem tujih narodnosti, da slovenski narod ni eden zadnjih, ampak, da se lahko kosa z drugimi narodi. Pero Je težko postalo, ne da se več sukati, zavoljo tega končujem za danes. Ko se roka odpočije, bom po zopet kaj natreskal. Z bratskim Dozdravom! Ivan Varoga. NEPREBAVA večinoma povzročil vašu neprevidnost. VI nreliitrp. preveč in prevečkrat, kar ni dobro za vas. Vsledtega vzemite TRINERJEVO GRENKO VINO redno pol ure pred jedjo. Izf-istilo vam bo črevesje ter vam vrnilo zdrav tek. Pri vseh lekamarjUi. Je prijetno za piti. Adv. — To vem, gospod župnik, — je odvrnil zidar ter si obrisal usta z rokavom. — Pa nič zato, kar še enega ali dva zabijte, ker že ravno držite kladivo v rokah. Star izkušen možak je pripovedoval mlademu fantu: — Ja, tako ti povem, moj dragi fant, šele takrat, ko se oženiš, veš, kaj je prava sreča. Toda takrat je že prepozno. Rojaka so vprašali: — Torej ti verjameš svoji ženi, da je stara šele osemindvajset let. — JI bom pa ja verjel, — je odvrnil, — saj bi ji tudi vi verjeli. Saj mi vendar že pet let neprestano zatrjuje, da je stara samo osemindvajset let. Ženska krila se bodo pomaknila preko kolen. Tako določa jesenska ženska moda. Je res zadnji čas, da pridejo rih dan s kako drugo novostjo. * Rojak je dal v list ženitno ponudbo da bi se rad ženil. Že tretji dan je dobil petnajst odgovorov. Po nobenega od ženske, pač pa samo od moških. Petnajst moških mu je namreč ponudilo svojo ženo z besedami: — Kar mojo vzemi. lflkMHBSiKiniMrnS iiJliiMijuii.-Miagai O D A" NEW TORK, SATURDAY. SEPTEMBER 14, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY ta U, S. A. ■ ———^mimmmm—i—i ERIH MARIA REMARGUE: Vesti iz Primoria. KORPORAL HIMMELSTOSS lišča, ker so moje spodnje hlače zi nekaj centimetrov molele čez rob pručice, na katero je moral vsak zložiti svoje stvari. Poleg mene je tekel službeni podčastnik, Himmel-stoss in mi stopal ha prste. Pri ba-j jonetiranju sem se moral stalno boriti s Himmelstossom,' pri čemer sem jaz imel težko železno držalo in on priročno — leseno orožje, ta- 1 ko da mi je zložno lahko stolkel roke, dokler niso postale modre in črne: kljub vsemu sem pri tem nekoč tako zdivjal, da sem ga kar na slepo predirjal in mu dal tak sune* v želodec, da se je zvrnil. Ko se ie i hotel pritožiti, se mu je poveljnik; kompanije smejal in mu dejal, da naj vendar pazi; poznal je svojega Himmelstossa in zdela se je, da mu je ta dogodljaj čisto povšeči j Razvil sem se v dovršenega plezav-; ca; polagoma sem postal mojster tudi v poklekanju. Tresli smo se. če smo le začuli njegov glas. toda potlačil nas kljub temu ni ta podiv-j an i poštni konj. Ko sva v barakah s Kroppom nekega dne vlekla latrinsko vedro na drogu čez dvorišče in je slučajno prišel mimo Himmelstoss, pripravljen za izhod in kot bi ga iz škatlice vzel, se postavil pred naju in vprašal, kako nama ugaia delo, sva markirala spodtikanje in mu zlila vedro po nogah. Grmel je, a mera je bila polna. "To vama prinese trdnjavo," je kričal. Kropp je imel dovolj: "Poprej pa še preiskavo in tedaj se bova iz-kašljala," je dejal. j "Kako govorite s podčastnikom, je tulil Himmelstoss, "kaj ste obsedeni? Čakajte, dokler niste vpra-1 šani! Kaj hočete storiti?" "O gospodu podčastniku se iz-kašljati." je reki Kropp in iztegnil | prste po hlačnem šivu. Himmelstoss je zdaj vendar zapazil, da stvar ni tako enostavna in t je brez besede odrinil. Preden jej izginil, je sicer še zarohnel: "To: vama bom že vrnil!" toda njegove I mogočnosti je bilo s tem konec. Poskusil je še enkrat na strniš-čih z "lezi" in "skoči, marš, marš!" Sledila sva sicer in se mora izve-, sti. Toda izvajala sva ga tako počasi. da je Himmelstos prišel v obup. Zložno sva se spustila na kolena. nato na roke in tako dalje; medtem je pa že ves divji dal dru-________go povelje; preden sva se midva Napravi miren in pkrep- P°tila- je bil on že ves hripav■ ^ „ . „ Potem nas je pustil v miru. Sicer CUJOC spanec. , najU je še označeval kot svinjska '"[ psa. Toda v tem je ležalo spoštovanje. Bilo je tudi mnogo dostojnih kor-poralov, ki so bili razumnejši; razumeli so bili celo v večini. Toda predvsem je hotel vsak obdržati svoje dobro mesto tu v domovini čhn dalje možno, in to je mogel le, če je bil sarog z rekruti. Mi smo seveda bili deležni vsakega drgnjenja icasarnskega dvorišča. ki je bilo le mogoče in pogosto smo tulili od besnosti. Mnogi Mnogo čilateljev so izrazili željo, tla- zopet podamo kako črtico iz nemškega romana "I m Westen nichts Neues". — Danes zopet podamo tipično sliko iz nemškega vojaškega življenja. Po tri, po štiri so razdelili naš razred po različnih oddelkih, skupaj s frizijskimi ribiči, kmfti, delavci in rokodelci, s katerimi smo se brž spoprijatelji. Kropp, Mueller Kemmerieh in jaz smo prišli v deveti vod, ki ga je vodil podčastnik Himmelstoss. Veljal je za najhujšega šlntarja na kasarnskem dvorišču in to je bli njegov ponos. Majhen, zastnven dečki, ki je dvanajst let služil, z lisičjimi, nasvedranimi brki. v eivi-lu pismcnoša. Na Kroppa. Tjadena Westhusa in mene je imel posebne piko. ker je čutil naš tihi odnor. Jaz sem nekega jutra štirinajst krat postlal njegovo postelj. Vedno je spet našel kaj na njej in jo raz-metai. V dvajseturnem delu — seveda s presledki — sem par prastarih, kot kamen trdih čevljev namazal tako masleno mehko, da sam Himmelstoss in našel nič gra-.ie vrednega na njih. Na njegovo povelje sem z zobno ščetko popolnoma do čistega zdrgnil vso korporal-sko sobo; Kropp in jaz sva se /. ročno krtačo in s smetišnico spravila na nalogo, da kasarnsko dvorišče očistiva snega, in vzdržala bi bila do zmrznjenja, če bifie bil slučajno vznikr.il odnekod neki porotnik. naju je poslal stran in silno nahrulll Himmelstossa. Posledica je bila žal ta, da je postal Himmelstoss še bolj divji na nas. Štiri tedne sem zaporedoma vsako nedeljo vršil stražo in prav tako dolgo o-pravljal delo v sobi; v polni opremi s puško sem na mokrem, golem str-nišču vadil "skoči, marš. marš" in "lezi", dokler nisen bil klobčič znoja in se zrušil, štiri ure pozneje sem Himmelstossu pokazal svojo brezhibno očiščeno opravo, seveda s krvavo zdrgnenimi rokami; s Kroppom. West huso m in Ijadenom sem pri ostrem mrazu četrt ure vodil "Pozor", z golimi prsti na cevi pri puški, Himmelstoss pa me je prežeče oblezoval in čakal na najmanjši gibljaj. da bi ugotovi kak pogrešek. Ob dveh ponoči sem o-.^emkrat dirjal v sami srajci iz najvišjega nadstropja kasarne do dvo- izmed nas so zaradi tega zboleli, Wolf je celo umrl na pljučnici Toda sami sebi hi se bili zdeli smešni, če bi bili poleg vsega tega malenkostni. Postali smo trdi. nezaupni, neusmiljeni, maščevalni, sirovi — in to je bilo dobro; zakaj vprav te pre potrebne bojne lastnosti -so na:n manjkale. Če b i nas bili brez tega rekrutskega vežbanja poslali v strelske jarke, bi bila najbrž večina od nas znorela. Tako smo pa bili pripravljeni na to, kar nas je čakalo. Nismo se zlomili, prilagodili smo se. Naših dvajset let. ki so nam marsikaj drugega otežavala, nam je pri tem pomagalo. Najvažnejše MRZLIČEN STRAH MIUČARJEV ] j Sicer ne le miličarji ampak sploh vsi Italijani v naših krajih se pritožujejo in pravijo, da žive v sovražnem ozemlju. Zato se pa obnašajo kot da bi bilo obsedno stanje. Zlepa -ne gredo iz večjih krajev v zakotne vasi. Ponoči pa sploh ne. Le patru-, lje karabinierjev ali pa miličarjev korakajo po poteh z razburjenimi živci. So kot divji zajec jeseni. Vsak šum jih plaši. Cela okolica Pre-stranska se sedaj smeje na račun I teh tresočih se junakov. V toplih poletnih dnevih je hodil neki fant vasovat v bližino prestranskega spomenika. Pa je slučajno začula močna potrulja miličarjev njegove tihe stopnj \ videla neko senco. B»-ž so pričel! kar na slepo streljati po robidovj'i Ljudje so preplašeni vstajali, podjetnega vasovalca pa so nesle noge na vso pretego iz bližine pres'.rasene, streljajoče patru- 1 lje. i j Koiraj je par svečanosti, par dolgovo-mih govorov vrnilo nekoli- * i ! t ni se je smrtno ponesrečil Jure Po- ropat, priznan gospodar in prvak zadružne mlekarne v Rovinju. V Otaležu je podrla bolezen 941etne- ga Lovrenca Božiča. V Črničah je na pogrebu svoje, svakinje Marije Ušaj umrla Jožefa' Faganel. V Idriji sta umrli 701etna Kata-1 rina Troha in pa dolgo let bolna Barbara Bezeljak. V Sp. Idriji pa je umrl 801etni u-žitkar Jernej Razpet ter 91etna Mira Petero elova. V Jelšanah je pljučnica pobrala 281etnega Jakoba Surina. PONESREČEN TELLOV STREL bali. Ali nevarni so. ker vidijo povsod strahove in ne znajo drugega' kot streljati blazno, besno, v stra-J hu čisto na slepo. j Neizčrpen zakla/i smeha in šale pa nudijo našemu prebivalstvu v' teh siceh žalostnih časih neke vr-' ste vaje 58. bataljona tržaških fašistov. Vrsti se dogodek za dogodkom teh razvajenih, nedisciplini-j ranih in domišljavih miličarjev.j Vojaštvo in častniki v bližini tabo-i rečega 12. infanterijakega polka morajo naravnost ponižujoče stre-či tem laži-junakom. Od vseh strani morajo hoditi generali občudovat teh 600 tržaških postopače^ na počitnicah. Pa naj se le zanesejo na take ljudi. Bodi že videli. Pripeljali so iih prav udobno v železniških vozovih 2. razreda do Bistrice in brž so jih morali občudovati, da spijo pod šotori, vstali so nekoliko poprej kot ponavadi ter :o gledali gledali priprosto infanteri-jo pri streljanju. Oh to so jih morali šele občudovati! Kaj bo pa še- ko utihnil tih zasmeh našega Ijud-1 le tedaj, ko bodo pričeli korakati in POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Yam jt naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominj*, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. stva, pa je že fašistična železniška je pa bilo, da se je v nas zbudil tr-j miliciH 2asiužiia novo medaljo za den, praktičen čut za skupnost, ki se je na bojnem polju stopnjeval v najboljše, kar je prinesla vojna: v tovarištvo! Si iMtbliHa iilravjf* I nU-dloa t^RTi Je vcrkr.n alalia prebava, xupfka. iacubu teže in nioOI, plini v h— I.hUu, vnetje m«huhja in ledvic. K'.a\.>-liot, omotic«. In enake nadloge. Nujru-Titn«* Ji' »re*lslvo proti tem. ker ono vse-l>nj»- »novi, ki njufujo tivi* in sploh ves Mstem, napravijo moč no kri ter vrne moč vitalnim orgunooi. Sir. John Walter*, 1'hiladHpi.ui, Pa. j> vi i val NUCM-Tofi« in pnt\i: "Jt- čudovito Spim dobro in Irlodec deluje redno ter se poOUtlm trvratno zjutraj, ko v*la-ji» in. 'Izredno hdi Jemal Nuj:a-Tone »«-m hil vedno utrujen in nlucm mogel spati." Milijone ljudi je (ioaerto z Nura-Totioin mir uspehe. Dobite ira f*»v»w»d, kjer »«• zdravila prodajajo. .\kr> trgovec nima v zalogi naj fa vam narodi ud xalagate-Ija x zdravili, t Adv.) Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemlje, vidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. „ rmiiniwariiUBBi Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA $1. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW TORK bojazljivost. V svetli noči so stopali m;ličarji ob progi v družbi zvestega psa, ki naj bi jih opozoril na morebitno preteča nevarnost. Pa se je ubogo pseto nekje ustavilo in zave halo kako kost ali kaj podobnega. Zaškrtal je čisto narahlo pasji 20b. Vi se sedaj smejete, toda ponoči in kadar srce ni preveč junaško, ali bi ločili pasje škripanje z zobmi od napenjanja puškinega petelina? "Gvišno je gvišno" so si mislili miličarji in začeli brž stro-liati. Sreča za njihovega psa, da so bile njihove tresoče roke kaj neprimerne za streljanje! Nič kaj radi se zato naši ljudje ne srečajo ponoči z miličarji. Ni, da bi se jih se bo pokazal tu pa tam kak žulj. Ne bo prostora navduševalnim besedam za take silne žrtve! V Oberhausenu na Nemškem je hotel neki artist izvesti Tellov strel, ki obstoji kakor znano, v tem. da se sestreli Jabolko z glave. Za moža. ki mu.postavijo Jabolko na vrhu las. in tvega v neki meri svojo glavo, se je ponudil neki 16-leten fant. Strelec se je postavil štiri metre od njega in Je sprožil petelina. Meril pa Je tako slabo, da je fanta po- ->dil v čelo, mesto v jabolko nad slavo. Oncsveš čenega fanta so prepeljali v bolnišnico. kjer so ga takoj opeiirali. Če bo sploh okreval, je verjetno, da ne bo nikoli ve^ -pri pravi pameti. Nespretnega strelca pa so orožniki zaprli, ker je spravil v nevarnost življenje svojega bližnjega. STRAHOVAN JE OBRTNIKOV CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln MOŽ, KI JE POGOLTNIL 209 ŽEBLJEV Policijske oblasti kar naprej sistematično strahujejo. obrtnike. --: Sedaj zaprejo v enem delu dežele, sedaj v drugem kako gostilno, odvzamejo kako obrtnico. Tu pa tam dopuste, da obrtnik prav dolgo caplja okoli oblasti, piše prizive, INDIANA moleduje, izpričuje največjo udu-nost. Ko postane čisto mehak, ko je dovolj estrašen za svojo eksistenco, potem mu v redkih sluča ih vrnejo obrtnico. Tako so zopet vrnili gostilniško obrtnico Torkarju iz Podbrda, ki so mu jo odvzeli pred dvema mesecema. Fotografsko o-brtnico so pa odvzeli te dni fotografu Alodfu Trebšetu. Ta je imel pred časom hišno preiskavo. Ker 1 se je hišna preiskava vršila v nje-i govi odsotnosti, se je pritožil nad nepostavnim postopanjem. Pritot- COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida. Louis Costellc. Walsenburg, M. J. Bayuk. Indianapolis, Loi'is Banlch ILLINOIS ba je hudo užalila vsemogočnega Na nedavnem kongresu kirurgov j karabinierskega maršala. Mašče- Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Splllar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcl*, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelieh. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in v Moskvi je predaval zdravnik dr Larin o medicinskem fenomenu, ki :v. To ki je Pošljite nafti m mi S s I vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" m ADVERTISE "GLAS NARODA' ! živi od obrti požiranja žebljf j je bil neki 32-letni pijanec. J postal zaradi požiranja žebljev že . precej popularen. Za šilo vodke in j 10 kopejk je že pokazal svoio umet1-: nosi in pogoltnil 2 cm dolg žebelj. Če pa je bil dobre volje in je imel i še povrhu voljno občinstvo, se je , njegova- umetnost stopnjevala za '80 odstotkov in je pogoltnil kar 9 | ali 10 cm dolg žebelj. Dr. Larin je izvršil na Zupovu, • kakor je bilo pijancu ime, dve operaciji. Prvič, ko mu je prišel pod nož meseca junija lanskega leta, mu je odprl želodec in potegnil iz njega 116 žebljev. Tehtali so skupno 345 gramov. K drugi operaciji je prišel Zupov meseca decembra. Takrat mu je dr.^Larfin odstranil 93 žebljev in več novcev iz bakra. Vse skupaj je tehtalo 510 gramov. Pri prvi operaciji ie bil pacijent v bolnišnici en mesec, drugič pa 20 dni. Vsi poskusi, da bi požiralca žebljev odvrnil od tega početja, so se izjalovili. Mož je duševno manjvreden in nepoboljšljiv alkoholik. val se je s tem, da je poskrbel za Jože-Zelene, to, da se mu je odvzela obrtnica KANSAS za fotografsko obrt. Na Krasu so se oblasti spravile nad Pirca v Vo]-ščici in mu odvzele gostilniško c-brtnico. Pa še jim ni bilo dosti. — Kaznovali so ga tudi zato, ker se je njegov sin vozil na njegovem motociklju. PRIMORSKI GROBOVI ( Girard, Agnes Močnik, j Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Černe. < Kitzmiller, Fr. Vodopivec. I MICHIGAN J Calumet, M. F. Kobe | Detroit, J. Barich, Ant. Janezich MINNESOTA Chisholmn, Frank Gouže, A. Pa- Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveieth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia, Frank Hrvatich. V Šturijah pri Ajdovščini je u-mrla Antonija Čoha, mati enajstih nian> Frank Pucelj. otrok. j V Postojni pa so izgubili 48letne-ga Josip Vadnu, priznanega ko- j larskega mojstra. V 87. letu je u-mrla Ivana Pavlovščeva. V Rodiku so pokopali daleč na okoli znanega' "Jakoba". Jetika je pobrala v Bre-' MISSOURI zovcici 22 let starega Lojzeta Čev-I St. Louis, A. Nabrgoj na. V Čeplezu pri Cerknem je umrl duhovnik Blaž Bevk, znan prevajalec posebno latinskih in grških del. Poznali so ga zato posebno dijaki, katerim je zastonj razdeljeval svoje knjige. Po vojni je živel v Trstu. Hiial in umrl je pa na domačem domu. V bližini Lima na ftovinšti- ZANIMIVA NAJDBA in prepričani smo, da boste potem || . stalni naročnik. MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha. P. Broderick. NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Masle. Lorain, Louis Balant in J. rvum£* Niles. Frank Kogoviek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Brougiiton. Anton Ipuvec. Clarulge, A. Jexln. Conemaugh. J. Brezovec, V. Rova rišek. Crafton. Fr. Maehek. Export, G. Previč, Louis Jupan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fc-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Frank Balioch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. KoprivSek. Midway, John Žusti Moon Run, Fr. PodmllSek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogacar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, i Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Vsak zastopnik izda po * "d Flo ca svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda : Za eno leto $6.; za štiri mesece $2. $1.50. za pol leto $3.; : "za četrt leta New York City Je $7. celo lelo. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. gpmnESSE";:: S V!S2. »KM:. r1::..Ti-,.- -i:.'- . : OttK "J.T3 imajo V državi CaroUni so našli okostnjake prazgodovinske živali, ki so baje živeli pred milijoni let. Okostnji-' ke so restavrirali ter so na ogled v First Museum of National History. ■ ■ Si Prepričajte se! *G LAI NARODA1 NEW YORK, SATURDAY. SEPTE MBER 14. 1929 The LARGEST SLOVENK MILT It V. B. X. Skrivnost sestre Marlen. iiji8«,';!'r-\m , ROMAN 12 ŽIVLJENJA. K^^aBsiiaeiisaBamw m Za Glas Naroda priredil G. P. * 888' S! laaCJtBtMHlfr.; BK UMStMa*'.)« »aisintrij (Nadaljevanje.) Kako dresiram sva je pse. Poroča Scotty Allen. Dosti Je bilo že to, kar ji nudil ter je morala biti popolnoma zadovoljna. Nlkakih upanj pa ni spajala s čustvom, katerega je nosila zanj v svojem srcu. Že pogosto je mislila na to, kako bo, ko bo nekega dne prlvedel s seboj mlado ženo, ki bo prevzla vse. Ko bo prišel v Hamburg, bo gotovo iskal nevesto. V družbi očetovega mesta bo gotovo našel Številne mlade dame in nato bo lahko izbiral Mo±, kot on, bo lahko takoj zavojeval vsa ženska srca. Gospod Zeidler je pred kratkim govoril o tem, da je pač že čas postaviti ob stran Haralda družico. S tem se je morala in se bo gotovo zadovoljila. Ena stvar pa Ji je sedaj postajala vedno bolj bolestno jasna: — V njej hiši ne bo mogla sedaj več ostati, dokler ne bo s svojo ženo živel Hamburgu. Živeti ž njim pod isto streho, dočlm bi on pripadal drugi ženski, to je presegalo njene moči. Zamišljeno se je ozrla na sliko Haralda. Mehek smehljaj je hušknil krog njenih ustnic. Skrila je pismo Haralda. Rekla si je. da bo odgovorila nanj jutr. Drugi dan je bila i»edelja in ona bo imela dovolj časa in počitka, da bo lahko podrobnejše pisala Haraldu. Njegovo pismo ji j"e dajalo pravico do tega. Nato pa je odšla navzdol, v obednico. Gospa Darlag je bila ravno zaposlena s tem, da nalije juho in Marlen ji je prijazno pokimala. Povsem jezna sem, da ste morali danes čakati na kosilo, go-.^podična Marlen. Po mizi bi rada še pol ure z varni kramljala. — Zadovoljiti se bova danes morali s četrt ure, — je odvrnila Marlen prijazno, ko je sedla za mizo. Stara ženica je sedla njej nasproti. Kot v vseh navadnih dneh je dala pogrniti majhno, okroglo mizico, ki je stala v nekem kotu obednice. Marlen je pripovedovala o šopku rož. katerega ji je postavil na puit gospod Zeidler. Gospa Darlag pa je prikimala. — On pozabi kaj takega prav tako malo kot jaz. In kako je bilo s pošto? Ali ni prišla nobena pošta iz Kota Race? Marlen je smehljaje prikimala. — Pismo za gospoda Zeidlerja — in eno tudi zame. od gospoda Horsta! Gospa Darlag se je začudila. — In na vas eno, — je ravno danes? Ali ste se zelo veselili? — To si lahko mislite, gospa Darlag. — In kako je sprejel gospod Horst poročilo, da delate v kon-torju? — Zelo dobro in razumno. On ni prav nič hud ter me le prosi, naj se ne prenapenjam. Gospa Darlag je zelo energično pokimala. — Po tem se morate tudi ravnati. Nekoliko več prostega časa bi si morali privoščiti. V resnici ni treba, da bi bili v kontorju že ob osmih zjutraj, kot drugi uslužbencih Smehljaje je položila Marlena roko na staro ženico. — Kar stori človek, mora storiti tudi dobro. Uslužbenci morajo biti tudi toeni in razventega imajo daljšo pot. Jaz sem mlajša kot vi, a vi ste že ob sedmih na nogah, v pralnih dneh celo ob šestih. — To je nekaj povsem drugega. — Ne, to ni nič drugega kot da morate vi delati več kot pa jaz. — Da, vem, v tej točki ste zelo trmoglava kot mlado žrebe, čeprav ste drugače zelo popustljiva. Sedaj pa vzemite vendar kos mesa, da boste ostala močna. — To Je prava sreča! Drugače tji. ne izgledali tako zdrava in cvetoča in gospod Horst bi me grdo ozmerjal, de bi vas slabo prehranja-iu. Na srečo niste tako izbirčna pri jedi kot številne, mlade dame, ki hočejo živeti le od mesečine in mleka, da izgledajo strašno nežne. Marlen se je nasmehnila. — Takega častihlepja ne poznam. — Hvala Bogu! Lahko se postavim z vami. Sedaj pa mi pripovedujte, ali je gospo« Horst pisal kdaj bo prišel? Marlen Je sporočila tako natančno kot le mogoče. Poznala je veliko zvestobo stare ženice. P6 kosilu je odšla Marlen zopet v kontor. Kmalu nato je dospel tjakaj tudi gospod Zeidler. Ona ni čakala, dokler ni vDrašal' za pismo, temveč mu prostovoljno sporočila vsebino. Naslednjega jutra je napravila Marlen dolg izprehod ob bregu Labe, v Biankensee. V nedeljah je šla kaj rada ven ter je porabila za to dopoldne. Danes pa je obiskala tudi gospo Zeicilerjevo, Prokurist je stanoval s svojo ženo v prijazni kmečki hišici ob bregu Labe. Stara sta »e eelo razveselila obiska Mariene. Gospa Zeidler je hotela na vsak način, da bi ostala pri kosilu. — To se dobro prilega, gospodična Marlen. Moj mož je je dobil od nekega svojega prijatelja zajca, katerega je Vistrelil sam. Sedaj se že peče v, kuhinji ter diši naravnost zapeljivo. Danes opoldne nama morate delati družbo, — je rekla stara dama Marlenl, ki je bila vsa rdeča od svežega zraka. Marlena se je prikupno ozrla vanjo. — Ne dejate mi srca težkega, draga gospa Zeidlerjeva, — a jaz žallbog ne morem ostati. Gospa Darlag je pripravila danes posebno kosilo in vsled tega je ne smem žaliti s tem, da bi izostala. Z zajčjo pečenko bosta vidva sama že gotova in preostalo se bo dobro prilegalo jutri. Gospa Darlag me pričakuje točno. Jaz sem le prišla noter, da vama želim dober dan ter se hočem že nekoliko izleteti! — Stojte, stojte! — je zaklical v istsm trenutku gospod Zeidler, — vzemite me tudi s. seboj, gospodična Marlen, kajti tudi iaz se hočem navžiti svežega zraka, da bo potem kosilo boljše teknilo. Ali pa nočete jemati s seboj takega starega fanta? — Na taka vprašanja sploh ne odgovarjam, gospod Zeidler. Hitro se podvizajte! Par minut pozneje je Marlena že odšla v spremstvu Zeidlerja. Ta pot je bila zelo krasna. * Ona je mislila na Haralda. Kaj vse bi pač dal za to, da si lahko pživi oči tn pljuča v tej zimski krasoti?! Vedno je morala misliti nanj, če je hotela ali ne. Ko se je vračala domov v spremstvu gospoda Zeidlerja, je rekla naenkrat, gnana od naglega sklepa: — Jas imam veliko prošnjo na vas, gospod Zeidler! On se je s humorjem ozrl vanjo. — Kaj. za vraga! Sedaj pa sme skrajno napet. — Kaj imate pravzaprav na srcu? Ona se Je morala nasmejati, a postala takoj nato zopet resna. — Jaz bi vas prosila, da mi izstavite neke vrste zrelostno izpričevalo. Pismeno ml boste morali potrditi vse, kar sem se naučila pri vas. ; Ves presenečen se Je ozrl vanjo. — Gospodična Marlen, kaj pa hočete pravzaprav s takim izpri- čevalom? j, 1M Lahna rdečica je oblila njen obraz. Svoje pse vzgajam skoraj natančno tako kot v~~j.jal otroke. Sem prijazen, prizanesljiv in dober — predober ne moreš biti — in vzlic temu vedno dovolj odločen in trd. Če hočeš pri psu — prav kakor pri otroku — kaj doseči, ga moraš najprej naučiti pokornosti in ubogljivosti. tekel za koščkom, ga zgrabil in za-' čel grizti. "Prinesi semkaj. Mike!" sem mu velel. Psiček me pogleda, potem pa grize cev še dalje. j "Prinesi semkaj, Mike!' ponovim glasneje. Zdaj je nastavil eno uho, pustil cev in stekel k meni. zaprav hočem: da naj mi namreč prinese dotični predmet. Naposled je le razumel: zdaj sem ga pohvalil in mu dal košček 'mesa. Nato je moral to nekajkrat ponoviti, tako da si je stvar dobro zapomnil. Od tega dne dalje nisem ničesar vrgel proč, da mi ne bi bil Mike zoptt prinesel. I Kretan je Parnikov — Shipping News — Šel sem z njim k cevi, mu vetel. Ena prvih reči, ki sem jo učil pri ^ .Q dyigne ^ jQ da meni NatQ pseh potem, ko sem jih bil navadil ( sem ZQpet ^^ na drugi kQ- ubogljivosti, je dobro vedenje. Do- nec dvorišča> bro vzgojen pes ve, kje mu je m^-sto. Ne skače po svojem gospodarju ir. mu ne kvari z umazanimi kremplji obleke; kadar kdo je, ne pr&i hrane. Ce ni nič posebnega, ne klati razburjeno z repom; tudi se ne bo udobno zavalil na kak sto-lec ali ležal tam, kjer se lahko drugi spotaknejo ob njem. Takega vedenja lahko naučiš vsakega psa. Naučiš ga tudi, kako naj se vede nasproti raznim ljudem. Osebi, ki je že bila kdaj v hiši, naj gre naproti in jo spremi do vrat. Spodobnega tujca, ki prihaja v hišo, mora spoznati kot takega; nad njim naj ne laje, marveč mu dovoli, da gre k vežnim vratom, pri čemer pa ga mora ostro opazcVati. Osebo sumljivega videza, n. pr. postopača. mora dobro dresiran čuvaj spoznati in nekajkrat kratko zalajati, da opozori gospodarja, kdo se bliža; potem se postavi pred vrata in taki osebi zabrani vstop, razen če kdo odpre. Najzoprnejši so nevzgojeni ali slabo vzgojeni psi, ki nad vsakim lajajo in vsakogar, ki gre mimo, zasledujejo. Ko naučim psa dobrega vedenja in ubogljivosti, grem k težjim veščinam. Ne mislim kakšnih velikopoteznih cirkuških trikov, marveč tiste majhne, smešne navade, ki si jih psi prilaste s primernimi j vajami; na pr. odpiranje in zapi-I rai\je vrat, prinašanje pripravnih I predmetov itd. Dober pes je najbolj zadovoljen, če lahko napravi svojemu Ije. Precej poizkusov je bilo treba, preden je Mike spoznal, kajprav Pisec tega članka, Scotty Allen, je dobroznani dirkač s psom, kateri je že trikrat zmagal v pasjih dirkah v A laski. V pondeljkovi številki bomo nadaljevali njegov članek in povedali kako je dresiral "Mike-a", da je zapiral vrata in prinašal drva iz dvorišča ter jih polagal v skrinjo za drva. 18 t ep tem bra: Beien^-aria, Chtr^jUrg (Jeo-ge Washington, Cherbourg. Br.-men R.-ncam, Boulogne sur Her. Rotterdam Amanulah — tihotapec. V Parizu je policija izsledila nevarno mednarodno tolpo tihotapcev opojnih in omamnih sredstev. Podjetni družbi je bil na čelu bivši afganistanski poslanik, na čegar naslov so pošiljatve strupov redno prihajale. Seveda so bile deklarirane kot dokumenti ali pa blago afganistanskega poslaništva v Parizu in ker je tako blago carirt prosto, je razumljivo, da je pc.'d, Cherbourg, Antwerpen Auguatiu Niipoli. Grnon 21 »epjte."hra; MilwuuKrr, cU-'lk urg IlkmliiirK Viilrnr»-*«l«rn. • Cherbourg. Ureinen 27. septembra. lie Najkrmjft« oot po icteznltf. V%akd Je v poaebm kabini * vaeml moderni ml udobnoet* — Pljeta In alevn* francoska kuk Inja !sredno nlsk« cene VprsUJts kateregakoli woblsU*Q«(s agenta FRENCH LINE 1* STATE STREET N t W YORK. N.*Y. V Londonu je te dni povozil av- vsti la iz postelje zdrava, toda nema. Zdaj je dekle romalo na l»ožjo pot ;3an Maria in Bagno. Tja gre- tomobil mutca Jamesa Rihard- I de n. mogla govoriti nic, na povrat- sona. Ko so ga potegnili izpod koles, se je iresei kakor listič v viharju, toda bil je k sreči samo o-praskan. Kdo bi pa popisal začudenje njegove okolice, ko je mož spregovoril. Moi je namreč med ku p* ji je postalo nenadoma slabo. Ko se je osvestila, je rekla: "Moj Bog, saj zopet govorim?" Ko se je raznesla vest o čudežnem ozdravljenju. so obkolile dekleta ljudske množ.ce, ki so se jele zgrinjati od svetovno vojno onemel. Tik njega I vseh tirani. V Milanu in okolici se ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu prisostvovali zadnji poti našega priljubega očeta — Pavel ki je preminul dne 30. avgusta 1.1. in bil pokopan 2. septembra na Holy Cross pokopališču v družinski grobnici, najpri-srčnejša zahvala. Prav tako bodi izrečena naj tople j a zahvala vsem, ki so na ta ali oni način izrazili svoje sožalje in poklonili pokojniku prekrasno cvetje. t- Žalujoči ostali JOHN OCVIRK, WILLIAM OCVJRK, sinova Mrs. MARY NOVAK, hči. / Milwaukee, West Allis, 3. sept. 1929. (D&lje prihodnjič.) > je treščila nemška ^r^naia, ki mu | je vzeta govor. Kakor je todaj od ' strahu postal mulast, tako mu je zdaj strah vrnil besedo. Zanimiv primer za živčne specijaliste! Nekoliko drugače se je razvezal jezil 22-letnemu dekletu iz Corza-na, ki je pred leti po dolgi bolezni goveri samo o tem, za božjo pot v San Mario in Bagno pa ni boljšega priporočila Kukor ta tako imenovani čudež. in ADVERTISE "GLAS NARODA * Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA' 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POČOLEN CENIK JE PRlOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potorati v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih Ustih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše <*.'lfo« letne izkušnje Vam m* iamor;mo dati najboljša poi^nila in priporočamo vedno le prvovrstne brio-parnike. Tad! nedržavljanl zap^Tcjo potovati v stari kraj ut obisk, tod4 orer,krbeti -i morajo dovoljenje za povrnitev (Keturn Permit) i2 Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brex permita Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece« in se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpcisvanjem In oni. ki potujejo preko New Torka, je najbolje, da ▼ prošnji označijo, naj jim pošlje na Barge Office, New Tork, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila ▼ veljavo x prvim julijem, snaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, m kvotni vizeji se isdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stmriši ameriških državljan d v, možje ameriških državljank, ki so se po L junija 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci i*pod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drago polovice pa te opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so hill postavno pripuščenl v to deželo sa stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 12 CQRTLAMBT STREET NEW TORE