-« 93 &*-
Robinzoni.
(Igrica v treh dejanjih. — Spisal Svečan.)
Drugo dejanje.
O mraku v gozdu.
I.  prizor.
Ivan in Franoe (prisopihata od lere strani).
Franee (trepetaje.) Ivan, Ivan, ali vež ti, kaj je bilo?
Ivan (tiho in prestrašen.) Volk gotovo, ali celo niedved .... Moj Bog, če pride sem. (Ozre se lcrog sebe.) Ti, kje pa sta onadva?
France. Ne vem. Jaz se nisem nifi ozrl; kar bežal sem, ko je zašumelo.
Ivan. Joj, ko bi se jitua kaj zgodilo! (Kliee.) Mirko, Mirko — oj!
France (skoci prestrašen h njemu.) Nikar ne kričil Ali se ničesar ne bojiš?
Ivan. Kaj ju hoCeva kar pustiti? Ne bodi takšen! Jaz ju grem iskat.
France. Le pojdi, jaz pa ne grem. Komaj že noge premikam. Ce je kakšna zver, pa naj bo. Jaz bom kar zamižal; potem naj me požrž, če me hoče. {Lese na tla.)
Ivan fstoji nehaj časa neodločen.) Ali res ne grež?
France (jezen.) Saj sem rekel, da ne.
Ivan. Pa ostani! (Odide na desno stran.)
II.  prizor.
F r a n c e (mm).
Kaj je res Sel? Moj Bog, če bi se sedaj kaj prikazalo, ko sem sam!.. . Kaj bi storil, če pride kakžen medved? Ali celo divji mož? (Vstane.) Kako me je strah . . Joj, in če sta se onadra res izgubila? Kaj bi reklj doma? . . . Oh, domal Kaj zdaj neki doma delajo? Gotovo nas iščejo . . . In kam gremo zdaj po noči? Joj, sam gozd, sam gozd in črna noč . . Zmirom bolj temno je . .. Uh, kaj pa je tam? (Umakne se in gleda s strahom proti ozadju.) Sam6 senca je biia in tako sem se presfcrašil.. . Kod hodi Ivan toliko časa? Ce hi me zgrešil! In potem sam tukaj, čisto sam sredi gozda. (Kliče) Ivan! Ivan!
III. prizor. France. (Od desne strani pridejo) Ivan, Mirko in Lojze.
France. Ali si ju dobil? Kod pa sta hodila?
Ivan. Oh, ta otroka! Zad za grmom sta ležala in v tla s(a tiščala obraz.
Mirko (johaje.J Jaz nisem mogel več teči.
Lojze. Jaz ludi ne, pa sva se skrila.
Mirko. Ivan, kako je že tem^! Kaj ni nikjer kakSne hišiee? Oj, morda je kje tista lepa, cukrena! Daj, Ivan, splezaj na ono le drevo, — vidiš, kako je visoko ? Najvišje, kar jih je . . Če se sveti kakšna lučica, pa zavpij: ohoj! da te bomo slišaii
Ivan. Ah, Mirko, jaz bi že splezal, a glej, ko bi bil na drevesu divji mož?
Mirko in Lojze (pogledata prestrašena hvisku.J Uh!
France. Ali veš, Ivan, kako smo brali v šoli? Stoji na veji divji mož, velik, ves kosmat in črn, roke ima pa dolge do kolen. In če pride človek pod tisto drevo, se divji mož tiho in počasi prikloni in, kakor bi to nič ne bilo, prime ga za vrat in ga potegne k sebi.
Mirko in Lojze. Kaj pa potetn?
-*! 94 &*-
Ivan. Precej ga poje . . . Jaz že nečem na drevo, — ali greš ti, France?
France. Še p6denj si ne upam.
Mirko (otožen.) Kaj pa tedaj počnemo? Ali gremo dalje?
Lojze. Jaz že ne morem več.
Ivan. Nič druzega ne kaže, kakor da ostanemo tukaj . . .
Lojze. Pojdimo rajši domov.
Mirko. Doniii imajo že večerjo skuhano.
France. In palico namočeno.
Ivan. Jaz pravim: tukaj iepd lezimo in če se nam ponoči nič ne pripetf, pojditno jutri zarano naprej.
France. Tak6 naj bo. (Ivan in France leseta na tlei).
Mirko. Ali bomo vso noč tako ležali?
Ivan, Ob, Mirko, nič nikar se ne boj. čo kaj pride — saj smo žlirje.
Lojze. Saj ne bomo nič videli, ko bomo spali.
Mirko. Pa nas lahko kar pojž, da še vedeli ne bomo, kdaj.
Ivan. Cakajte, jaz sem se nečesa domisli). France, ali si že kdaj slišal, kako napravijo vojaki, kadar se utabore? France. Kako ?
Ivan. Straže postavijo krog in krog, in te pnzijo, da se kdo ponoči ne priplazi do šotorov. Mirko.   To je izvrstno! Še mi jih postavimo na vseh straneh (glas mu upadej — oh, pa smo samo štirje.
Ivan. To nič ne de. Poslušajte! Trije zaspimo, jeden pa stoji pod onira dievesom. Lojze. Ali čisto sam?
Ivan. No, tebe je že strah, — seveda satn! Kadar kaj začuti, pa hitro stopi k drugim in jih vzbudi. Toda te se nič budega ne zgodi, pridi čez nekaj fasa sem nazaj in drug pojde na njegovo mesto. Ali ste zadovoljni? .
France. Dobro bi bilo tako, — kdo pa pojde prvi? Mirko in Lojze. Jaz že ne.
France. Jaz bi šel, pa je preveo tema; in če bi bil ravno tam kakšea strab! Ivan. Oh, pojdi še ti, kamor hočeš; vsi ste strahopetci. Grem pa jaz sam. (Vstane.) Mirko. Nikar oe hodi, Ivan! Kaj ostanemo potem sami tukaj? Ivan. Saj bom jaz še bolj sam, kot vi drugi. Mirko. Pa morda ravno tačas kaj piide, ko boš ti stražil. Ivan. Ali si Cuden: saj zato bom pa vendar stražil, da bi kaj ne prišlo. Mirko. Pa vendar, ti, rajši nikar ne hodi! Ali pa vzemi že mene s seboj. Lojze. Jaz pojdem tudi z vama.
Ivan. Potemtakem bi nazadnje sarnega Franceta stražili vsi skupaj. France. 0 ne, saj jaz grem z vami. (Vstcme.)
Ivan. Toraj pa vsi tukaj ostanimo! Ge se kaj pripeti, ]e samira sebi pripišite! France. Pa naredimo tako, da bo jeden sarao bdel, a drugi da bodo spali. Mirko. 0, lako že! Ce hočete, bdim jaz prvi; le kar zaspite. Lojze. Ne; Se ti zaspi, Mirko, saj ti že oči vkup lezejo; bom rajši jaz pokonci. France, Kaj bota vidva! Največji prične, in jaz sem največji. Ivan.   Zdaj bi vsak rad bdel, na stražo pa noben ni botel.  A stojte! .... Vstopite se drug poleg druzega, in jaz štejera do deset.  Na kogar pride deseta Stevilka, tisti bo prvi na vrsti.. Toraj! Pri tebi začnem, France. (Kaze s ¦prstom po vrsti na vsdkogar) Jedna, dve, tri — France. Ohd, nalažč si pri uieni zafiel, zato da bi bil ti sara deseti. Ivan. No, dobro, pa začnem pri Mirku. Mirko. Kdo bo pa potem deseti, če pri meni zadneš?
95 :
Ivan (jezno.) Nobeden! . . . Tak6 ste sitni, da ni nič z vatni. Jaz vas pustim v rairu, pa počnite, kar hočete. Tak6!'(Leie na tla in se obrne od njih.J
France. N6, no, Ivan, pa bodi ti prvi pokonci, če ravno hoeeš biti.
Ivan (se obrne k njim.J Dobro! Torej zaspile! (Vsi UiejoJ
Mirko. Kaj bomo kar tak6 zaspali, Ivan? Ali ne bomo nič tnolili?
Lojze. In večerjali ? Oli, jaz sem Iačen.
France. In jaz nič manj.
Ivan. Temu so ne more pomagati. Kruh smo pojedli, nd, in druzega ni . . . Kar poza-bimo na lakoto. Mirko ima prav. Pokleknirao in molirao!
Lojze. Jaz pa vendar mislim, da bi prej že večerjali.
Ivan. Ti neumnež li! če ni pa ni; kaj moie kdo za to?
Mirko. Ivan, ali iii tukaj nikakoržnih jagod?
ivan. Ce bi prav bile; kdo pa jih bo hodil ponoči brat?
Lojze. Kaj vso noč ne bomo nič jedli? Jaz bi že rad,, da bi bil dan.
Ivan. Kje je še! Saj se je komaj stemnilo. Še kakšnib deset ur bomo v temi.
Mirko in Lojze (strdhom.) Deset ur!
Ivan. Kaj pa je to! Jaz bi bil tukaj še dvajset ur, Ce bi bilo treba.
France. Joj, Ivan, kaj tebe res ni nič strah?
(Dalje pribodnjiC).