ATLANT
Janez   Menart
Težka je moja beseda. Težja, vse težja bo, ker mi pritiska pero beda.
Duša je lajdra s cest, ki se še včasih zasanja, ki pa vsak hip jo preganja vest.
Duh je pohabljen heroj, čfno-blesteč kot gavran, ki se cedi mu iz ran gnoj.
S škripci kaljenih besed rad bi si dvignil teme, rad bi odvrgel breme — svet.
Toda nad hrbtom je bič: onstran tega sveta ni ne nebes, ne pekla — nič!
Sredi palač in beznic pa je ves prostor prazen; v njem ni ničesar, razen vic...
Ko me pogoltne noč, dajte mi pravo ime — ali besedo: srce
ali
MOC.    .
611