PONUDBA IZOBRAŽEVANJA IN UČENJA ODRASLIH V SLOVENIJI IZVAJALCI IN PROGRAMI 2005/2006 Poročilo in analiza Poročilo zapisala: Erika Brenk Andragoški center Slovenije Januar 2006 Kazalo Uvod.........................................................................................................................................................3 1. Potek dela na projektu.........................................................................................................................4 1.1. Obveščanje izvajalcev, zbiranje in evidentiranje podatkov...........................................................4 1.2. Objava podatkov v spletnem Pregledu.........................................................................................4 1.3. Promocijske dejavnosti.................................................................................................................5 2. Analiza izobraževalne ponudbe za odrasle v šolskem letu 2005/2006................................................6 2.1. Izvajalska ponudba izobraževanja odraslih...................................................................................6 2.1.1. Ponudba izvajalcev izobraževanja odraslih po statističnih regijah.........................................6 2.1.2. Ponudba izvajalcev izobraževanja odraslih po občinah..........................................................9 2.1.3. Vrste organizacij za izobraževanje odraslih..........................................................................11 2.1.4. Vrste organizacij za izobraževanje odraslih po regijah........................................................12 2.2. Programska ponudba izobraževanja odraslih..............................................................................14 2.2.1. Ponudba izobraževalnih programov za odrasle po statističnih regijah.................................14 2.2.2. Ponudba izobraževalnih programov za odrasle po občinah.................................................16 2.2.3. Vrste izobraževalnih programov za odrasle..........................................................................16 2.2.4. Ponudba javnoveljavnih programov in programov brez javne veljave................................20 2.2.5. Vrste izobraževalnih programov po vrstah izobraževalnih organizacij.................................21 2.2.6. Področja izobraževalnih vsebin............................................................................................22 3. Zaključek............................................................................................................................................25 3.1. Priporočila za nadaljnje delo na projektu....................................................................................27 4. Priloge.................................................................................................................................................28 4.1. Priloga 1: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po občinah.................................................28 4.2. Priloga 2: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po vrstah ustanove....................................29 4.3. Priloga 3: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po vrstah ustanove v posameznih regijah . 30 4.4. Priloga 4: Število izobraževalnih programov po občinah............................................................33 4.5. Priloga 5: Število izobraževalnih programov po vrstah programov............................................34 4.6. Priloga 6: Področja izobraževalnih vsebin...................................................................................35 4.7. Priloga 7: Področja izobraževalnih vsebin po klasifikaciji ISCED................................................38 Uvod Vse hitrejši tehnološki razvoj, znanstvena revolucija, proces globalizacije ter kompleksnost gospodarskih in družbenokulturnih odnosov vplivajo na spreminjanje narave dela in življenja nasploh. Zahteve sodobnega sveta ter hiter razvoj trga dela v ospredje vse bolj postavljata sposobnost nenehnega prilagajanja hitrim spremembam ter potrebo po stalnem izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju. Pomembno postaja nenehno izobraževanje tako na formalen kot neformalen način. Znanje, pridobljeno v šolskih klopeh, je pomembno, še zdaleč pa ni več zadostno po svoji uporabni vrednosti. Potrebno ga je nenehno dopolnjevati, posodabljati in obnavljati tudi zunaj ustaljenih formalnih izobraževalnih sistemov, če želimo iti v korak s časom. Vseživljenjsko učenje je postalo stalnica sodobnega družbenega in tehnološkega razvoja. Na konceptu vseživljenjskosti učenja temelji tudi Nacionalni program izobraževanja odraslih1, v katerem si je Slovenija do leta 2010 zastavila pomembne cilje - izboljšanje splošnega neformalnega izobraževanja odraslih, zvišanje izobrazbene ravni odraslih prebivalcev, povečanje zaposlitvenih možnosti ter povečanje možnosti za učenje in vključenost v izobraževanje - na treh prednostnih področjih: I. splošno izobraževanje in učenje odraslih, II. izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni, III. izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela. Za uresničevanje zastavljenih ciljev in operativnih ciljev na posameznem prednostnem področju je poleg številnih dejavnosti, spodbud in ukrepov pomembno tudi spremljanje izobraževalne ponudbe za odrasle ter kakovostno informiranje o učnih možnostih vseh skupin odraslih v vseh okoljih. Andragoški center Slovenije že vrsto let zagotavlja podatke o možnostih izobraževanja in učenja za vse skupine odraslih na nacionalni ravni. Zbrane podatke o ponudnikih izobraževanja ter njihovi programski ponudbi vsako leto dopolnjujemo in posodabljamo ter jih objavimo v letnem Pregledu ponudbe izobraževanja in učenja za odrasle v Sloveniji na spletni strani http://www.acs.si/pregled. Pregled omogoča uporabniku enostaven in hiter dostop do iskanih informacij o izobraževalnih ustanovah ter izobraževalnih programih, saj je možno ločeno poizvedovanje o izvajalcih izobraževanja odraslih in programih izobraževanja po različnih kriterijih. Za celovitejšo informiranje odraslih o izobraževalni ponudbi Pregled ponuja še dodatne informacije s področja izobraževanja odraslih. Predstavlja tudi pomemben vir podatkov strokovnjakom na področju informativno-svetovalne dejavnosti, razvojno-raziskovalne dejavnosti, kadrovskim službam, uradom za delo, razvojnim agencijam, podjetniškim centrom in drugim, bazo podatkov o izvajalcih izobraževanja odraslih in izobraževalnih programih pa uporablja tudi Statistični urad Republike Slovenije pri svojem delu. Poleg seznanjanja in informiranja strokovne in najširše javnosti o izobraževalni ponudbi za odrasle, pa Pregled omogoča na osnovi zbranih podatkov tudi letno spremljanje osnovnih podatkov o ponudbi izobraževanja in učenja za odrasle, kar predstavlja pomembno podporo pri ustreznem nadaljnjem načrtovanju razvoja izobraževalne ponudbe za odrasle na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, pri razvoju ustreznih sistemskih in strokovnih podlag na področju izobraževanja odraslih ter pri nadaljnjem spremljanju uresničevanja nacionalnega programa izobraževanja odraslih. V poročilu bomo predstavili potek posameznih aktivnosti na projektu - od obveščanja izvajalcev izobraževanja odraslih o možnosti predstavitve v Pregledu, zbiranja in evidentiranja prejetih podatkov o izvajalcih in njihovih izobraževalnih programih, do objave prejetih podatkov v spletnem Pregledu izobraževanja odraslih in njegove promocije. V nadaljevanju poročila bomo predstavili rezultate analiziranih podatkov 323 izvajalcev in 5.928 izobraževalnih programov, zbranih v Pregledu. 1 Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih do leta 2010 (ReNPIO) je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. junija 2004 1. Potek dela na projektu 1.1. Obveščanje izvajalcev, zbiranje in evidentiranje podatkov Naloge na projektu so tudi v letošnjem letu potekale po ustaljeni poti iz preteklih let. V mesecu maju smo k objavi v Pregledu ponovno povabili izobraževalne ustanove, ki so se v Pregledu predstavile že preteklo šolsko leto, ter jih naprosili, da posodobijo in dopolnijo obstoječe podatke iz lanskoletnega Pregleda z morebitnimi novostmi za novo šolsko leto. Hkrati smo o možnosti brezplačne predstavitve izobraževale ponudbe v Pregledu pisno z dopisi in preko različnih medijev obvestili tudi druge ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, pa se v Pregledu v preteklem letu niso predstavile. Viri za izbor novih izvajalcev so bili register podatkov Andragoškega centra Slovenije, Poslovni register Slovenije (IPIS 2005), različne spletne strani izvajalcev izobraževanja odraslih, ki jih evidentiramo skozi celo leto. Obvestili smo prek 1.100 različnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraževalno dejavnostjo. Tudi letos je bil odziv izvajalcev velik, saj se je v Pregledu predstavilo 323 izobraževalnih organizacij in drugih organizacij, ki se poleg svoje osnovne dejavnosti ukvarjajo še z izobraževanjem odraslih. Od teh se je 275 izvajalcev (85,1%) predstavilo že v lanskoletnem Pregledu, 48 izvajalcev (14,9%) pa se letos predstavlja prvič. Izvajalci so lahko podatke o ustanovi in programih izobraževanja posredovali prek elektronskih obrazcev na internetu, ali prek vprašalnikov po klasični ali elektronski pošti. Zadovoljni smo, da je večina izvajalcev (292 izvajalcev ali 90,4%) izbrala internetno možnost, le 31 izvajalcev (9,6%) pa je uporabilo klasičen način pošiljanja podatkov preko izpolnjenih vprašalnikov po pošti ali elektronski pošti. Internetna aplikacija omogoča izvajalcem, ki so v Pregledu predstavljali svojo izobraževalno ponudbo že preteklo šolsko leto, da preverijo svoje lanskoletne podatke, jim pripišejo morebitne spremembe ter jih dopolnijo z novostmi, ki bodo veljale v novem šolskem letu. Po končanem zbiranju podatkov smo le-te prenesli v prilagojeni računalniški aplikaciji, ki omogočata ločeno evidentiranje podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih. Aplikaciji nam z različnimi poizvedbami ter izpisi po različnih kriterijih omogočata lažje pregledovanje in dopolnjevanje prejetih podatkov. Zaradi hitrejšega odkrivanja morebitnih napak večino prejetih podatkov običajno preverimo in po potrebi dopolnimo že takoj po prejemu, kljub temu pa je potrebno pred končno objavo mnogo podatkov še dodatno preveriti in uskladiti z izvajalci. 1.2. Objava podatkov v spletnem Pregledu Zbrane podatke smo v oktobru objavili v spletnem Pregledu ponudbe izobraževanja in učenja odraslih, na naslovu: http://www.acs.si/pregled. Spletni Pregled uporabniku omogoča ločeno iskanje informacij o izvajalcih in programih izobraževanja po različnih kriterijih - nazivu izvajalca, kraju in regiji, imenu programa, poklicni/strokovni izobrazbi, kraju in regiji izvajanja programa ter po vsebinskem področju. Iskanje se lahko dodatno omeji le na javnoveljavne programe ali na programe za pridobitev formalne izobrazbe. Na voljo so tudi dodatni viri informacij, kjer lahko posameznik izve več o vpisih v visokošolsko izobraževanje, višje strokovno izobraževanje, poklicno-tehniško izobraževanje, poklicne in maturitetne tečaje, pa o javno veljavnih izobraževalnih programih za odrasle, nacionalnih poklicnih kvalifikacijah in o drugih informacijah s področja izobraževanja odraslih. Pregled ponuja tudi informacije o: - središčih za samostojno učenje, kjer se lahko odrasli samostojno (brezplačno) učijo (npr. tujih jezikov, računalništva idr.); - borzah znanja, kjer lahko posamezniki svoje znanje posredujejo drugim, ki to znanje iščejo, oziroma lahko sami pridobijo nova znanja; - svetovalnih središčih in centrih za informiranje in poklicno svetovanje, ki delujejo po Sloveniji in kjer usposobljeni svetovalci brezplačno svetujejo odraslim pri njihovem nadaljnjem izobraževanju in učenju. Vsi ti podatki dodatno prispevajo k boljši informiranosti posameznika o izobraževalnih možnostih, ki so na voljo, ter omogočajo celovitejši vpogled v ponudbo izobraževanja in učenja odraslih. 1.3. Promocijske dejavnosti V letošnjem letu smo vse leto izvajali promocijske dejavnosti na projektu, trudili pa se bomo, da bo obveščanje širše in strokovne javnosti potekalo naprej tudi v naslednjem letu. Za promocijo Pregleda smo si prizadevali na več načinov: - preko seznanjanja različnih organizacij o Pregledu npr. izobraževalnih organizacij, splošnoizobraževalnih knjižnic, razvojnih agencij in podjetniških centrov, centrov za informiranje in poklicno svetovanje (CIPSI) ter drugih informacijskih središč (SRCE, INFO ŠKUC, MIC, ŠOU-informacijska pisarna, Info Fužine), uradov za delo in območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje, svetovalnih središč po Sloveniji, središč za samostojno učenje, borz znanja, obrtnih zbornic, Statističnega urad RS in številnih kadrovskih služb v podjetjih po Sloveniji; - preko različnih objav v tiskanih in elektronskih medijih: več objav v Novičkah, Večeru, Naši ženi, Pomurskem vestniku, Vzajemnosti, Šolskih razgledih, Notranjskih novicah, Primorskih novicah, Delu, Gorenjskem glasu, več objav v e-mesečniku za strokovni razvoj Znanje; - preko različnih spletnih strani: stalna objava na spletni strani Andragoškega centra Slovenije in Ministrstva za šolstvo in šport, več objav v novicah Eurydice, objava na spletnem portalu MafKurja, seznanili smo lokalne skupnosti o možnosti objave spletnega naslova Pregleda na njihovih spletnih straneh; - promocija Pregleda je potekala tudi v času Tednu vseživljenjskega učenja, na sejemski predstavitvi izvajalcev TVU iz osrednjeslovenske regije - Parada znanja, na dnevu odprtih vrat Andragoškega centra Slovenije, na razstavi ob 10. obletnici Tedna vseživljenjskega učenja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. 2. Analiza izobraževalne ponudbe za odrasle v šolskem letu 2005/2006 V nadaljevanju poročila bomo predstavili rezultate analizirane izobraževalne ponudbe, zbrane v Pregledu - 323 izvajalcev izobraževanja odraslih in 5.928 izobraževalnih programov za odrasle, ki jih bomo izvajalci izvedli v šolskem letu 2005/2006. 2.1. Izvajalska ponudba izobraževanja odraslih V Pregledu je predstavilo svojo izobraževalno ponudbo 323 izobraževalnih in drugih organizacij, kar je 24 izvajalcev več kot preteklo leto. Število evidentiranih izvajalcev pa se lahko med letom še spreminja, saj nam spletna aplikacija omogoča stalno dopolnjevanje baze podatkov. Poudariti moramo, da se izvajalci sami odločijo, ali bodo svojo izobraževalno ponudbo predstavili v Pregledu, zato smo še posebej zadovoljni, da je odziv izvajalcev vsako leto večji. Predstavitev v Pregledu je lahko za izvajalca dodatna brezplačna promocija njegove izobraževalne dejavnosti. V Pregledu se običajno ne predstavijo le tiste izobraževalne ustanove, ki izvajajo interna izobraževanja, namenjena določnim ciljnim skupinam, ali pa izvajalci, ki izobraževanja za odrasle ne izvajajo več. Žal vsako leto znova ugotavljamo, da se na naše povabilo le v manjšem obsegu odzovejo visoke strokovne šole ter fakultete, ki namenjajo del svoje izobraževalne dejavnosti tudi izobraževanju odraslih. V Pregled niso zajete avtošole. Kljub temu menimo, da Pregled zajame večji del izvajalcev izobraževanja odraslih, ki delujejo v Sloveniji. 2.1.1. Ponudba izvajalcev izobraževanja odraslih po statističnih regijah Človeški kapital je danes ena najpomembnejših prednosti ali slabosti neke regije. Žal se še premalo zavedamo, da so osnovni nosilci razvoja prav ljudje ter da so naložbe v znanje ljudi vse pomembnejša gonilna sila razvoja nekega območja. Z vidika razvoja človeškega kapitala Slovenija zaostaja za državami Evropske unije. Pomembna pokazatelja razvitosti oziroma nerazvitosti neke regije sta izobrazbena struktura prebivalstva in stopnja zaposlenosti. Mnoge manj razvite ter demografsko ogrožene regije se soočajo z odlivom intelektualnega potenciala oziroma begom možganov, saj zaradi pomanjkanja kreativnih delovnih mest predvsem mladi zapuščajo domače okolje in se selijo v razvitejše okolje. Na drugi strani pa se regije z močnim ekonomskim potencialom soočajo z nenehnim priseljevanjem, prebivalstvo je nadpovprečno izobraženo (povprečno število let šolanja), med zaposlenimi je nadpovprečen odstotek zaposlenih z visoko stopnjo izobrazbe in imajo največji delež študentov na 1000 prebivalcev. Osrednjeslovenska, Gorenjska in Obalno-kraška regija so regije, ki imajo z vidika človeškega kapitala najboljše razvojne možnosti, medtem ko so Pomurska, Spodnjeposavska in Zasavska regija s tega vidika v najslabšem položaju. Zmanjševanje razvojnega zaostanka celotne Slovenije in posameznih slovenskih regij za povprečjem Evropske unije bo dolgotrajen proces, ki ga je možno pospešiti le z dvigom konkurenčnosti Slovenije in slovenskih regij. Skladen regionalni razvoj bo med drugim mogoče doseči tudi z izboljšanjem človeškega kapitala v slovenskih regijah (dvig izobrazbene ravni in znanja prebivalstva in zaposlenih, dvig zaposlenosti), večjo enakostjo pri dostopu do učnih priložnosti v lokalnem okolju ter enakomernejšo razporeditvijo izvajalcev izobraževanja v slovenskem prostoru kar opredeljuje tudi Strategija regionalnega razvoja Slovenije2, ki predstavlja temeljni strateški dokument slovenske regionalne politike. Prizadevanja za skladnejši regionalni razvoj so še vedno premajhna, saj so regionalne razlike v Sloveniji prevelike, centralizacija odločanja v državi pa še precejšnja. Čeprav Pregled ne zajema celotne izvajalske ponudbe za odrasle v Sloveniji, pa lahko iz zbranih podatkov ugotovimo, da je tudi za letošnje šolsko leto značilno, da so izobraževalne organizacije za odrasle neenakomerno razporejene po državi. Obstajajo številna območja s precej skromnimi možnostmi za izobraževanje in učenje odraslih oziroma možnosti za izobraževanje odrasli sploh nimajo. Dostopnost do izobraževanja za odrasle v domačem okolju se po regijah zelo razlikuje. Neenak dostop do izobraževanja pa le dodatno povečuje razvojne razlike med regijami, saj se že mladi izobražujejo v razvitejših okoljih, kjer običajno kasneje, po končanem študiju tudi ostanejo, saj se v domačem okolju zaradi pomanjkanja delovnih mest ne morejo zaposliti. Analizirana izobraževalna ponudba 323 izvajalcev iz 12 slovenskih regij, predstavljenih v Pregledu, kaže, da imajo največ možnosti za izobraževanje odrasli v Osrednjeslovenski regiji, ki ima v Pregledu največ izvajalcev (148 ali 45,8%). Iz Podravske regije je v Pregledu predstavljenih le 41 izvajalcev, iz Gorenjske 35 in Savinjske 27 izvajalcev, iz ostalih regij pa manj kot 15 izvajalcev (Graf 2). Najskromnejša ponudba izobraževanja odraslih je tudi letos v Zasavski regiji, saj se v Pregledu predstavljajo le trije izvajalci iz te regije. Spodbudna je ugotovitev, da se je število izvajalcev v primerjavi s preteklim letom, povečalo v šestih regijah, največ v Osrednjeslovenski regiji (za 10 izvajalcev), v Podravski regiji (za 8 izvajalcev), Pomurski regiji (za 3 izvajalce), ter Goriški, Savinjski in Spodnjeposavski regiji (za 2 izvajalca); v dveh regijah se je število evidentiranih izvajalcev zmanjšalo, in sicer v Jugovzhodni Sloveniji za (3 izvajalce), ter v Gorenjski regiji (za 1 izvajalca). Nespremenjeno število izvajalcev je ostalo v Obalno-kraški, Koroški in Notranjsko-kraški regiji. 2 Strategija regionalnega razvoja Slovenije (2001). Ministrstvo za gospodarstvo, Agencija RS za regionalni razvoj, Ljubljana 41 35 27 13 13 12 9 I I I I J? 1 4.500 - L 4.000 - TO 2 3.500 - 2 3.000 - .8 2.500 - >uj 2.000 -1.500 -1.000 -500 -0 - Graf 4: Število evidentiranih izobraževalnih programov po letih 2.2.1. Ponudba izobraževalnih programov za odrasle po statističnih regijah Čeprav se izobraževalna ponudba za odrasle vsako leto povečuje, pa žal še vedno ne moremo govoriti o enakomerni razporeditvi te ponudbe po državi (Graf 5). Tako kot izvajalska ponudba je tudi programska ponudba izrazito enostransko in neenakomerno porazdeljena po državi. Tudi za letošnje šolsko leto lahko govorimo o obstoju številnih »belih lis«, območij po državi, kjer odrasli običajno nimajo možnosti za izobraževanje v svojem neposrednem okolju. Pri razporeditvi programske ponudbe po posameznih regijah opazimo, da ima Osrednjeslovenska regija največjo programsko ponudbo - 2.928 programov, kar predstavlja skoraj polovico celotne programske ponudbe, zbrane v Pregledu (44,3%). Daleč zadaj sledijo preostale slovenske regije. Dokaj izenačene po obsegu programske ponudbe so Podravska regija (593 programov oz. 10%), Gorenjska regija (552 programov ali 9,3%), Savinjska regija (540 programov ali 9,1%) in Jugovzhodna Slovenija (486 programov ali 8,2%). Kar za polovico manjša je ponudba izobraževalnih programov v Obalno-kraški (241 programov ali 4,1%), sledijo Pomurska regija (218 programov ali 3,7%), Koroška (200 programov ali 3,4%) ter Goriška regija (195 programov ali 3,3%). Še manjša ponudba izobraževalnih programov za odrasle je v Notranjsko-kraški regiji (98 programov oz. 1,7%), Spodnjeposavski regiji (93 programov ali 1,6%) ter v Zasavski regiji (89 programov ali 1,5%). Bolj optimistične pa so ugotovitve, da se je obseg programske ponudbe, v primerjavi s podatki za preteklo šolsko leto, povečal v vseh regijah, največ v Osrednjeslovenski regiji (za 207 programov), v Jugovzhodni Sloveniji (za 80 programov) ter Podravski regiji (za 79 programov), najmanj pa v Zasavski (10 programov) in Notranjsko-kraški regiji (za 6 programov), kjer vsako leto beležimo najskromnejše izobraževalne možnosti za odrasle. 2.800 2.600 2.400 2.200 2.000 1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 2.623 593 552 540 486 241 218 200 195 nnnn 98 93 9- # JČ 9 o?- M S? J" y * •JP- > S / / s rt* ' J? Regija Graf 5: Število evidentiranih izobraževalnih programov po regijah Analiza števila odraslega prebivalstva (prebivalstvo staro 15 let in več)6 in števila izobraževalnih programov po regijah in v Sloveniji je pokazala, da pride v Sloveniji na en izobraževalni program v povprečju 290 odraslih prebivalcev. Glede na to državno povprečje lahko vidimo, da je dostopnost do izobraževalnih programov največja v Osrednjeslovenski regiji (162 prebivalcev na izobraževalni program) in v Jugovzhodni Sloveniji (242 prebivalcev na izobraževalni program). V ostalih regijah število prebivalcev na izobraževalni program presega državno povprečje, najslabše stanje je v Spodnjeposavski regiji, kjer pride na en izobraževalni program kar 645 prebivalcev. Zanimiv rezultat se je pokazal pri Jugovzhodni Sloveniji, kjer število prebivalcev, ki pride na en izobraževalni program, ne presega državnega povprečja, v nasprotju s številom odraslih prebivalcev, ki pride na enega izvajalca. Ugotovimo lahko, da je obseg programske ponudbe ustrezen glede na število odraslega prebivalstva v regiji. Tudi za Zasavsko regijo lahko ugotovimo, da je število odraslega prebivalstva, ki pride na en program izobraževanja ustreznejše od števila odraslega prebivalstva, ki pride na enega izvajalca v tej regiji. Nasprotno pa ugotavljamo za Podravsko in Notranjsko-kraško regijo. Pri teh dveh regijah se je pokazalo, da je število odraslega prebivalstva, ki pride na enega izvajalca ustreznejše od števila odraslega prebivalstva, ki pride na en izobraževalni program (Preglednica 4). 6 Vir: Statistični urad RS, na dan 30. junij 2005 Regija Prebivalci nad Število Število 15 let programov prebivalcev na program Osrednjeslovenska 425.746 2.623 162 Jugovzhodna Slovenija 117.626 486 242 Gorenjska 168.391 552 305 Koroška 63.153 200 316 Obalno-kraška 92.591 241 384 Savinjska 219.852 540 407 Zasavska 39.596 89 445 Notranjsko-kraška 43.961 98 449 Podravska 276.468 593 466 Pomurska 105.721 218 485 Goriška 103.193 195 529 Spodnjeposavska 59.940 93 645 Slovenija 1.716.238 5.928 290 Preglednica 4: Število odraslih prebivalcev na izobraževalni program po regijah in v Sloveniji 2.2.2. Ponudba izobraževalnih programov za odrasle po občinah Vsako leto znova ugotavljamo, da se večina občin še ne zaveda dovolj pomembnosti izobraženosti svojega prebivalstva kot ključnega dejavnika za razvoj območja. V večini občin po Sloveniji še vedno ne obstaja dovolj velik interes za izobraževanje odraslih prebivalcev, saj po podatkih v Pregledu le slaba tretjina občin v Sloveniji nudi svojim odraslim prebivalcem možnosti za nadaljnje izobraževanje in učenje. Neustrezna razpršenost izobraževalnih organizacij po državi se odraža tudi v neuravnoteženi programski ponudbi na ravni občin. Razporeditev izobraževalnih programov po 56 občinah, evidentiranih v Pregledu, je pokazala, da velik del izobraževanja odraslih poteka v večjih, razvitejših občinah, medtem ko je izobraževalna ponudba v manjših, predvsem pa v manj razvitih občinah skromnejša. Večji del programske ponudbe v Pregledu je zabeležen v ljubljanski občini (2.401 ali 40,5%), daleč zadaj pa ji sledijo mariborska občina (407 ali 6,9%), novomeška (293 ali 4,9%), kranjska (256 ali 4,3%) in celjska občina (240 ali 4,1%). V ostalih občinah je število evidentiranih programov še manjše in ne presega 3% (Priloga 4). Čeprav beležimo porast programske ponudbe skoraj v vseh občinah v primerjavi s preteklim letom, pa se je najbolj opazen napredek pokazal poleg ljubljanske občine (za 173 programov) tudi v črnomeljski občini, kjer se je programska ponudba od preteklega šolskega leta povečala za 79 programov. 2.2.3. Vrste izobraževalnih programov za odrasle Programe izobraževanja smo glede na vrsto programa izobraževanja delili v tri skupine: (I.) programe za pridobitev izobrazbe, (II.) programe usposabljanja in spopolnjevanja za delo, (III.) programe splošnega neformalnega izobraževanja. Rezultati analize so pokazali, da je več kot dve tretjini programov v Pregledu namenjenih splošnemu neformalnemu izobraževanju odraslih, le tretjina programov pa omogoča odraslim pridobitev višje izobrazbe ali usposabljanje in spopolnjevanje za potrebe trga dela (Graf 6 in Priloga 5). Tudi za programsko ponudbo, ki nudi tako strokovno znanje, kot tudi tisto, ki vodi k formalnemu priznavanju znanja in neformalno pridobljenemu znanju, lahko rečemo, da je neenakomerno razporejena. Programi neformalnega splošnega izobraževanja; 4.175; 70% Programi za pridobitev izobrazbe; 927; 16% Programi usposabljanja in spopolnjevanja; 826; 14% Graf 6: Struktura evidentiranih izobraževalnih programov po vrsti Znanje, pridobljeno po neformalni poti, dobiva danes, ko smo prisiljeni sprejemati novosti kakor hitro se te dogajajo, vse večji pomen. Splošno neformalno izobraževanje odraslih je kot prvo prednostno področje navedeno tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu za izobraževanje odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010, ki opredeljuje, da bo država do leta 2010 omogočila prebivalcem, starim 15 let in več, večje vključevanje v neformalne, splošnoizobraževalne programe na področju izobraževanja, kulture, zdravstva, aktivnega državljanstva in drugih področjih, kot so varstvo okolja, socialno varstvo, kmetijstvo itd. Delež odraslih prebivalcev, ki se bodo vključili v splošno izobraževanje in učenje, se bo v obdobju do leta 2010 dvignil na 6%.7 Splošno neformalno izobraževanje odraslih je zelo razvejano in posega na vsa področja človekovega delovanja in zanimanja, ter je tesno prepleteno z nadaljnjim poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Ločevanje neformalnega splošnega izobraževanja in nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja je pogosto težavno, če ne celo nemogoče. Pri razvrščanju programov v posamezno vrsto programa izobraževanja smo bili zato pogosto v dilemi, v katero vrsto umestiti določen program. Med programe neformalnega splošnega izobraževanja smo uvrščali programe s področij jezikovnega izobraževanja, računalniškega izobraževanja, osebnostne rasti, vzgoje in izobraževanja, ročnih del, umetnosti in kulture, komunikacije, zdravstvene vzgoje, državljanske vzgoje, zaposlovanja, gostinstva in turizma, kmetijstva, varstva okolja, sindikalnega dela in drugih področij. V raznovrstni ponudbi programov neformalnega izobraževanja in učenja kot tudi v celotni ponudbi izobraževanja in učenja odraslih, ki jo zajema Pregled, vidimo, da ponovno izstopa ponudba programov jezikovnega izobraževanja brez javne veljave (22,6%) ter javnoveljavnih jezikovnih programov (12,2%). V ponudbo jezikovnega izobraževanja spadajo programi za popolne in delne začetnike na osnovni ravni, ter programi na višji ravni za kandidate, katerih znanje že ustreza osnovni ravni. Prevladujejo programi angleškega, nemškega, italijanskega in francoskega jezika, velika pa je tudi ponudba drugih tujih jezikov. Obsežna je ponudba računalniškega izobraževanja (13,7%), ki poleg osnovnega, splošnega računalniškega izobraževanja zajema tudi strokovnejše, bolj specializirano računalniško usposabljanje in spopolnjevanje. V letošnji izobraževalni ponudbi je prvič tudi novi javnoveljavni računalniški program za odrasle Računalniška pismenost za odrasle, ki omogoča pridobitev osnovnih računalniških znanj in spretnosti, ki jih odrasli potrebujejo za 7 Resolucija o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 (ReNPIO), Uradni list RS, št. 70/04 komunikacijo v informacijski družbi. Namenjen je odraslim, ki računalnika še niso uporabljali in si želijo pridobiti temeljno znanje za delo z njim za potrebe poklicnega dela in vsakdanjega življenja. Ponudba programov splošnega neformalnega izobraževanja z drugih področji je manjša. Skoraj 4% celotne programske ponudbe je namenjene vzgoji in izobraževanju, umetnosti in kulturi ter komunikaciji, odstotek manj programov je s področja ročnih del, 2% ponudbe je s področja osebnostne rasti. Še manjša je ponudba na drugih področjih, kot so zdravstvo, državljanska vzgoja, gostinstvo in turizem, kmetijstvo, varstvo okolja idr. (Graf 7). Javnoveljavni programi računalniškega izobraževanja Maturitetni tečaj Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja varstva okolja Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja kmetijstva Drugi programi splošnega neformalnega izobraževanja Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja gostinstva in turizma Programi s področja zaposlovanja .— Programi za državljansko vzgojo TO ^ Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja zdravstva o Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja osebnostne rasti Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja ročnih del Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja komunikacije Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja umetnosti in kulture Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja vzgoje in izobraževanja Javnoveljavni programi jezikovnega izobraževanja Programi računalniškega izobraževanja, ki nimajo javne veljave Programi jezikovnega izobraževanja, ki nimajo javne veljave 0 200 400 600 800 1.000 1.200 1.400 1.600 Število Graf 7: Programi splošnega neformalnega izobraževanja po vrstah programov Med programe, ki omogočajo pridobitev formalne izobrazbe, spadajo programi osnovnošolskega izobraževanja za odrasle, nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, srednjega splošnega izobraževanja, višjega in visokega strokovnega izobraževanja, univerzitetnega izobraževanja, podiplomskega izobraževanja in izobraževanja za poklicni tečaj. V ponudbi programov za pridobitev izobrazbe izstopajo triletni programi srednjega poklicnega izobraževanja (6,1%), kjer prevladujeta programa Trgovec in Gostinska dela. Več kot polovico manjša je ponudba srednjega strokovnega izobraževanja, kjer je največja ponudba štiriletnega programa Ekonomski tehnik, ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja (PTI), kjer prevladujeta programa Ekonomski tehnik (PTI) in Strojni tehnik (PTI). Sledi ponudba višjega strokovnega izobraževanja (1,5%), kjer prevladujejo programi Komercialist, Poslovni sekretar in Računovodja. Manj kot odstotek celotne programske ponudbe v Pregledu je namenjen osnovnošolskemu izobraževanju odraslih, nižjemu poklicnemu izobraževanju, izobraževanju v poklicnem tečaju, visokemu strokovnemu izobraževanju, srednjemu splošnemu izobraževanju, podiplomskemu in univerzitetnemu izobraževanju (Graf 8). 1 ju l16 ]22 l24 J36 ^40 ^56 h 143 ^180 ~^214 ~~>227 ~^235 1721 1811 1.339 Univerzitetno izobraževanje Podiplomski študij Srednje splošno izobraževanje Visoko strokovno izobraževanje Poklicni tečaj E Nižje poklicno izobraževanje 5 ro o Osnovna šola OL Višje strokovno izobraževanje Srednje poklicno-tehniško izobraževanje Srednje strokovno izobraževanje Srednje poklicno izobraževanje 0 50 100 150 200 250 300 350 400 Število Graf 8: Programi za pridobitev izobrazbe po vrstah programov Med programe usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe dela smo uvrstili programe poklicnega in strokovnega usposabljanja in spopolnjevanja (javnoveljavne programe in programe brez javne veljave), programe specializacije (javnoveljavne programe in programe brez javne veljave), programe usposabljanja in spopolnjevanja po zakonskih predpisih, programe za opravljanje delovodskih, poslovodskih in mojstrskih izpitov, programe za podjetnike ter programe za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK). Najobsežnejša je programska ponudba poklicnega in strokovnega usposabljanja brez javne veljave, saj predstavlja 7,4% celotne programske ponudbe. Gre za vsebinsko zelo raznolike programe, ki so namenjeni predvsem pridobivanju osnovnih poklicnih in strokovnih znanj, spretnosti in veščin na delovnem mestu. Malo manj kot dva odstotka ponudbe predstavljajo programi priprav za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) ter programi spopolnjevanja in usposabljanja, ki jih predpisuje zakon, in sicer izobraževanja o higieni živil, usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu ter požarnega varstva, tečaji za voditelje čolnov itd. Vsebinsko raznolika je ponudba programov poklicnega in strokovnega spopolnjevanja brez javne veljave (1,3%), ki je namenjena pridobivanju bolj specifičnih, zahtevnejših znanj na poklicnem področju, ter ponudba programov s področja podjetništva (1,2%). Manj kot odstotek celotne ponudbe je programov za opravljanje mojstrskih, delovodskih in poslovodskih izpitov, javnoveljavnih programov poklicnega in strokovnega usposabljanja, programov specializacije, ki nimajo javne veljave, javnoveljavnih programov poklicnega in strokovnega spopolnjevanja ter javnoveljavnih programov specializacije (Graf 9). število Graf 9: Programi spopolnjevanja in usposabljanja za delo po vrstah programov 2.2.4. Ponudba javnoveljavnih programov in programov brez javne veljave Manj kot tretjina programske ponudbe v Pregledu je namenjena javno veljavnim izobraževalnim programom, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, in drugim izobraževalnim programom za odrasle, ki omogočajo pridobitev javno veljavne listine, ne pa tudi javno veljavne izobrazbe, to so javnoveljavni programi poklicnega in strokovnega usposabljanja in spopolnjevanja za delo, javnoveljavni programi specializacije, ter nekateri drugi javnoveljavni programi izobraževanja odraslih (npr. javnoveljavni jezikovni in računalniški programi). Ostalo programsko ponudbo predstavljajo programi brez javne veljave, in sicer programi splošnega neformalnega izobraževanja ter programi usposabljanja in spopolnjevanja za delo. Razmerje med javnoveljavnimi programi ter programi brez javne veljave se v primerjavi s programsko ponudbo preteklega šolskega leta ni spremenilo. Najbogatejšo ponudbo oziroma najvišji delež javnoveljavnih programov imajo Osrednjeslovenska regija (505 ali 29,6%), Podravska regija (263 ali 15,4%) in Gorenjska regija (238 ali 14%), najmanjšo pa Zasavska regija (39 ali 2,3%), Notranjsko-kraška regija (37 ali 2,2%) in Spodnjeposavska regija (10 ali 0,59%). Javnoveljav ni programi; 1.709; 29% brez javne veljave; 4.219; 71% Graf 10: Ponudba javnoveljavnih programov in programov brez javne veljave 2.2.5. Vrste izobraževalnih programov po vrstah izobraževalnih organizacij Rezultati kažejo, da se vse tri vrste programov izobraževanja odraslih - programi za pridobitev višje formalne izobrazbe, programi usposabljanja in spopolnjevanja za potrebe dela ter programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih - pojavljajo pri srednjih šolah, enotah za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah, zasebnih izobraževalnih ustanovah, ljudskih univerzah ter zavodih. Programi za pridobitev višje formalne izobrazbe za odrasle potekajo pretežno v srednjih šolah, v ljudskih univerzah, v enotah za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah ter v zasebnih izobraževalnih ustanovah, odrasli pa si lahko pridobijo višjo formalno izobrazbo tudi v višjih in visokih strokovnih šolah in na fakultetah. Nova poklicna znanja, spretnosti in veščine si odrasli lahko pridobijo v ljudskih univerzah in v zasebnih ustanovah, kjer je ponudba tovrstnega izobraževanja največja, pestro ponudbo pa imajo tudi enote za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah, srednje šole, fakultete, različni zavodi, službe za izobraževanje v podjetjih ter samostojni izobraževalni centri v podjetjih, nekaj tovrstnega izobraževanja pa nudijo tudi društva, inštituti, posebni izobraževalni centri ter skladi in fundacije. Programi splošnega neformalnega izobraževanja so odraslim na voljo v raznovrstnih ustanovah. Najbogatejša ponudba tovrstnega izobraževanja je v zasebnih izobraževalnih ustanovah ter v ljudskih univerzah. Gre predvsem za jezikovno in računalniško izobraževanje, pestra pa je tudi izobraževalna ponudba s številnih drugih področij npr. komunikacije, vzgoje in izobraževanja, umetnosti in kulture, osebnostne rasti in drugih področij. Programe s področja splošnega neformalnega izobraževanja nudijo tudi drugi ponudniki izobraževanja odraslih npr. različni zavodi, samostojni izobraževalni centri v podjetjih, službe za izobraževanja v podjetjih, splošnoizobraževalne knjižnice, društva in zveze društev, univerze za tretje življenjsko obdobje, muzeji in galerije in drugi. Vrsta ustanove Programi za pridobitev izobrazbe Programi usposabljanja in spopolnjevanja Programi splošnega neformalnega izobraževanja Javne izobraževalne ustanove 517 132 95 Drugi izvajalci izobraževanja odraslih 35 96 529 Zasebne šole, zasebne organizacije 81 255 1906 Ljudske univerze 294 270 1391 Službe za izobraževanje v podjetjih in samostojni izobraževalni centri v podjetjih 64 188 Društva, zveze društev - 9 66 Skupaj 927 826 4.175 Preglednica 5: Vrste programov izobraževanja odraslih po vrstah izobraževalnih organizacij 2.2.6. Področja izobraževalnih vsebin Programe izobraževanja smo glede na področje izobraževalnih vsebin razvrstili po dveh klasifikacijah, in sicer po: (I) obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin, (II) mednarodni standardni klasifikaciji izobraževanja ISCED-1997 (International Standard Classification of Education). Po obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin smo programe izobraževanja razvrstili v 86 širših vsebinskih področij oziroma v 14 ožjih področij.8 Pri razvrščanju smo bili pogosto v dilemi, v katero vsebinsko področje uvrstiti program, saj so vsebine določenih programov zelo široko zastavljene in pokrivajo več tematskih področjih, v nekaterih primerih nam izvajalci tudi niso opisali vsebine izobraževalnega programa, samo naslov programa pa običajno ni dovolj razkril njegove vsebine. Rezultati analize so pokazali, da na področju izobraževanja odraslih prevladujejo le določene vsebine, po katerih je običajno največje povpraševanje npr. jezikovno, računalniško izobraževanje. Večina izvajalcev ima svojo programsko ponudbo naravnano izrazito tržno, bogata je ponudba vsebin, po katerih je povpraševanje veliko, skromnejša pa je ponudba drugih vsebin, po katerih je povpraševanje manjše. Rezultati analizirane programske ponudbe,9 razporejene po obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin, so pokazali, da tudi letos večji del programske ponudbe tvorijo vsebine, ki smo jih umestili v dve vsebinski področji, to sta splošnoizobraževalno področje (39,2%) in tehniško področje (25,7%). V splošnoizobraževalno področje so zajete vsebine jezikovnega izobraževanja - teh je kar 34,8%, precej manjši pa je delež vsebin iz osebnostne rasti (2,4%), splošnega izobraževanja (1,9%) ter vsebin iz tretjega življenjskega obdobja (0,1%). Noben program nismo uvrstili v področje izobraževalni sejmi, razstave. Drugo najobsežnejše vsebinsko področje - tehniško področje, je vsebinsko zelo raznoliko, saj zajema kar 33 različnih vsebinskih področij, med katerimi je najobsežnejše računalništvo in informatika (13,6%), sledijo pa mu vsebine iz obdelave in predelave kovin (2,6%), prometa (1,3%) in gradbeništva (1,2%). Deleži drugih vsebin znotraj tehniškega področja so manjši in ne presegajo 1%. V programski ponudbi ni vsebin iz gasilstva, geodezije, krznarstva, nekovin, papirništva, PTT in telekomunikacij, usnjarstva, obutve in galanterije. Splošnoizobraževalnemu in tehniškemu področju sledijo vsebinska področja, ki imajo precej manjši odstotek v celotni ponudbi, in sicer ekonomsko-poslovno-organizacijsko področje (8,2%), znotraj katerega prevladujejo vsebine iz ekonomike in poslovno finančne dejavnost, knjigovodstva in računovodstva (po 2,1%), vodenja (1,6%) in administrativne dejavnosti (1,2%). Deleži ostalih vsebin so pod 1%. V področju umetnosti (6%) prevladujeta vsebini risanje, slikanje, grafika, kiparstvo oblikovanje in aranžiranje (2,3%) ter ročna dela (1,2%). Ponudba drugih vsebin, kot so kultura, literatura, dramska umetnost, glasba, fotografija, kinematografija, video in ples je skromnejša. V družboslovnem področju (5,1%) prevladujejo vsebine iz komuniciranja (3,3%), ponudba ostalih vsebin (verstva in teologija, sociologija, družboslovje, knjižničarstvo in dokumentalistika, politično izobraževanje) je manjša. V pedagoškem področju (4%) je največja ponudba vsebin iz psihologije, pedagogike in andragogike (3,6%), v trgovsko-gostinskem področju (4%) pa iz gostinstva, turizma, kuhanja in peke (2,5%). V zdravstveno-socialnem področju (2,3%) prevladujejo teme iz zdravstvene dejavnosti (2,3%), v biotehniškem področju (2,2%) teme iz kmetijstva in živilstva (1,1%), ter v pravno-upravnem področju (1%) vsebine s področja trga dela (0,7%). Ostala področja izobraževalnih vsebin - osebne storitve, šport in okolje, raziskovalno-inovativno in drugo - pa ne presegajo 1% v celotni ponudbi. 8 splošnoizobraževalno, ekonomsko-poslovno-organizacijsko, pravno-upravno, trgovsko-gostinsko, pedagoško, družboslovno, umetniško, zdravstveno-socialno, biotehniško, raziskovalno-inovativno, šport in okolje, tehniško, osebne storitve in drugo 9 Glej tudi Prilogo 6 Vsebinsko področje Število Odstotek programov (v %) splošno izobraževalno 2.323 39,2 naravoslovno-tehniško 1.525 25,7 ekonomsko-poslovno-organizacijsko 485 8,2 umetniško 356 6,0 družboslovno 302 5,1 trgovsko-gostinsko 245 4,1 pedagoško 236 4,0 zdravstveno-socialno 150 2,5 biotehniško 132 2,2 pravno-upravno 60 1,0 osebne storitve 44 0,7 šport in okolje 34 0,6 drugo 27 0,5 raziskovalno-inovativno 9 0,2 Skupaj 5.928 100,0 Preglednica 6: Programi izobraževanja odraslih po vsebinskih področjih Pri razvrščanju programov po ISCED klasifikaciji smo programe razporedili v 10 tematskih področij: [0] Splošni programi, [1] Izobraževanje, [2] Humanistika in umetnost, [3] Družbene vede, poslovne vede in pravo, [4] Znanost, matematika in računalništvo, [5] Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo, [6] Kmetijstvo in veterina, [7] Zdravstvo in sociala, [8] Osebne storitve in [9] Drugo. Tudi pri razvrščanju programov po tej klasifikaciji smo bili pogosto v dilemi, v katero področje umestiti program, saj so vsebine programov pogosto tako razvejane, da bi program hkrati lahko umestili v več različnih vsebinskih področij. Tudi razporeditev programov po ISCED klasifikaciji je potrdila ugotovitev, da so izobraževalne vsebine neenakomerno razporejene v programski ponudbi. Rezultati analizirane vsebine10 so pokazali, da izrazito izstopa vsebinsko področje [2] humanistika in umetnost (41,1%), v katerem prevladujejo vsebine iz tujih jezikov (33%), precej manjša pa je ponudba vsebin iz obrtnih tehnik (2,38%) in maternega jezika (1,9%). Ponudba drugih vsebin (umetnost, upodabljajoča umetnost, glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti, avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija, oblikovanje, humanistika, religija, zgodovina, filozofija) je precej manjša. Relativno velik odstotek celotne programske ponudbe zavzema tudi vsebinsko področje [4] znanost, matematika in računalništvo (13,5%). To področje združuje vsebine iz računalništva (2,4%) in uporabnega računalništva, ki predstavlja 11% celotne ponudbe programov izobraževanja. V to področje so združene tudi vsebine, ki so na področju izobraževanja odraslih precej redko izvajane, in sicer iz fizike in fizikalnih ved, geofizike, kemije, znanosti, študija žive narave, matematike in statistike. Obširno in vsebinsko raznoliko je tudi področje [3] družbene, poslovne vede in pravo (12,8%), saj združuje zelo različne vsebine, od družbenih in vedenjski ved, psihologije, sociologije, socialne in kulturne geografije, politologije, prava, knjižničarstva, do poslovnih in upravnih ved, marketinga, financ idr. Prevladujejo vsebine iz poslovodenja in upravljanja (3%), ekonomije (2,1%), računovodstva in davkarstva (1,8%), trgovine (1,7%) in tajniških, referentskih del (1,2%). Deleži ostalih tematskih področij so manjši. V področju [5] tehnika, proizvodnja in gradbeništvo (9,2%) relativno velik delež predstavljajo vsebine iz strojništva in obdelave vsebin (3,5%), gradbeništva (1,2%) ter elektrotehnike in energetike (1,1%). 10 Glej tudi prilogo 7 V področju [0] splošni programi (8%) je največ vsebin za osebnostni razvoj (6,2%), v področju [8] osebne storitve (7,2%) pa vsebin iz prevoznih storitev (1,6%), hotelskih in gostinskih storitev (1,5%), ter storitev za gospodinjstva (1.1%). V področju [1] izobraževanje izstopajo vsebine izobraževalnih ved (2%), v področju [7] zdravstvo in sociala je največ vsebin iz terapevtike in rehabilitacije (1,4%), v področju [6] kmetijstvo in veterina pa vsebine poljedelstvo in živinoreja (0,8%). V področje [9] drugo nismo umestili nobenega programa. Področja izobraževalnih vsebin Šifra Število programov Odstotek (v %) Humanistika in umetnost [2] 2.439 41,1 Znanost, matematika, računalništvo [4] 800 13,5 Družbene vede, poslovne vede in pravo [3] 758 12,8 Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo [5] 544 9,2 Splošni programi [0] 476 8,0 Osebne storitve [8] 429 7,2 Izobraževanje [1] 217 3,7 Zdravstvo in sociala [7] 170 2,9 Kmetijstvo in veterina [6] 95 1,6 Drugo [9] 0 0,0 Preglednica 7: Programi izobraževanja odraslih po vsebinskih področjih ISCED klasifikacije 3. Zaključek V poročilu predstavljeni podatki Pregleda ponudbe izobraževanja in učenja odraslih kažejo, da je izobraževalna ponudba za odrasle v porastu, saj se pozitivno naraščajoči trend kaže že od leta 1996 dalje. Po zbranih podatkih, bo v šolskem letu 2005/2006 323 izobraževalnih organizacij izvedlo 5.928 izobraževalnih programov. V primerjavi s podatki preteklega šolskega leta se je število izobraževalnih organizacij povečalo za 24, število programov pa kar za 563. Čeprav se ponudba izobraževanja odraslih povečuje, pa dostopnost odraslih do izobraževanja še vedno precej odstopa od želenih pričakovanj. Ponudba izobraževanja za odrasle - tako izvajalska kot programska - je zelo neenakomerno razporejena po državi. Obstajajo številna območja, kjer imajo odrasli skromne možnosti za izobraževanje in učenje, oziroma možnosti za izobraževanje v svojem neposrednem okolju celo nimajo. Po podatkih, zbranih v Pregledu, le tretjini slovenskih občin - od 193 uradno registriranih občin po Sloveniji - omogoča odraslim izobraževanje v domačem okolju. Predvsem za manj razvita območja (Zasavje, Posavje) je značilno, da je izobraževalna ponudba majhna, zato se že mladi izobražujejo v razvitejših okoljih, kjer običajno kasneje, po končanem študiju, tudi ostanejo, saj se v domačem okolju zaradi pomanjkanja delovnih mest ne morejo zaposliti. Daleč največ možnosti za izobraževanje imajo odrasli v Osrednjeslovenski regiji (predvsem v ljubljanski občini), kjer je izvajalska in programska ponudba izobraževanja odraslih najbogatejša. Na drugi strani pa je tudi letos ponudba izobraževanja in učenja za odrasle najskromnejša v Spodnjeposavski, Notranjsko-kraški in Zasavski regiji. Razveseljivo je, da se je število izvajalcev v letošnjem letu povečalo v šestih regijah (Osrednjeslovenski, Podravski, Savinjski, Goriški, Pomurski in Spodnjeposavski regiji), v štirih regijah je izvajalska ponudba ostala nespremenjena (v Obalno-kraški, Koroški, Notranjsko-kraški in Zasavski regiji), v dveh regijah pa se je ponudba zmanjšala (v Gorenjski regiji in Jugovzhodni Sloveniji). Še boljši rezultati so se pokazali pri analizirani programski ponudbi, ki se je povečala v vseh regijah, največ v Osrednjeslovenski regiji, Jugovzhodni Sloveniji ter Podravski regiji, najmanj pa v Zasavski in Notranjsko-kraški regiji. Če pogledamo razporeditev izobraževalne ponudbe za odrasle (izvajalske in programske) glede na število odraslega prebivalstva v regiji (starega 15 let in več), ponovno vidimo, da so izobraževalne možnosti najbolj dostopne odraslim v Osrednjeslovenski ter Gorenjski regiji. Zanimiv rezultat se je pokazal pri Notranjsko-kraški regiji, kjer kljub majhnemu številu izvajalcev, pride na enega izvajalca relativno malo odraslih prebivalcev. Zanimiva ugotovitev se je pokazala tudi pri analizirani programski ponudbi. V Jugovzhodni Sloveniji je glede na število odraslega prebivalstva obseg programske ponudbe ustrezen, saj ne presega državnega povprečja, v nasprotju z obsegom izvajalske ponudbe, ki državno povprečje precej presega. Analiza izvajalske ponudbe v Pregledu po vrstah ustanov je pokazala, da izobraževanje odraslih poteka v raznovrstnih organizacijah, med katerimi prevladujejo javne izobraževalne ustanove za izobraževanje odraslih (srednje šole in enote za odrasle pri srednjih šolah, ljudske univerze, višje strokovne šole) ter zasebne ustanove in šole. Pomemben del izobraževanja odraslih pa poteka tudi v ustanovah, ki po svoji dejavnosti niso opredeljene kot izobraževalne ustanove, vendar to dejavnost izvajajo kot dopolnilni del svojega programa (v knjižnicah, muzejih in galerijah, društvih in zvezah društev, univerzah za tretje življenjsko obdobje, zbornicah in združenjih, skladih, fundacijah in drugih ustanovah). Odrasli imajo največjo izbiro raznovrstnih izobraževalnih organizacij v Osrednjeslovenski regiji, najmanjšo pa v Zasavski regiji, kjer lahko izbirajo le med dvema vrstama izobraževalnih organizacij (srednjo šolo in ljudsko univerzo). V vseh regijah se odrasli lahko izobražujejo v srednjih šolah in v ljudskih univerzah, v večini regij pa izobraževanje za odrasle poteka tudi pri zasebnikih. Večji del programske ponudbe v Pregledu je namenjen splošnemu neformalnemu izobraževanju odraslih, le slaba tretjina programov pa je namenjena pridobivanju formalne izobrazbe ter poklicnemu in strokovnemu usposabljanju in spopolnjevanju. Med programi splošnega neformalnega izobraževanja prevladujejo programi jezikovnega in računalniškega izobraževanja, ki predstavljajo večino tudi v celotni izobraževalni ponudbi, zbrani v Pregledu. V ponudbi formalnega izobraževanja je največ triletnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer Trgovec in Gostinska dela. Na področju poklicnega usposabljanja in spopolnjevanja pa izstopa ponudba programov poklicnega in strokovnega usposabljanja brez javne veljave, ki omogočajo pridobitev osnovnih strokovnih in poklicnih znanj, spretnosti in veščin, pomembnih za opravljanje poklicnih del. Vse tri vrste programov - programe za pridobitev izobrazbe, programe usposabljanja in spopolnjevanja za delo in programe splošnega neformalnega izobraževanja - izvajajo v srednjih šolah in enotah za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah, zasebnih izobraževalnih ustanovah, ljudskih univerzah ter pri različnih zavodih. Odrasli lahko pridobijo višjo formalno izobrazbo v srednjih šolah, v ljudskih univerzah, pri enotah za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah ter v zasebnih izobraževalnih ustanovah in pri drugih izvajalcih izobraževanja odraslih npr. višjih in visokih strokovnih šolah, fakultetah in v različnih zavodih. Nova poklicna znanja, spretnosti in veščine lahko odrasli pridobijo v ljudskih univerzah in v zasebnih ustanovah oziroma zasebnih šolah, pri enotah za izobraževanje odraslih pri srednjih šolah, v srednjih šolah, na fakultetah, različnih zavodih, službah za izobraževanje v podjetjih ter samostojnih izobraževalnih zavodih v podjetjih, nekaj tovrstnega izobraževanja pa ponujajo tudi društva, inštituti, posebni izobraževalni centri ter skladi in fundacije. Programe splošnega neformalnega izobraževanja ponuja večina izobraževalnih organizacij, najbogatejša ponudba tovrstnega izobraževanja pa je pri zasebnih izobraževalnih ustanovah in pri ljudskih univerzah. Večina programov, zbranih v Pregledu, nima javne veljave, kar pomeni, da ne omogočajo pridobitve javno veljavne izobrazbe in javno veljavne listine. Večji del teh programov so programi splošnega neformalnega izobraževanja ter usposabljanja in spopolnjevanja za delo. Manj kot tretjina programske ponudbe pa so javno veljavni izobraževalni programi, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, in drugi izobraževalni programi za odrasle, ki omogočajo pridobitev javno veljavne listine, ne pa tudi javno veljavne izobrazbe. Čeprav je ponudba izobraževanja odraslih zelo pestra in posega na vsa področja človekovega delovanja in zanimanja, pa ugotavljamo, da prevladujejo le določene vsebine, po katerih je običajno največje povpraševanje, ponudba drugih vsebin pa je skromnejša. Rezultati analizirane programske ponudbe, razporejene po obstoječi klasifikaciji izobraževalnih vsebin, so pokazali, da tudi letos večji del programske ponudbe tvorijo vsebine dveh vsebinskih področij, to sta splošnoizobraževalno področje in tehniško področje. V splošnoizobraževalnem področju prevladujejo vsebine jezikovnega izobraževanja, v tehniškem področju pa vsebine računalniškega izobraževanja. Ostale izobraževalne vsebine so v Pregledu zastopane v veliko manjšem obsegu. Relativno velik delež zavzemajo še vsebine v pedagoškem področju iz psihologije, pedagogike, andragogike, v družboslovnem področju vsebine iz komuniciranja, v tehniškem področju vsebine iz obdelave in predelave kovin, ter v trgovsko-gostinskem področju vsebine iz gostinstva in turizma, kuhanja in peke. Podobni rezultati so se pokazali tudi pri analizi programske ponudbe, razporejene po ISCED klasifikaciji. Izstopa vsebinsko področje humanistika in umetnost, v katerem prevladujejo vsebine iz tujih jezikov. Velik odstotek celotne programske ponudbe zavzema tudi vsebinsko področje znanost, matematika in računalništvo, ki združuje vsebine iz računalništva in uporabnega računalništva. Izstopajo še vsebine za osebnostni razvoj, strojništva in obdelave kovin, poslovodenja in upravljanja, obrtnih tehnik in ekonomije. 3.1. Priporočila za nadaljnje delo na projektu Pomembna novost, ki jo načrtujemo za naslednje leto, je prenova celotne računalniške aplikacije Pregleda ponudbe izobraževanja odraslih. Aplikacija bo imela tri module in bo omogočala: (I) vnos podatkov o izvajalcu izobraževanja in izobraževalnem programu preko elektronskih obrazcev na internetu - v tem modulu načrtujemo največjo spremembo, to je takojšnjo objavo podatkov v spletnem Pregledu; (II) ločeno iskanje informacij o izvajalcih in izobraževalnih programih v spletnem Pregledu; (III) poizvedbe po različnih kriterijih za potrebe analize zbranih podatkov. Obnova aplikacije bo pripomogla, da bodo informacije, zbrane v Pregledu, še ažurnejše in mnogo hitreje dostopne uporabnikom. Predvidevamo, da bo v naslednjih letih večina izobraževalne ponudbe v Pregledu objavljena že v juniju, in ne v oktobru, kot do sedaj. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali, da bo Pregled omogočal najširši javnosti enostaven in hiter dostop do informacij o izobraževalnih ustanovah in izobraževalnih programih ter do drugih pomembnih podatkov s področja izobraževanja odraslih. Na ta način bo Pregled pripomogel k večjemu seznanjanju odraslih o izobraževalnih možnostih ter spodbujanju k večjemu vključevanju v izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Pregled bo tudi v prihodnje nudil ustrezno podporo strokovni javnosti, ki deluje na področju informativno-svetovalne dejavnosti za izobraževanje odraslih, ter služil kot pomemben vir informacij širši strokovni javnosti, ki se ukvarja z vodenjem in upravljanjem človeških virov. Pregled bo ostal pomemben vir pri ažuriranju in dopolnjevanju baz podatkov o izvajalcih in izobraževalnih programih odraslih, pri ustreznem nadaljnjem načrtovanju razvoja izobraževalne ponudbe za odrasle na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju, ter pri pripravi ustreznih sistemskih in strokovnih podlag na področju izobraževanja odraslih, predstavljal pa bo tudi pomembno podporo pri spremljanju uresničevanja nacionalnega programa izobraževanja odraslih. Tudi v prihodnje bomo veliko pozornosti namenjali promociji Pregleda, na različne načine bomo obveščali tako širšo kot strokovno javnost. Prizadevali si bomo, da bi pripravili tudi različna promocijska gradiva (npr. knjižno kazalo, informativno zloženko, plakat idr.), ki bi informirala o pomenu in namenu Pregleda. Ker želimo, da bi Pregled zajel čim širši del mreže izobraževalnih organizacij za odrasle, bomo tudi v prihodnje skozi celo leto spremljali in evidentirali nove ponudnike izobraževanja odraslih in jih naslednje šolsko leto povabili, da predstavijo svojo izobraževalno dejavnost v Pregledu. Pri spremljanju in evidentiranju novih izvajalcev bomo namenili še večji poudarek tistim delom države, ki so v Pregledu slabo zastopani z različnimi izvajalci izobraževanja odraslih. 4. Priloge 4.1. Priloga 1: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po občinah Občina Število izvajalcev Odstotek (v %) Ljubljana 131 40,6 Maribor 31 9,6 Celje 15 4,6 Kranj 13 4,0 Murska Sobota 7 2,2 Nova Gorica 7 2,2 Novo mesto 7 2,2 Skofja Loka 7 2,2 Koper 6 1,9 Postojna 6 1,9 Radovljica 6 1,9 Domžale 5 1,6 Velenje 5 1,6 Bled 4 1,2 Jesenice 4 1,2 Krško 4 1,2 Ptuj 4 1,2 Ravne na Koroškem 4 1,2 Brežice 3 0,9 Kamnik 3 0,9 Sežana 3 0,9 Slovenj Gradec 3 0,9 Ajdovščina 2 0,6 Gornja Radgona 2 0,6 Izola 2 0,6 Kočevje 2 0,6 Laško 2 0,6 Lenart 2 0,6 Litija 2 0,6 Piran 2 0,6 Slovenska Bistrica 2 0,6 Trbovlje 2 0,6 Žalec 2 0,6 Brezovica 1 0,3 Črnomelj 1 0,3 Grosuplje 1 0,3 Idrija 1 0,3 Ig 1 0,3 Ilirska Bistrica 1 0,3 Kobarid 1 0,3 Lendava 1 0,3 Ljutomer 1 0,3 Logatec 1 0,3 Medvode 1 0,3 Muta 1 0,3 Ormož 1 0,3 Radenci 1 0,3 Rogaška Slatina 1 0,3 Ruše 1 0,3 Slovenske Konjice 1 0,3 Šempeter - Vrtojba 1 0,3 Šentjur 1 0,3 Trebnje 1 0,3 Tržič 1 0,3 Velika Polana 1 0,3 Zagorje ob Savi 1 0,3 Skupaj 323 100 4.2. Priloga 2: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po vrstah ustanove Vrsta ustanove Število Odstotek izvajalcev (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 99 30,65 Srednja šola 64 19,81 Ljudska univerza 36 11,15 Višja strokovna šola 17 5,26 Zavod 17 5,26 Enota za odrasle pri srednji šoli 14 4,33 Društvo, zveza društev 10 3,10 Javni zavod 9 2,79 Samostojni izobraževalni center v podjetju 9 2,79 Služba za izobraževanje v podjetju 9 2,79 Druge organizacije, ustanove 7 2,17 Univerza za III. življenjsko obdobje 7 2,17 Fakulteta, umetniška akademija 5 1,55 Knjižnica-splošnoizobraževalna 5 1,55 Muzej, galerija 5 1,55 Inštitut 4 1,24 Posebni izobraževalni center 3 0,93 Sklad, fundacija 1 0,31 Visoka strokovna šola 1 0,31 Zbornica, združenje 1 0,31 Skupaj 323 100,00 4.3. Priloga 3: Število izvajalcev izobraževanja odraslih po vrstah ustanove v posameznih regijah OSREDNJESLOVENSKA REGIJA Število Odstotek izvajalcev (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 64 43,24 Srednja šola 16 10,81 Zavod 10 6,76 Društvo, zveza društev 8 5,41 Služba za izobraževanje v podjetju 7 4,73 Enota za odrasle pri srednji šoli 6 4,05 Javni zavod 6 4,05 Ljudska univerza 6 4,05 Samostojni izobraževalni center v podjetju 6 4,05 Muzej, galerija 5 3,38 Inštitut 4 2,70 Fakulteta, umetniška akademija 3 2,03 Višja strokovna šola 3 2,03 Knjižnica-splošnoizobraževalna 1 0,68 Univerza za III. življenjsko obdobje 1 0,68 Visoka strokovna šola 1 0,68 Zbornica, združenje 1 0,68 Skupaj 148 100,00 PODRAVSKA REGIJA Število Odstotek izvajalcev (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 13 31,71 Srednja šola 12 29,27 Ljudska univerza 5 12,20 Višja strokovna šola 4 9,76 Enota za odrasle pri srednji šoli 2 4,88 Društvo, zveza društev 1 2,44 Fakulteta, umetniška akademija 1 2,44 Javni zavod 1 2,44 Posebni izobraževalni center 1 2,44 Zavod 1 2,44 Skupaj 41 100,00 GORENJSKA REGIJA Število Odstotek izvajalcev (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 12 34,29 Srednja šola 7 20,00 Ljudska univerza 5 14,29 Enota za odrasle pri srednji šoli 3 8,57 Knjižnica-splošnoizobraževalna 2 5,71 Zavod 2 5,71 Posebni izobraževalni center 1 2,86 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 2,86 Univerza za III. življenjsko obdobje 1 2,86 Višja strokovna šola 1 2,86 Skupaj 35 100,00 SAVINJSKA REGIJA Zasebna organizacija, zasebna šola Število izvajalcev 7 Odstotek (v %) 25,93 Srednja šola 6 22,22 Ljudska univerza 4 14,81 Univerza za III. življenjsko obdobje 3 11,11 Višja strokovna šola 3 11,11 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 3,70 Javni zavod 1 3,70 Knjižnica-splošnoizobraževalna 1 3,70 Služba za izobraževanje v podjetju 1 3,70 Skupaj 27 100,00 JUGOVZHODNA SLOVENIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Ljudska univerza 3 33,33 Srednja šola 2 22,22 Višja strokovna šola 2 22,22 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 11,11 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 11,11 Skupaj 9 100,00 GORIŠKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 4 33,33 Ljudska univerza 2 16,67 Zasebna organizacija, zasebna šola 2 16,67 Enota za odrasle pri srednji šoli 1 8,33 Javni zavod 1 8,33 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 8,33 Višja strokovna šola 1 8,33 Skupaj 12 100,00 OBALNO-KRAŠKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Zasebna organizacija, zasebna šola 4 30,77 Ljudska univerza 2 15,38 Srednja šola 2 15,38 Zavod 2 15,38 Fakulteta, umetniška akademija 1 7,69 Knjižnica-splošnoizobraževalna 1 7,69 Univerza za III. življenjsko obdobje 1 7,69 Skupaj 13 100,0 POMURSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 6 46,15 Ljudska univerza 3 23,08 Posebni izobraževalni center 1 7,69 Služba za izobraževanje v podjetju 1 7,69 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 7,69 Zavod 1 7,69 Skupaj 13 100,0 KOROŠKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 3 37,5 Ljudska univerza 2 25 Univerza za III. življenjsko obdobje 1 12,5 Višja strokovna šola 1 12,5 Zasebna organizacija, zasebna šola Skupaj 1 8 12,5 100,00 SPODNJEPOSAVSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 2 28,57 Ljudska univerza 1 14,29 Samostojni izobraževalni center v podjetju 1 14,29 Sklad, fundacija 1 14,29 Višja strokovna šola 1 14,29 Zavod 1 14,29 Skupaj 7 100,00 NOTRANJSKO-KRAŠKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Ljudska univerza 2 28,57 Srednja šola 2 28,57 Društvo, zveza društev 1 14,29 Višja strokovna šola 1 14,29 Zasebna organizacija, zasebna šola 1 14,29 Skupaj 7 100,00 ZASAVSKA REGIJA Število izvajalcev Odstotek (v %) Srednja šola 2 66,67 Ljudska univerza 1 33,33 Skupaj 3 100,00 4.4. Priloga 4: Število izobraževalnih programov po občinah Občina Število program Odstotek (v %) Ljubljana 2.401 40,50 Maribor 407 6,87 Novo mesto 293 4,94 Kranj 256 4,32 Celje 240 4,05 Črnomelj 159 2,68 Velenje 152 2,56 Koper 139 2,34 Slovenj Gradec 134 2,26 Murska Sobota 132 2,23 Nova Gorica 106 1,79 Škofja Loka 90 1,52 Ptuj 84 1,42 Trbovlje 83 1,40 Krško 80 1,35 Postojna 77 1,30 Domžale 76 1,28 Sežana 75 1,27 Kočevje 73 1,23 Radovljica 72 1,21 Ravne na Koroškem 61 1,03 Žalec 55 0,93 Bled 54 0,91 Slovenske Konjice 54 0,91 Lendava 51 0,86 Slovenska Bistrica 45 0,76 Jesenice 41 0,69 Ajdovščina 40 0,67 Tržič 39 0,66 Ormož 37 0,62 Trebnje 34 0,57 Idrija 30 0,51 Gornja Radgona 25 0,42 Kamnik 24 0,40 Piran 23 0,39 Rogaška Slatina 22 0,37 Ilirska Bistrica 21 0,35 Lenart 16 0,27 Šempeter - Vrtojba 15 0,25 Ig 14 0,24 Brežice 13 0,22 Litija 13 0,22 Šentjur 12 0,20 Logatec 11 0,19 Grosuplje 8 0,13 Zagorje ob Savi 6 0,10 Laško 5 0,08 Muta 5 0,08 Velika Polana 5 0,08 Izola 4 0,07 Kobarid 4 0,07 Ruše 4 0,07 Radenci 3 0,05 Ljutomer 2 0,03 Medvode 2 0,03 Brezovica 1 0,02 Skupaj 5.928 100,00 4.5. Priloga 5: Število izobraževalnih programov po vrstah programov Vrsta programa Število Odstotek programov (v %) Programi za pridobitev izobrazbe Osnovna šola 35 0,59 Nižje poklicno izobraževanje 33 0,56 Srednje poklicno izobraževanje 362 6,11 Srednje strokovno izobraževanje 177 2,99 Srednje poklicno-tehniško izobraževanje 165 2,78 Srednje splošno izobraževanje 13 0,22 Poklicni tečaj 23 0,39 Višje strokovno izobraževanje 92 1,55 Visoko strokovno izobraževanje 14 0,24 Univerzitetno izobraževanje 3 0,05 Podiplomski študij 10 0,17 Programi usposabljanja in spopolnjevanja za delo Javnoveljavni programi poklicnega in strokovnega spopolnjevanja 3 0,05 Programi poklicnega in strokovnega spopolnjevanja, ki nimajo javne veljave 79 1,33 Javnoveljavni programi poklicnega in strokovnega usposabljanja 11 0,19 Programi poklicnega in strokovnega usposabljanja, ki nimajo javne veljave 436 7,35 Javnoveljavni programi specializacije 1 0,02 Programi specializacije, ki nimajo javne veljave 8 0,13 Spopolnjevanje in usposabljanje po zakonskih predpisih 94 1,59 Programi za opravljanje mojstrskih, delovodskih ali poslovodskih izpitov 17 0,29 Programi za podjetništvo 70 1,18 Programi priprav na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) 107 1,80 Programi splošnega neformalnega izobraževanja Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja umetnosti in kulture 227 3,83 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja zdravstva 99 1,67 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja varstva okolja 16 0,27 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s 143 2,41 področja osebnostne rasti Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja komunikacije 214 3,61 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja vzgoje in izobraževanja 235 3,96 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja ročnih del 180 3,04 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja gostinstva in turizma 36 0,61 Programi neformalnega splošnega izobraževanja s področja kmetijstva 22 0,37 Javnoveljavni programi jezikovnega izobraževanja 721 12,16 Programi jezikovnega izobraževanja, ki nimajo javne veljave 1.339 22,59 Programi računalniškega izobraževanja, ki nimajo javne veljave 811 13,68 Maturitetni tečaj 11 0,19 Programi za državljansko vzgojo 56 0,94 Programi s področja zaposlovanja 40 0,67 Javnoveljavni programi računalniškega izobraževanja 1 0,02 Drugi programi splošnega neformalnega izobraževanja 24 0,40 Skupaj 5.928 100,00 4.6. Priloga 6: Področja izobraževalnih vsebin Področja izobraževalnih vsebin Šifra Število programov Odstotek (v %) splošno izobraževalno področje: Splošno izobraževanje 0 111 1,9 Osebnostna rast 71 140 2,4 Jeziki 87 2065 34,8 Tretje življenjsko obdobje 99 7 0,1 Izobraževalni sejmi, razstave in sejmi 08 0 0,0 Skupaj 2.323 39,2 ekonomsko-poslovno-organizacijsko področje: Ekonomika 38 126 2,1 Poslovno-finančna dejavnost, knjigovodstvo in računovodstvo 39 122 2,1 Podjetništvo in obrt 41 20 0,3 Marketing 45 27 0,5 Vodenje (menedžment) 46 96 1,6 Zavarovalništvo in bančništvo 48 5 0,1 Študij dela in časa 62 15 0,3 Projektno delo 64 5 0,1 Administrativna dejavnost 69 69 1,2 Skupaj 485 8,2 Pravno-upravno področje: Trg dela 43 40 0,7 Pravo 68 7 0,1 Delo pravosodnih in državnih organov 77 13 0,2 Skupaj 60 1,0 Trgovsko-gostinsko področje: Gostinstvo in turizem, kuhanje, peka 51 151 2,5 Trgovina 49 94 1,6 Skupaj 245 4,1 Pedagoško področje: Psihologija, pedagogika, andragogika 72 213 3,6 Otroško varstvo 85 23 0,4 Skupaj 236 4,0 Družboslovno področje: Verstva in teologija 70 3 0,1 Komuniciranje 73 197 3,3 Sociologija 75 2 0,0 Družboslovje 76 36 0,6 Knjižničarstvo in dokumentalistika 86 15 0,3 Politično izobraževanje 98 49 0,8 Skupaj 302 5,1 Umetniško področje: Kultura 81 49 0,8 Literatura 88 25 0,4 Dramska umetnost 89 12 0,2 Glasba 90 22 0,4 Risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, oblikovanje, aranžiranje 91 138 2,3 Fotografija, kinematografija, video 92 31 0,5 Ples 93 7 0,1 Ročna dela 95 72 1,2 Skupaj 356 6,0 Zdravstveno - socialno področje: Zdravstvena dejavnost 83 135 2,3 Socialno delo 27 15 0,3 Skupaj 150 2,5 Biotehniško področje: Kmetijstvo in živilstvo 1 64 1,1 Vrtnarstvo in hortikultura 2 37 0,6 Sadjarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, čebelarstvo 3 17 0,3 Gozdarstvo 5 13 0,2 Veterinarstvo 6 1 0,0 Lov in ribolov 04 0 0,0 Skupaj 132 2,2 Raziskovalno-inovativno področje: Astrologija 10 1 0,0 Uvajanje inovacij in racionalizacij 63 8 0,1 Raziskovalna dejavnost 59 0 0,0 Skupaj 9 0,2 Sport in okolje: Šport in telesna kultura 96 16 0,3 Varovanje okolja 97 18 0,3 Skupaj 34 0,6 Tehniško področje: Rudarstvo in geologija 7 3 0,1 Metalurgija 9 3 0,1 Tekstil 11 52 0,9 Grafična dejavnost 15 11 0,2 Kemija 16 6 0,1 Farmacija 17 4 0,1 Obdelava in predelava kovin 21 154 2,6 Varilstvo 22 32 0,5 Fizika 23 2 0,0 Splošna elektrotehnika 24 8 0,1 Elektroenergetika 25 42 0,7 Elektronika, avtomatika, robotika 26 35 0,6 Lesarstvo 28 32 0,5 Delo pri energetskih napravah 30 16 0,3 Vzdrževanje strojev in naprav 31 2 0,0 Pnevmatika in hidravlika 32 30 0,5 Gradbeništvo 34 71 1,2 Arhitektura 36 11 0,2 Komunalne storitve 37 10 0,2 Promet 52 80 1,3 Notranji transport, špedicija in skladiščenje 54 33 0,6 Matematika in statistika 57 2 0,0 Računalništvo in informatika 58 807 13,6 Standardizacija in kakovost 61 14 0,2 Varstvo pri delu in požarna varnost 66 53 0,9 Tehnična kultura 94 12 0,2 Gasilstvo 67 0 0,0 Geodezija 35 0 0,0 Krznarstvo 13 0 0,0 Nekovine 19 0 0,0 Papirništvo 14 0 0,0 PTT in telekomunikacije 53 0 0,0 Usnjarstvo, obutev in galanterija 12 0 0,0 Skupaj 1.525 25,7 Osebne storitve: Osebne storitve 82 24 0,4 Higiena in vzdrževanje čistoče 84 20 0,3 Skupaj 44 0,7 Drugo: Usposabljanje za delo 47 20 0,3 Obrambne in notranje zadeve 78 4 0,1 Varovanje premoženja 80 3 0,1 Skupaj 27 0,5 4.7. Priloga 7: Področja izobraževalnih vsebin po klasifikaciji ISCED Vsebina Šifra Število programov Odstotek (v %) Splošni programi [0] Programi temeljnega izobraževanja 10 78 1,32 Opismenjevanje in računanje 80 32 0,54 Osebnostni razvoj 90 366 6,17 Skupaj 476 8,03 Izobraževanje [1] Izobraževanje učiteljev in izobraževalne vede 140 16 0,27 Izobraževalne vede 142 119 2,01 Predšolska vzgoja 143 25 0,42 Osnovnošolsko izobraževanje 144 10 0,17 Poklicno in praktično izobraževanje in usposabljanje 146 16 0,27 Izobraževanje učiteljev v izobraževanju odraslih 147 31 0,52 Poučevanje in usposabljanje 141 0 0,00 Poučevanje posameznih predmetov 145 0 0,00 Skupaj 217 3,66 Humanistika in umetnost [2] Umetnost 210 13 0,22 Upodabljajoča umetnost 211 55 0,93 Glasba in poustvarjalne umetniške zvrsti 212 41 0,69 Avdiovizualne tehnike in multimedijska produkcija 213 43 0,73 Oblikovanje 214 34 0,57 Obrtne tehnike 215 141 2,38 Humanistika 220 28 0,47 Religija 221 3 0,05 Tuji jeziki 222 1956 33,00 Materni jezik 223 110 1,86 Zgodovina in arheologija 224 14 0,24 Filozofija in etika 225 1 0,02 Skupaj 2.439 41,14 Družbene vede, poslovne vede in pravo [3] Družbene in vedenjske vede 310 5 0,08 Psihologija 311 4 0,07 Sociologija in antropologija 312 2 0,03 Socialna in kulturna geografija 313 37 0,62 Politologija in državljanska vzgoja 314 47 0,79 Ekonomija 315 125 2,11 Novinarstvo in reporterstvo 321 1 0,02 Knjižničarstvo, informatika, arhivistika 322 14 0,24 Poslovne in upravne vede 340 15 0,25 Trgovina na debelo in drobno 341 101 1,70 Marketing in oglaševanje 342 27 0,46 Finance, bančništvo, zavarovalništvo 343 15 0,25 Računovodstvo in davkarstvo 344 108 1,82 Poslovodenje in upravljanje 345 175 2,95 Tajniška in referentska dela 346 71 1,20 Delo in delovno okolje, vključno s spoznavanjem podjetja 347 3 0,05 in uvajalnimi tečaji Pravo 380 8 0,13 Skupaj 758 12,79 Znanost, matematika, računalništvo [4] Fizika 441 3 0,05 Matematika 461 1 0,02 Statistika 462 2 0,03 Računalništvo 481 140 2,36 Uporabno računalništvo 482 654 11,03 Študij žive narave 420 0 0,00 Fizikalne vede 440 0 0,00 Geofizika 443 0 0,00 Kemija 442 0 0,00 Znanost, matematika in računalništvo 400 0 0,00 Skupaj 800 13,50 Tehnika, proizvodnja in gradbeništvo [5] Tehnika in tehniške obrti 520 14 0,24 Strojništvo in obdelava kovin 521 207 3,49 Elektrotehnika in energetika 522 64 1,08 Elektronika in avtomatizacija 523 44 0,74 Kemija in tehnologija 524 7 0,12 Motorna vozila, ladje, letala 525 22 0,37 Živilska tehnologija 541 52 0,88 Tekstil, konfekcija, obuvala, usnje 542 23 0,39 Materiali (les, papir, plastika, steklo) 543 33 0,56 Rudarstvo in drugo pridobivanje rudnin 544 3 0,05 Arhitektura in urbanizem 581 6 0,10 Gradbeništvo - visoke in nizke zgradbe 582 69 1,16 Skupaj 544 9,18 Kmetijstvo in veterina [6] Poljedelstvo in živinoreja 621 45 0,76 Hortikultura 622 37 0,62 Gozdarstvo 623 12 0,20 Veterina 640 1 0,02 Ribištvo 624 0 0,00 Skupaj 95 1,60 Zdravstvo in sociala [7] Zdravstvo 720 14 0,24 Medicina 721 2 0,03 Zdravstvena nega in oskrba 723 39 0,66 Zobozdravstvo 724 1 0,02 Medicinska tehnologija 725 1 0,02 Terapevtika in rehabilitacija 726 82 1,38 Farmacija 727 4 0,07 Varstvo otrok in skrb za mladostnike 761 9 0,15 Socialno delo in svetovanje 762 18 0,30 Skupaj 170 2,87 Osebne storitve [8] Storitve (hotelirstvo in gostinstvo) 811 86 1,45 Potovanja, turizem, prosti čas 812 40 0,67 Šport 813 13 0,22 Storitve za gospodinjstva 814 66 1,11 Frizerstvo in kozmetika 815 29 0,49 Prevozne storitve 840 97 1,64 Varstvo okolja 850 11 0,19 Veda o okolju 851 1 0,02 Nadzor nad onesnaževanjem okolja 852 6 0,10 Naravno okolje in divje živali 853 1 0,02 Komunalne sanitarne storitve 854 15 0,25 Varovanje oseb in premoženja 861 9 0,15 Varnost in zdravje pri delu 862 55 0,93 Obramboslovje 863 0 0,00 429 7,24 Drugo [9] Drugo 999 0 0,00