Iz naše organizacije. Kranjsko. Učiteljsko društvo litijskega okraja ima svoj letošnji občni zbor na dan uradne konference v soboto, dne 23. maja t. 1. v Litiji. Dnevni red se naznani s posebnimi vabili. — Odbor. Štajersko. Brežiško - sevniško učiteljsko društvo je zborovalo dne 3. vel. travna na Vidmu. Navzočih je bilo s predsednikom 35 članov. Kot gosta smo pozdravili našo nekdanjo članico tov. Lundrovo iz Hrastnika. Vzamejo se na znanje razni dopisi, došli društvu od zadnjega sestanka. Ob dopisu tov. Knailiča glede novega načina izplačevanja učiteljskih plač se izreče društvo za to, da šolska vodstva zahtevajo od davkarij slovenske tiskovine plačilnih pol. — Naknadno je plačalo učiteljstvo na Planini 6 K, ono iz Zdol 2 K za obrambni sklad. Skupna vsota znaša sedaj 56 K. Nekatere šole se še niso odzvale. Šolskim voditeljem se priporoča, naj delujejo na to, da bodo pristopile vse šole Šol. Matici. Nadalje se vzamejo na znanje: 1. Poročilo tov. Rismala o sanaciji Zavezinih listov. Jedro tega poročila: a) Zvončku in Popotniku je pridobivati na vse mogoče načine novih naročnikov. b) Tovariš pa naj postane Zavezino glasilo pod že mnogokrat izraženimi pogoji. 2. Poročilo tov. predsednika glede poslovnega reda Zaveze. Društvo se priklopi izvajanjem štaj. Zveze. Odklanja stalno tajništvo ter člen V. (članarina). 3. Poročilo tov. Potočnika o delegacijskem zborovanju štaj. Zveze in nje občnega zbora. Poda tudi sklepe štaj. Zveze ob predavanju g. ravnatelja Schreinerja »O ptičih selcih in zasledovalcih.« Opozarja na važnost tega novega vzgojevalnega sredstva. Društvo naprosi poročevalca, da o tem izpregovori na uradni učiteljski konferenci ter tam tudi stavi predlog za uvedbo Widroye začetnice. Delegatom za skupščino Zaveze v Pulju se izvolijo tov. Supan Ignacij, Bračič Hermina, Rismal M., Pečnik J., Gajšek Simon, namestnikom pa Miroslav Sušnik. Noprosijo se šole, ki so že izdelale nove prov. učne načrte, naj bi jih vposlale poročevalcem uradne konference. Izrazi se želja, naj bi se k uradni konferen- ci povabil predavatelj (z ozirom na no~. tico v »Naredbenem listu«). Prihodnje zborovanje se vrši 2. avgusta v Rajhenburgu ali na Blanci. Kozjansko učiteljsko društvo priredi v soboto, dne 23. majnika 1.1., v Podsred zborovanje (obenem majniški izlet) po sle dečem vzporedu: Ob 10. uri, dopoldne hc spitacija v II. razredu, takoj nato pa zt rovanje: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Preda| vanje tov. Krajnika: Malenkosti. 4. Porc čilo odposlancev v Zvezinem zborovanj^ v Mariboru. 5. Volitve delegatov za Zave zino zborovanje. 6. Slučajnosti. Ker so vs udeleženci ta dan prosti pouka, se pričakuje polnoštevilne udeležbe, in upravičenc je upanje, da bo mogoče pozdraviti v naš^ sredi tudi one cenjene tovarišice in tova-^ riše, ki smo jih doslej vedno pogrešalij Olede obeda se je prijaviti vsaj tri dr prej tov. A. Potočniku v Podsredi. P. nj pevke in pevce se prosi, da prineso Moh pesmarico II. del s seboj. — Za odbor k\ Ormovšek. Gornjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 10. majnika t. 1. na prijazni Oorici. Žal, da je bilo jako slabo vreme, a vkljub temu se nas je zbralo 14 in bili smo prav zadovoljni v vsakem oziru. Tov. predsednik Ivan Kelc pozdravi presrčno navzoče ter čestita vrli tovarišici gospe Cirili Delejevi na njenem stalnem nameščenju in pozdravi mladega tov. Planerja iz Rečice kot novega člana iskreno želeč, da bi si mlade učne osebe prizadevale osvežiti in pomladiti naše društvo. Obžalovaje omenja, da se še nahaja nekaj nevednežev, ki menijo, da so vsa zborovanja učiteljstva za nič, ki stanejo samo nepotrebnih stroškov. Opozarja vse, naj se y lepi slogi zanimajo za naše organizacije, ki so nam edine po velikih naporih in požrtvovalnosti priborile, kar imamo. Nikar se ne zanašajmo na druge, edino le v naši slogi je moč, ki nas jači in vzpodbuja k največjemu, a tudi najblažjemu trudu; brez truda ni uspeha, ni kruha! Ker zaradi slabega vremena ni bilo tov. tajnice, je izostalo, oitanje zapisnika o zadnjem zborovanju. Tov. Kelc poroča na to, o zborovanju Zveze v Mariboru. Držeč se poročila o tem zborovanju, objavljenega že v »Učit. Tov.«, dodajal je marsikaka, tudi zanimiva pojasnila k posameznim točkam. Njegovo poročilo se je vzelo z odobravanjem na znanje. Vrlo učiteljstvo na Gorici je že sestavilo za trirazrednice podrobni učni načrt, kar pride na letošnji uradni konferenci na vrsto. Kot mentor je napravil prav umesten in temeljit uvod k temu vprašanju tov. Pulko, posebno poudarjajoč, kako naj učiteljstvo postopa v tem oziru enotno v napredek šolstva in korist Ijudstva. Za njegovo dobro premišljeno predavanje se mu tov. predsednik zahvali prav presrčno v imenu vsega društva. Med predlogi je bil sprejet tov. Bizjaka predlpg, češ, naj učiteljstvo pristopi kot član k okrajnemu društvu za oskrbo otrok. Po predlogu, da. se ,prihodnje zborovanje vrši v Bočni meseca julija t. l., zaključi tov. predsednik par ur trajajoče zborovanje. Prihodnjič vsi v Bočno! Učiteljsko društvo za laški okraj je rešilo svoj že naznanjeni vzpored dne 3. majnika na Zidanem mostu ob jako častnem številu udeležencev. — Ob napovedani uri pozdravi tov. predsednik vse navzoče, posebno še drage nam goste gg. prof. dr. Fr. Ilešiča, nadrevidenta Ludvika, nadučitelja Ranta, učitelja Sovreta, učiteljici Kolnikovo in Jurčevo, ter g. Juvančiča ml. Posebno velja njegov pozdrav razen milim gostom tudi onim p. t. članom, katerih navzočnost pri društvenih zborovanjih je bolj redka. Nezastopana je bila šola v Jurkloštru; to pa menda zaradi velike oddaljenosti in težavne prometne zveze, katerima je ta šola poleg šole Sv. Kancijana najbolj izpostavljena. Ker so ostale točke razen poročila tov. Fr. Zupančiča o Zvezinem zborovanju, ki ga je z veliko točnostjo in preglednostjo podal, bolj vsakdanjega pomen^ preidem takoj h glavni točki zborovanja, namreč: Predavanje g. prof. dr. Fr. Ilešiča »O stavkovi analizi«. — Svoje predavanje je razdelil gospod predavatelj na dva dela, in sicer analiziranje po starejši — in analiziranje po Kernovi metodi. Ko nam je oba načina temeljito potom primer pokazal, je diagoniral prednosti in slabosti ene kot druge ter nas naposled privedel do zaključka, da je brezdvomna korist učitelja kot učenca, ako skleneta nekak kompromis med obema načinoma obravnavanja, ter da se vzame iz posamezne metode le dobro jedrce, lupino pa pusti. — Njegovemu poljudnemu, naravnost zabavnemU načinu predavanja gre zahvala, da se poslušalci niti najmanj niso zavedali sicer suhoparne, omržene slovnice, ter so poslušali izvajanja g. predavatelja z lahkoto in z največjo pozornostjo, kar je pričal ob koncu predavanja buren aplavz, ki kar ni hotel ponehati. Končujem poročilce z resolucijo članov društva, ki so sklenili, da naj vsak učitelj, oz. šol. vodja dosledno ^avrne od davkarije poslano nemško »Za- jungsliste« ter zahteva nam po zakonu ^pravičeno s slovenskim besedilom, na-  mesto običajnih pobotnic, ki so bile do Ljedaj v rabi. K Ormoško učiteljsko društvo je zboHvalo v četrtek, dne 7. maja t. 1., ob 10. ^ri v okoliški šoli. Eno uro pred zborovaiijem je bila pevska vaja za koncert, ki ga priredi naše učiteljstvo skupno z ormoško Citalnico v nedeljo, dne 14. junija t. 1., v prmožu v proslavo štiridesetletnice odflosno tridesetletnice omenjenih društev. Udeležba pri pevski vaji kakor pri zborovanju je bila z ozirom na deževni prejšnji dan, ki je skvaril vsa pota, dokaj pomanjkljiva. Ni čuda, da sta tt. pevovodja in predsednik skoro bolj čmerikav obraz delala, kakor mi, ki smo že dve ure prej do Ormoža blato ^azili. »Pomlad je!« nam je zaklical v pozdrav predsednik tov. Rajšp ter še posebe čestital in želel podpredsedniku tov. A. Porekarju, da bi se tudi on ob svoji šestdesetletnici čutil mladostnega, kar je le ta, zajivaljujoč se, obljubil po možnosti storiti.* Pri verifikaciji zadnjega zapisnika omenja tov. Rajšp, da so plačale brezizjemno vse učne osebe ormoškega okraja prispevek po dve kroni za učiteljski sklad. O preosnovi Rakuševe knjige »Domoznanstvo ormoškega okraja« bo tov. Zolnir predaval pri enem prihodnjih zborovanj. Izmed dopisov je omeniti onega tov. Čokla iz Runeča, ki je plačal povodom svoje poroke s tov. gdč. Fanči Mešekovo svoj fantovski obulus deset kron našemu društvu. Tov. predsednik, se mu zahvali za ta dar, želeč mu, naj mu bo dobro vse življenje ob strani njegove ljube, miljene soproge. Dalje prečita t. predsednik zahvalo tov. Simona Štrenkla za podeljeno mu častno članstvo. Poštni nadkontrolor v p., g. Ve. Vaupotič na Dunaju, je podaril društvu k njegovi 401etnici en zvezek lastnoročno spisanih svojih skladb »Dijaške pesmi«. Tov. predsednik se poveri, da se mu za ta lepi dar zahvali. Ostro se je debatiralo o novo uvedeni tiskovini »Zalungsliste«. Prečital se je tozadevni dopis tov. Knafliča. Vobče se je poudarjalo, da so bile stare plačilne knjižice bolj prilične, ker jih je imel vsak učitelj vsak čas sam v rokah in so ostale dopolnjene njegova last. Te smo lahko ra\)ili vsak čas kot važen dokument pri preačunanju podučiteljskih, provizorič., definitivnih let, raznih doklad, odbitkov, osebne dohodnine i. dr., medtem ko bodo sedaj ostale plačilne pole v arhivu šolskega vodstva, zanj ta popolnoma brezpomembna, a za učne osebe nedosegljive, ali pa težko doseglijve, posebno zaradi menjave tako učnih oseb, kakor šolskih voditeljev. Ostro se je tudi grajal način, kako se je izdala ta tiskovina od davčne oblasti. Poslalo se je do šestnajst iztisov na sol. vodstva brez vsakršnega navodila, ikako se naj izpolnijo, niti da se morajo 'spisati in duplo. (V ljutomerskem okraju so vsaj izpolnili na davkariji po en eksemplar kot vzorec; op. por.) In tako se je zgodilo, da je prišlo na davkariji v Ormožu in menda še drugod med poslom, ki je prišel za učiteljstvo po denar in davčnim uradnikom, do prav neprijetnih prizorov. Končno smo se domenili, da se naj nemske »Zalungsliste« izpolnijo slovenski, šol. vodstva na vsak mesec zahtevajo slovenske tiskovine (predlaga tov. Rajšp), Zveza pa se naj pritoži zaradi zapostavIjanja slovenščine na pristojnem mestu (predlog tov. Porekarja). Naznanilo, da je Zveza naklonila Bun<iu izredne podpore sto kron in zahvala tega za tp, se je vzelo z odobrenjem na zadnje; ravnotako, da je pri pogrebu pokojnega dekana Cafa oficialno zastopal učit. društvo predsednik Rajšp. Tudi temeljito in natančno poročilo tov. Pintariča o Zvezinem občnem zboru V Mariboru se je vzelo z zahvalo na ^nanje. Za tem je naznanil tov. Najžar iz Središča, da bo priredil odtisk zemljevida ^rmoškega okraja po 2 vin. komad. Naročila je čimprej poslati njemu v Središče, tar se bo napravil samo toliko izvodov, ¦tolikor se jih bo naročilo. Sprejeta sta bila sledeča predloga '°v. Rosine zadevajoča sanacijo naših li^ov: 1. Zveza naj sestavi seznamek, iz ?aterega se bo natančno razvidelo po S(>Iskih okrajih, koliko naročnikov posa^eznih Zavezinih listov je na Štajerskem. p Zveza naj zahteva od Zaveze, da naj a poskrbi še pri ostalih svojih deželnih ^ganizacijah za število narpčnikov ZaJezmih listov, tako, da bo imelo vsako ^štvo natančen pregled naročnikov aasih listov. v Predsednik Rajšp naknadno prav preJcno pozdravlja novi dve naši tovarišici Kclc- Teušičevo in Tručlovo. Tudi nujno * Čestitamo tudi mi! Uredn. priporoča, osobito mlajšim, pristop k »Samopomoči« in »Selbsthilfe«. V Gradcu, pravi tov. Rajšp k sklepu, se vrše sedaj pridno preračupanja naših reguliranih plač, ki je baje ravno za učiteljstvo posebno težavno. (I, seveda! Tečaji, na katerih so se gibali računi naše zadnje regulacije izza I. 1899., so že močno zarjaveli in tudi dvakratno mazanje z draginjsko doklado temu ni dosti odpomoglo; k večjemu je to »zu manches Landesboten groBen Schmerze«, ker ni bilo prave merce, povzročilo premnogo žverce, in vrata so dalje škripala. Temu škripanju bi naj bilo konec 1. 1915., da bi mu le ne sledilo škripanje z zobmi! — Op. gen. rep.)  Književnost in umetnosfc. Odborova seja »Matice Slovenske« dne 4. maja 1914. — Predsednik se spominja pred kratkim umrlega pesnika Reščine iz našega Kvarnera Ivana Grohovca ter publicista dr. A. Dermote. Matica je zadnji čas čestitala prof. Bezenšku ob njegovi šestdestletnici, g. sekc. šefu dr. Žolgerju, Matičinemu ustanovniku, pozdravila mariborsko gosposvetsko svečanost in akademijo v čast srbskega prirodoznanca dr. Pančiča. Udeležila se je po delegaciji skupščine »Matice Hrvatske«. (Matica Hrvatska izda za 1914 poleg beletristike V. Klaiča veliko monografijo o P. Ritterju Viteziču, Črtice iz mineralogije, Narodnih pesmi VI. knjiga; Pripovesti srbskega pisatelja Lazareviča. Pripravlja se Cankarjeva knjiga »Tujci«.) Nova ustanovnika sta hrvatski seminar zagrebškega vseučilišča in zagrebški mestni nadinženir A. Košak. — V dar smo prejeli dijaški list »Lipa« (okolo 1870). — Osuševalna komisija ponuja odškodnino za poškodbe hiše; ponudba se sprejme. — Uredi se tisk knjig za 1914. — Škrabčevi Izbrani spisi izidejo kot posebna založnina v nakladi 800 eksemplarjev. — G. pisatelj V. Holz je izročil Matici več korespondence, rokopisov itd. — Načelnik Gospodarskega odseka in hišni posestnik je blagajnik, ravnatelj A. Koder. — Ugodno poročilo blagajnikovo se vzame na znanje.  Politiški pregled. * Čehov na Dunaju je nad 100.000, y ostali Nižji Avstrijski pa 50.000. V dunajskem okraju Favoriten je 24 odstotkov prebivalstva češke narodnosti. Nemški listi te dni tožijo, da je na Nižje Avstrijskem sedaj že 11 čeških jezikovnih otokov, v katerih imajo Čehi večino. V drugih 18 krajih je 25 do 50 odsiotkov Čehov, v 72 krajih 10 do 25 odstotkov Čehov. To napredovanje Čehov v prvi vrsti pospešujejo češki denarni zavodi. Češka 2ivnostenska banka, ki ima akcijskega kapitala 65 milijonov kron in katere rezervni zaklad znaša 35 milijonov kron, je v zadnjih petih letih v okolici Št. Hipolita pokupila 42 nemških kmetiških posestev ter jih izročila Čehom. Med 42.000 obrtnimi vajenci na Dunaju je 12.000 Čehov. Umevno, da Čehi v vsakem dunajskem okraju zahtevajo češke šole. Sedaj imajo na Dunaju dve ljudski šoli. Na Dunaju je 200 čeških društev. Češki listi pozivajo Čehe, naj se ne izseljujejo v Ameriko, ampak v Nižjo Avstrijo. * Nemška artnada pripravljena. V seji nemškega državnega zbora je izjavil vojni minister Falkenhayn, da so vsled novih brambnih predlog uvrstili 60.000 mož in 21.000 konj več v armado. Kljub temu razpolaga armada še z 38.000 možmi, ki so za vojno službo popolnoma sposobni, a jih niso §e v armado uvrstili. Gradile in izpopolnjevale so se trdnjave. Dne 6. oktobra 1913 se je cesarju poročalo, da so vsi oddelki za vojsko popolnoma pripravljeni. Srednješolski vestnik. t Pojpr, slovenski poslanci! »Wiener Zeitung« z dne 3. majnika prinaša v uradnem delu sledeča razpisa služb: Na državni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici se razpisujejo s 1. septembrom 1914. dve učni mesti za klasično filologijo kot glavni in slovenski in nemški jezik kot stranski predmet z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Takoj nato pa ta razpis: Na državni gimnaziji z laškim učnim jezikom v Gorici se razpisuje s 1. septembrom učno mesto za nemški in laški jezik kot glavni predmet in mesto telovadnega učitelja. Ta razpisa komentira »Edinost« tako, da se bistveno razlikujeta, dasiravno sta oba namenjena zavodom, kjer ni nemščina učni jezik, kakor je tudi v razpisih izrečno povedano. Od slovenskih kompetentov se zahteva nemški in slovenski učni jezik, in sicer za pouk klasične filologije, ki se uči slovenski, od laških profesorjev na laškem zavodu se pa tega ne zahteva, dasiravno je učno mesto razpisano za laščino in nemščino. Ne samo, da kaže tak razpis dvojno mero, razpis vsebuje še drugo nevarnost. Zakaj se zahteva nemščina kot učni predmet za pouk y predmetu, ki se poučuje sedaj slovenski? Ali naj postane via facti sedaj slovenska gimnazija utrakvistična! Imamo že več ko dovolj utrakvlstičnih š.ol, saj jih imamo mi Slovenci več ko vsi avstrijski narodi skupno, zato tudi absolutno nismo voljni, pretrpeti nobenega nadaljnega zapostavljanja. Brezpogojno zahtevamo, da se takoj popravi ta razpis in apeliramo na slovenske člane deželnega šolskega sveta, da najodločneje nastopijo proti tej drzni novotariji. Še to, kar imamo, še to naj izgubimo zaradi mlačnosti gotovih ljudi, pa upamo, da se z energičnim nastopom naših ljudi ne zgodi to. Onim pa, ki zakrivljajo take nerednosti, da ne označimo njihovega počenjanja drugače, pa povemo, da je tudi konec tiste dobe, ko je vsak štreber ravno po hrbtu našega naroda priplezal do kake nove rozete. Naj delajo svoje eksperimente tartt, kjer ne oškodujejo nas in kjer ne krše svoje uradne dolžnosti, da so y službi objektivni. Naši poslanci pa naj primerno kvitirajo to štreberstvo!« Kranjske vesti. Vatroslav Holz. Pretekle sobote ponoči je umrl v Ljubljani Vatroslav Holz, vpokojeni uradnik banke »Slavije«, v 70. letu svoje dobe. — Malo je slovenskih mož, ki bi imeli med slovenskim učiteljstvom toliko znancev in prijateljev, kakor jih je imel pokojni Holz. Pa tudi malo je slovenskih mož, ki bi tako resnično cenili in spoštovali delo slovenskega učiteljstva, kakor ga je cenil in spoštoval pokojni Holz. Kot zavarovalni uradnik je prepotoval vso slovensko zemljo, tako je dobil priliko, da se je seznanil z našimi tovariši ter s premnogimi sklenil vez iskrenega prijateljstva in pobratimstva. Še en mesec pred smrtjo je govoril z našim urednikom, mu potožil svojo bolezen, rekoč, da se izteka doba njegovega življenja. Govoril je o idealnem, požrtvovalnem delu naprednega slovenskega učiteljstva in dejal, da ima svoje spise pripravljene za tisk in jih namerava izročiti »Učiteljski tiskarni«. — Pokojni Holz je bil sin štajerskih Slovenskih goric, ki je obiskoval samo enorazrednico pri Sv. Ani. Bil je vojak-mornar ter se je 1. 1866. udeležil pomorske bitke pri Visu. Z lastno marljivostjo in nadarjenostjo se je povspel do odlične, vsestranske izobrazbe ter je bil posebno vešč na umetniškem in literarnem polju. Nebroj njegovih spisov, ki se odlikujejo po živahnosti in šegavosti, kakršen ie bil pokojnik sam. Tuintam je odpadlo zdravo zrno izpod njegovega peresa tudi v naš Iist. Njegova zasluga je tudi v prvi vrsti, da je banka »Slavija« od zavarovanj, sklenjenih z učiteljstvom, gotove odstotke plačevala naši Zavezi, ki jo je pri njegovem pogrebu zastopal predsednik tov. Jelenc. — Rajni Holz je bil blaga, odkrita duša, idealen in detaljuben slovenski mož, zaslužen književnik, zvest prijatelj. Pozna ga vse slovensko ozemlje, povsod mu hranijo najblažji spomin. Tako smo ga tudi mi zaklenili v svoje srce! Bodi nemirnemu slovenskemu romarju nevzdramen mir v predragi domači zemlji! —r— Ponemčenje ljubljanskega narodnega šolstva. Na zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je napredna slovenska večina po temeljitem referatu obč. svetnika tov. J. Dimnika zavrgla ponemčevalne predloge nemškutarskega slovenskega klerikalca in nesposobnega inšpektorja A. Maierja. Začetek Dimnikovega referata objavljamo danes. — Po vsem slovenskem ozemlju — zlasti v obmejnih krajih — se stiskajo pesti ogorčenja proti »slovenskim« ponemčevalcem naŠega ubogega narodnega šolstva! Maier bo kmalu ime za tistega, ki je izdal Špartance. In Jeglič tudi! —r— Urarl je dne 10. t. m. v Ljubljani g. Fran Matajc, trgovski poslovodja, brat tovariša Karla Matajca, nadučitelja na Vrhniki. Pokojnik je bil prijazen in zaveden naroden mož. — Blag mu spomin! — Zalujočemu bratu naše iskreno sožalje! —r— Ljudsko šolstvo. Na mesto učitelja Jožefa Wagnerja, ki je na dopustu v svrho študij, je imenovan za suplenta na deški ljudski šoli v Spodnji Šiški prov. učitelj Rudolf Wagner. — Za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Postojni je imenovana dosedanja suplentinja v Palčju Marija Marčičeva. Štajerske vesti. —š— Iz Ptuja poročajo: Fr. Vajda, c. kr. profesor na mornariški akademiji na Reki, je poslal dijaški kuhinji v Ptuju 15 K namesto venca na grob umrlemu tovarišu Ivanu Strelcu, svojemu prvemu učitelju. —š— Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Prov. učitelj v Čadramu Albert Hren za def. učitelja; def. učiteljica v Špitaličtf Josipina Stegenškova za def. učiteljico v Laškem (okolica); def. učiteljica v Dobovi Friderika Zechnerjeva za def. učiteijico v Laškem (okolica); def. učitelj in šolski vodja v Reki Karel Korošec za nadučitelja v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah; prov. učitelj v Vodah pri Trbovljah Jožef Tori za definitivnega učitelja; suplentinja v Vodah pri Trbovljah Ida Trunškova za definitivno učiteljico; za definitivno učiteljico v Vodah pri Trbovljah Ema Zenzovicheva; za dei. učiteljico v Šmarjah pri Jelšanah Matilda Ropanova. —Š— Obrtna nadaljevalna šola s trgovskim tečaiem v Šmarju pri Jelšah priredi v nedel}o, dne 24. maja, ob pol 3. popoldne slovesni zaključek šolskega leta 1913/14 z razstavo šolskih izdelkov. —š— Učiteljsko društvo za ormoški okraj slavi svojo štiridesetletnico skupno z ormoško Čitalnico, ki obhaja letos svojo 301etnico. Slavnost se vrši v nedeljo, 14. junija, in sicer se vrši učiteljska slavnost ob vsakem vremenu. —Š— Ormož. Pevska vaja za koncert pri jubilejski slavnosti Učiteljskega društva za ormoški okraj in ormoške Čitalnice se vrši za vse učitelje in učiteljice v sredo pred Križevim ob šesti uri zvečer. Zahtevajte note, ki vam jih pošlje po pošti koncertni vodja, tov D. Serajnik. —š— Za učitelistvo. Naučno ministrstvo je priredilo v Gradcu tečaj za izobrazbo učiteljev v delovanju za varstvo in oskrbp mladine. Tečaj vodi dvorni svetnik dr. K. Tumlirz. Udeležence iz vseh alpskih dežel je pozdravil cesarski namestnik Clary. S Kranjskega so bili poklicani v. tečaj učitelji Bajc (Št. Vid), Cepuder, Drašček, Fabinc in Jeglič — sami spokorniki-Slomškar ji! —š— Vsa šolska vodstva gornjegrajskega okraja se opomnijo, da takoj vrnejo c. kr. davkariji v Gornjem gradu uradno »Zahlungsliste«, in učiteljstvo naj piše pobotnice kot doslej, dokler ne dobimo slov. plačilnih listov. Za drugo je preskrbljeno.—Kelc.  t