KATOLJgK CERKVEN LJgT, _
T8&k petek °,eli f0"' in p° P°Sti za celo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 2 gl 40 kr., za četert leta 1 gl 80 kr V tiakarniei sprejeroana za eelo 4 gf.t za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica" dan poprej
Tečaj XXXIX.
V Ljubljani, 4. rožnika 1886.
Ust 23.
Sveto Telo.
Veseli praznik se obhaja Večerje zadnje dan« spomin; Že angelji hitš iz raja
Te počastit, o Božji Sin!
$
Vsi v duhu se pridružimo Dans množici nebeščanov; Ponižno Jezusa molimo
V	družbi zvoljenih duhov!
Okinčani so vsi sltarji, Glej, mlaje tu postavljene; Bliščš se cerkve v jutra zarji, Vse pražnje 80 napravljene.
Zelenje se povsod ovija, Okinčane so vse vasi; Prijazno solnce danes s{ja, Povsod veselje se glasil
Dekliči v belem oblačilu, Mladenči se verstš v sprevod; Ženč pobožne v pražnjem krilu, Pred njimi stopa možev rod.
Vdeležimo se vsi sprevoda, — Sam Jezus spremlja ga ta dan; Serčno molimo vsi Gospoda. Ki v zakramentu nam je dan.
Sprevod po polju tam se vfle, Pozdravlja možnarjev ga strčl; Na zemljo solnce žarke llje — O kdo ne bil bi dans vesčl!
Zastave in banderca male
V	sprevodu nosijo povsod; Prepevajo se pesmi hvale
V	češčenje danea Ti, Gospod!
Kar more, vso Te danes hvali, Mogočni, trojedini Bog;
Odraščeni in tudi mali
Pojo Ti hvalo na okrog!	L Z.
Bog.
(Po „Kat. Lista.")
Kdo ga more imenovati? kliče pesnik. Res, kolikor pomni človeštvo, in kolikor spričuje ljudska samosvest, govorili so in govore o Bogu, ter ga imenujejo s tisočerimi različnimi imeni, vender pa zmeraj s taistim pojmom in taistim čutom. ljudje so zmeraj in povsod priznavali Boga, sluteči in verujoč, boječi se in ljubeči ga, obupujoči in upajoči, kader jim je bil duh najglo-boče ponižan ali najviše vzvišen. Ljudje so prizadevali si poznati Boga, predstavljajoči si ga mnogotero, meneči, da ga vidijo zdaj v pozemeljskih stvaršh, zdaj v zvezdah; drugi so menili, da Bog so utelešene prirodne moči, ali utelešene lastnosti, čuti in nagoni njihovega lastnega duha in telesa. - Ko jim je bilo poznavanje Boga še na najnižji stopinji, delali so si podobe in kipe, ter so mislili, da izdelki njihovih lastnih rok so božja moč, ktera ustvarja, vodi in vzderžuje.
Poleg vsega tega, da so ljudje tako zablodili, in na krive pota v veri zašli, pa se prava misel o Bogu vendar ni popolnoma zgubila. To se je zlasti pokazalo pri starodavnih Gerkih. Ne le, da so imeli v mnogo-števnem kerdelu svojih bogov in božič enega najvišega, glavnega boga, so tudi slutili neko nevideno boštvo, kteremu, »neznanemu bogu," so postavili posebni hrami. Tudi divjaki po ameriških pragojzdih so molili in še molijo »velikega duha."
Premišljevati o Bogu, je zasajeno v človeški duh, zlasti pa v človeško serce. V natori, ki obdaja človeka, vidi človek, da Bog vse vodi in vlada; v avojem sercu pa človek Boga čuti. Natora govori o Bogu v ugankah, ktere se ne dado uganiti; v svojem sercu pa ališi človek jasno in razločno sam glas božji Bog je v naa, in potem takem smo mi v njem. Kako lepo pravi peenik Vergil: nEst Deus in nobis, agitante calescimus illo". (Bog je v nas, in njegova dela naa ogrevajo zanj). Francoski modrijan Bauvergnaguee (Bovernjag) pravi: 9Velike misli (ideje) pridejo iz serca." Največa pa je ooa o Bogu, ter tudi ta prihaja iz serca. V spisih kerščanstva nahaja se lepi filozofski izrat: v »mena cordis" (um serca). Pa roo: monte cordis iščemo Boga, ga najdemo, spoznamo, čutimo.
Z duhom božjim, s kterim je oživljeno is persti narejeno človeško telo, tako da je tvar dobila dušo, Tdih njena je v človeka tndi misel na Boga. To jo bilo nekako božje razodenje. Zatoraj so tudi ooi modroslovci, ki se sicer oe ozirajo na neposredoje razodenje, edini t tem, da človek more, imo in mora poznati Boga no lo iz tvaroe prirode, ki ga obdajo, ampak todi, in to pred vsem, iz notranjega bistva svojega doba io serca.
Tsko n. p. je mislil Spinosa, kteremu pravdo, da je brezverec, kar je tndi v resnici, da more, kolikor jo preiskaval Boga, razodenje božje popolooma na stran pustiti. On je toraj pisal: , Po m i sel o Bogu je porva in zadnja; ona je celo ednina, na ktero privezuje tiovek vse, karkoli pozna na svetu in v prirodi, poznanje samega sebe in vseh stvari okolu sebe, svojo nravnost in politiko. Brez pojma o Bogu je človeku duša nič, človek ne more nič, še samega sebe pomisliti ne. Zato je nedoumljivo, kako so mogli ljudje soditi, da je Bog le nasledek dragih resnic, in celo čutilnih opaževanj, ko vendar vsa resnica, kakor tudi vse, kar je na svetu sledi iz večne resnice, iz neizmernega večnega Boga. Vsaki mora dopustiti, da brez Boga ne more nič biti, in da se brez njega nič pomisliti oe more; vsaki tudi prizni, da je Bog edini vzrok vseh stvari, kakor njihovemu bistvu tako njihovemu bivanju. Večina jih pa pravi, da k bistvu stvari gre ono, brez česar stvar ne more bivati, in brez česar se ona tudi pomialiti ne more. Po takem morajo verovati — ali pa, kar je najverjetnejše, ne vedo, kaj menijo."
Tudi svetemu pismu se približege Spinoza, ako-ravno nerad in ograjajoč se, ko piše: »V Bogu, pravim a Pavlom, in morebiti tudi z vsemi starimi modroslovci (čeravno drugači); rekel bi: tudi z vsemi starimi judi (kolikor se sluti iz nekterih seveda zelo pohabljenih ustnih izročil): v Bogu se vse giblje in vse nahaja. Ako pa mislijo nekteri: to pomeni, da sta Bog in narava (pod ktero si mislijo neko germado ali telesno tvar), eno ter isto, so na krivem potu." — Nadalje pravi Spinoza prav podučljivo za novošegne prirodne modro-slovce: »Mera, število, čas niso nič druzega kakor načini misliti in umišljevati si. Zato so vsi, kteri so hteli s takimi, verh tega napačno razumljenimi zaznamki razumeti napredek in razvoj prirode, zablodili ter se zmešali, ali kakor pravijo, obstali so kakor govedo pred novimi vratmi. Kajti ker so pojmi, kterih mi nikakor ne moremo dobiti z umišljevanjem, ampak le z umom np. sočestvo (substantia), večnost, itd., to bi se tisti, kteri bi hotel razlagati te pojme, z onimi pomočki umi-šljevanja, le trudil in potil, da nori a svojim umišljevanjem."
Pa res norč tisti novošegni modroslovci, ki se prederznejo bogokletno govoriti, da Bog je le nekaj umišljenega. Pa tudi Spinoza sam je norel, ki ni hotel priznati božjega razodenja, ki ga je hotel odriniti z razo-denjem svojega lastnega duha. Vse, karkoli je Spinoza prav spoznal, za vse to se ima zahvaliti božjemu razo-denju, ktero je zoper voljo njegovo v njem delalo; čem bo^j 8e Je oddaljeval od božjega razodenja, misleč, da se more vzdigniti zunsj njega in nad njega, tem bolj so se množile njegove zmote.
Zdaj poglejmo modroslovni nauk o Bogu v poganski davuosti. Izmed vseh se dviga Sokrat (470—401). On ni bil pervi modrijan, kteri je zapopadel misel o enem večnem božastvu; najstarejši egiptovski in gerški modrinjaki so vedeli to davno pred njim. Nad vhodom templa v Saisu je bilo zapisano: 1fJaz sem, kteri sem bil, kteri sem, in kteri bom. — Noben umerljivi človek ne bo nikdar odkril mojega zagrinjala". Kako je ta rčk
čodoo podoben onemu v sv. pismu: ffJaz tem, kteri sem". Voodar pa je Sokrot misel o Bogu oznanjal in širil, kakor nobeo modrinjak prod njim. Starejši modraki so varovali misel o Bogu kakor skrivoost svojih šol; Sokrat po jo jo učil očitoo, oo planem, prav on je bil pridigar io apostol modroeiovnega nauka o Bogu. To je plačal o svojim življenjem; savoljo tega, namreč, kor jo učil verovati ▼ o nogo Boga, jo bil kakor tajivoc bogov in podpihovavec ljudstva obsojen na smert; moral je izpiti napitek trobeiikovca *).
Sokrat ni sam popisal svojega nauka, ampak ga
je le z živo besedo razprostiral io širil, in vendar jo njegov oaok popravil ves stari v6k, kajti njegov nauk je izraževal slutnje, čutenja, želje in upanja, ktera so bila vsajena v duh in serce človeškega rodu. Sokrot se je upori sofistom (krivim modroslovcem) svojega časa, kteri so se šopirili in bahali s svojim znanjem, ter je rekel sam o sebi, da je človek, ki nič ne sni. Prav zato po je Sokrat, kor v6 io obstaja, da ničesar ne vč, bil modrejši ko vsi dragi ljudje. On je spozoal, da človek s svojim omom ne more doseči do nadnaravnega iz\ira in končnega namena vseh stvari, da človek tega pojmiti in vedeti ne more; da v to mora verovati. Njegov verski nauk je bil v bitnosti tale: Oo je priznal, da biva nevidni večni Bog, ki je vsevedoč in vse-mogočen, ki vse vlada in ravni, ki je dober, pravičen, najviše bitje. Pomet človekova, da je dar ljubeče iu dobrotljive previdnosti božje. Da je človeška duša de-ležnica božjega bitja, nesmertna, neprehodna. Da je človek del ali ud v nravnem redu stvari, kteremu središče je Bog.
Ta nauk je Sokrat učil z ozirom na prirodo, di, pred vsem prirodo premišljujoč. Ds biva Bog, dokazuje s tako imeoovanim fisiologičnim dokazom. Sokrat premišljuje čuda v prirodi, ter spozni, kako gotovo mora biti začetnik teh čudežev, da j e najviše bi^je, bivajoče zunaj natore in nad njo. Edeo izmed naj odličnejših učencev njegovih, Ksenofon, nam je ohranil pogovor velikega mojstra o tem, kako umetno je sostavljeno človeško telo. Premišljujoč to čudovito delo umetovnosti, je Sokrat izpeljeval odtod, kako neogibno gotovo se nshaja premoder in vsemogoč stvarnik. Potemtakem je Sokratovo vero v Boga zahtevala že zdrava pamet in pa nravni čut človeštva.
Preiskavajoč bitje Božje se Sokrat oi omejeval na to, da premišljuje in pregleduje človek skrivnostna čuda telesne natore, ampak je svoje učence tudi učil, da človek se mora obračati v se, v svoj lastni duh, mora prodreti skrivnosti svojega dušnega bitja, ako hoče spoznavati Boga. K temu smislu je Sokrat kazal na nadpis nad vhodom v delfiški tempelj: gnothi seavton, poznaj sam sebe. Poznanje samega sebe vodi človeka, da spozni Boga; dokler človek ne pozni Boga, tudi sebe poznati ne more. Sokrat je veroval tudi besede: Est Deus in nobis. Glavna točka proti njemu povzdignjene tožbe je bila ta, da si lasti posebnega duha in da terdi, kako sliši notranj glas, ki mu na-zuanja voljo božjo, zavoljo česar da on zaničuje poganske zunanje prerokbe iz drobovja žertvovanih živali, iz leta tic, itd.
•) Leta 1837, je t Berlina isi&la knjiga pod naslovom J „Die Athener and 8okrates, die Gesetslichen und der Uevolationar". Pisavec Forchhammer dokasuje v STojem spisa, da je prav bilo Sokrata obsoditi, ker s svojim naukom je storil hudodelstvo proti deriavni veri, potem takem tadi proti deriavnema načela. — Res, prav radečkarske besede! Sram jih bodi!
Iz spisov Ksenofontovih in Platonovih bomo navedli nsjlepše in najznamenitejše nauke Sokratove, kteri so le odglas prarazodenja božjega; v njih ve čita, kako čudovito je t duhu Boga čutilo že nekerščanstvo.
Po Ksenofontu je učil Sokrat svoje učence tole: „ Vedite, da vsš duh, dokler je zedinjen s telesom, Todi telo po volji. Po takem moramo tndi verovati, da modrost živeča v vsem, karkoli jo, ravni vse, kakor se
L dobro zdi Ta Bog, ki vso vidi, ki vse vlada, je ta-i, ki jo v začetku stvaril človeka." S Sokratovim naukom navdnžoni Platon, sam izmed največih umnikov in mjfitfonikov, ki jo Sokratov nauk daljo razpredel in razvil, ter si prizadeval, spraviti ga v znanstven sostav, piše: »Ker ima svet začetek, je potrebno, da mora imeti tndi vzrok. Ta vzrok je Bog, začetnik in oče vsega, kar je dobro; on jo večni, vsovedoči, vsemogočni. Svet, v kterem se nahajajo vsa smertna in nesmertna bitja, je podoba tega razumljivega Boga, kteri edini je sam po sebi." — Še lepše piše Platon, kterega so imenovali božanskega, kakor bi bil z Bogom navdušen: O umerljivi (človek) 1 Bog biva, kterega so očetje naših očetov imenovali začetnika, središče in kraj vseh stvari. Zmeraj je pravičen, ter kaznuje prestopnike svoje postave. Človek, ki je naprej odmenjen, da bo srečen, se derži pravičnosti, ter hodi s svetim strahom po sledu njenih stopinj, med tem ko naspametnik, zaslepljen s svojimi strastmi, do malega ostaue brez Boga in brez čednosti, ter popolnoma izide iz reda. Po tem, ko je trenotok užival lažnjivo čast, postane žertva neizbežljive pravice, ter pogubi sebe in svoj dom in svojo domovioo. Ksj mora potemtakem modrijan misliti, kaj storiti? Vse kar misli, vse kar želi, naj bo obernjeno na Boga... Le ena je pot, in pamet starih narodov nam jo je že pokazala: da dopadamo njemu, kteremu smo podobni. Bog pa je največe dobro, in vse naše popolnosti in kreposti ginejo pred njim. Da mu bomo toraj dopadali, si moramo prizadevati, da mu bomo podobni, dobro delajoči. Ako delamo hudo, se oddaljujemo od njega, ostajsmo sami, smo zapuščeni, in pravica je zelo razžaljena .... Kako pa so zraven lepe misli o edinem Bogu nsj veči pogani vender malikovali, uči naslednji izrek: »Kader pravičnik pristopi k žertveniku bogov, ter jih moli, in žertve prinaša z vso lepoto službe božje, spolnuje plemenito, sveto, koristno, svoji naravi vstrezajoče djanje." — Ta rčk ntteza veliki modroljub prastare dobe, Aristotel, ter zakliče pri tem: »Srečen, da, presrečen je tisti, ki se je pridružil tej postavi od svojega začetka". Prav lšp, ako veljš edinemu Bogu; kriv in napačen, ako bi mislil tudi malike.
(Dalje sledi.)
JAKOB,
po usmiljenji božjem in apostoljskega sedeža
milosti
knezoškof Ljubljanski,
sporoča vsem vernim svojo škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Izveličarja našega Jezusa Kristusa!
(Konec.)
HI. Ostaja še, da oznanim vam pogoje, pod katerimi so morete vdeležiti odpustka sv. leta. Ti so:
1. Opraviti je izpoved in prejeti vredno zakrament sv. Rešnjega Telesa. Z velikonočno izpovedjo in sv. obhajilom pa se ne more zadostiti ob enem cerkveni zapovedi in vdeležiti so odpustka sv. leta. — To jo tu<U vzrok, da se oznani sv. leto v naši škofiji še le sedaj, proti koncu velikonočne izpovedi.
2.	Šestkrat jo pobožno obiskati cerkev, navlašč v to odločena; kjer pa ste dve, oo imate odločiti todi obe dve, in je obiskati vsaka trikrat; Igor oo tri ali več, so odločiti tri in je obiskati vsaka dvakrat
Cerkve v to odločene se morejo obiskovati v posameznih župnijah ali farah tudi v procesijah; vendar pa ne morejo namesto vati procesijo križevega ali prošnjega tedna procesij za sv. leto. Po oblasti, od sv. Očeta škofom podeljeni, določim, da ooa procesija naj velja za tri cerkvena obiskanja, tako da kedor bi bil pričujoč pri dveh procesijah, bi zadostil predpisanim cerkvenim obiskanjem. — Sploh pa so morejo cerkve obiskovati tudi deloma posamezno, deloma v procesijah. — Pri procesijah naj se glasno moli rožni venec po izrečni želji sv. Očete, ki so postavili to sv. loto pod posebno varstvo nebeške »Kraljice rožnega venca".
3.	Opravlja naj se molitev za odpustke po namenu sv. Očeta. V to ni predpisana nobena posebna molitev. Dovolj je, če se moli vsakokrat n. pr. 5 »Oče-našev" in »Češčena-Marij4, »za blsgor in povišanje katoliške cerkve in spostoljskega Sedeža; zazatrenje krivoverstev; za spreobernjenje grešnikov, za edinost med kerščan-skimi vladarji, za mir in slogo vseh vernih ljudstev" in po namenu sv. Očeta.
4.	Postiti se je dvakrat, vendar pa o tacih doehf o katerih ni že zapovedan post po cerkveni postavi; tedaj ne o kvaternih dneh ali o dneh pred nekaterimi prazniki, kedar je zapovedan post Zderžati se je mesnih jedij in dovoljeno je le enkrat na dan se nasititi. Vsled spostoljskega pooblastila (S. Poenit. 15. Jem. 1886.) pa dovolim, da se smš uživati mleko io jajca in žojimi napravljena jedila; prepovedano pa je napravljati jedi z mesno ali svinjsko msščobo.
5.	Podeliti je miloščina, premoženju vsakaterega primerna, po sovetu izpovednikovem, za kako dobro delo, za razširjanje in pospeševanje sv. vere. Ne ds bi bili sv. Oče v tem obziru kaj gotovega določili, so vendar dva namena izrečno imenovali: podpirati namreč katoliške zasebne šole in duhovska semenišča. Drugi taki nameni bi bili: za sv.Očete, za katoličane po Bosni in Hercegovini, za katoliške misijone po Bulgargi itd. Sicer se pa tudi škofijstvu lahko prepusti, da določi natančneje, kako in kam naj se oberne došla miloščina.
K temu naj pristavim še to-le:
6.	a) Odpustka sv. leta se je mogočo vdeležiti do konca letošnjega leta in sicer no le enkrat, ampak tudi večkrat; to je tolikrat, kolikorkrat se opravijo naravnana dobra dela. Po priprošnji se more ta odpustek oberniti tudi dušam v vicah v prid.
b) Vse jedno je, v katerem redu opravljamo naravnana dobra dela; vendar moramo biti v milosti božji, vsaj kedar zadnje delo opravimo; zatorsj če bi bili takrat, ko hočemo opraviti zadojo dobro delo za odpustek, v smertnem grehu, bi so morali poprej še enkrat izpovedati.
$ Opraviti se smejo določena dobra dela deloma t eni, deloma v drugi fari; deloma v eni, deloma v drugi škofiji, — se ve, da se morajo v tem sinčku natančno dopolniti določbe dotične škofijo.
Popotniki, prej zaderžani, se morejo odpustka vdeležiti tudi še po minulem sv. letu, če opravijo naravnana dela, ter šestkrat obiščejo glavno cerkev svojega bivališča.
d) Kedor bi pa no mogel opraviti (recimo iz bolezni ali iz druzih vzrokov) nakazanih dobrih dol, mu jih sme spovednik spremeniti ali na pozneje preložiti. Tndi se sme otrokom, ki oo bili že pri pervi izpovedi, no pa še pri pervoa ov. obhajilu,
da se vdeležč odpustka st. leta, st. obhajilo opustiti.
t) Kar zadeva posebna pooblastila, izpovednikom za ta čas podeljena, ee jih smejo spovedniki posluževati le pri onih izpovedancih — a tndi pri teh le enkrat, in le pri izpovedi za av. leto — ki imajo resnično voljo vdeležiti se odpustka sv. lets. Končam, ter že enkrat prav goreče prosim vse, svetega leta, čaea milosti, ne zanemarjati.
Blagoslov vsemogočnega Bogs, Očeta, Sina in sv. Duha, naj pride k vam in naj je vsikdar z vami. Amen!
V Ljubljani 1. majnika 1886.
Jakob,
kneaoikof.
Še nekaj od 800letnice
v Šentvidu pri Ljubljani.
(20. nedelja po Bink. U. vinotoka.)
Ako ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Jan. 4.
Ako ne vidite znameqj in čudežev, je rekel nad Zveličar, ne verujete (Jan. 4). In kolika škoda, kolika nesreča, kdor ne veruje! Veliko znamenje je posvetilo v Betlehemu in sploh oa Jutrovem, ki je tudi nevernikom — posredoma našim očetom — naznanjalo Odrešenika in odrešenje, namreč zvezda na nebu, ki je modre izmed nevernikov peljala k Kristusovim jaslicam. Veliko znamenje se je posvetilo 33 let pozneje na Kalvariji, namreč sv. Križa znamenje, na katerem je Bog Sin umiral, umeri, bil v grob djan in je potem iz lastne moči od smerti vstal, in z Oljske gore, od koder je bil v nebeea šel, je to znamenje zaavetilo po vsem svetu in ga je razsvetljevalo.
To znamenje je precej zgodaj prisvetilo tudi do Ljubljane in do vaših očetov tukaj na Trati, v Poljanah, v Dravljab, v Kosezu, v Gameljnah, v Podutiku, na Ta-borišu, v Mednu, v Dravljah in kakor so se imenovali tukajšnji razni kraji in taborišča, ker o »Št. Vidu" takrat še nobeden nič vedel ni. In ako pomialimo, kar se je vse godilo od starodavnih Časov, do tistega časa, ko je bilo postavljeno znamenje sv. križa na stolp perve cerkve na Kranjskem, ako pomislimo, koliko vse je olepšala in popravila ev. vera; moramo spoznati, da znamenj in čudežev je bilo zadosti, in še dandanašnji se nobeden ne more pritožiti, da znamenj ni< ki kažejo lepoto in dobroto naše av. vere. Kolika znamenja n. pr., so te prelepe slovesnosti, ki se zdaj tu godč, te nešte-vilne množice, ki jih obiskujejo in tukaj 8001etnico obhajajo, se od sv. Očeta papeža podeljenih odpu8tkov vdeležujejo! Koliko čaatit^jivo znamenje je tako ozališana cerkev sv. Vida, ti visoki prazoični mlaji, te zastave in bandera, ti venci in cvetličje, to prenovljenje vsega svetega hrama, ali niso to znamenja? Svitli svetilnik, čisto nov, umetno izdelani križev pot Vašega domačina, ki nam ne le Kalvarije, ampak tudi druge svete kraje v Jeruzalemu pred oči stavi; prezali tabernakelj, ki je V8e ljudsvo iz Ljubljane do Št Vida na noge spravil, ko ste ga sem gori peljali: ali niso vse to znamenja?
Vse tč in take prikazni in dogodbe so pa le ver-šički, le posamezni cvetki velikega prezalega drevesa, ki je sv. katoliška Cerkev, so le possmezni žarki, ki se utrinjajo od velikanakega solnca, ki je sv. mati katol. Cerkev, ktera je veličastno solnce, ki razsvetlite vesoljno zemljo, in ta Cerkev je znamnje vsih znamenj, je čudo vse prečastitljive svitlobo, ktere središče je Kristusova Cerkev na zemlU.
Ko bi kdo tndi vse nedelje in praznike skoz leto razlagal in pojsanoval lepoto sv. kstoliške Cerkve, bi le malo mogel dopovedati od vse lepote te velike naprave Božje. Zato se tudi jest ne morem spustiti v natanko reševanje te naloge; rad bi pa vender ostal pri tej tvarini; zato sem mislil, morebiti bo čast poslu-šavcem vstreženo, ako nekoliko pojasnim lepoto sv. katoliške Cerkve, ia sicer le kakor se kaže v današnjem času. Misliti si utegne kdo: kaj nekje nam hoče govoriti o lepoti sv. Cerkve v današnjem času, ko je njen poglavar v sužnjosti, središnje mestokatoličanstva ugrabljeno od samosilcev, in ko je ravno po katoliških deželah toliko brezvčrstva, prostomiš-ljaštva. pohujšanja in raznih pregrčh in hudobij?.. Toda poterpite malo, morebiti se vender najde ksj lepote in častitljivosti sv. Cerkve tudi današnji dan, v novih časih. Spregovoril bom toraj ob kratkem o nelepoti in nečastitljivosti poganstva, in o lepoti katoliške Cerkve posebej v današnjih časih.	-
Kaj so imeli naši starodavni očetje lepega ali častitljivega od svojih sprednikov, dokler ni posvetila luč kerščanstva? Malo lepega io Častitljivega so imeli, imeli so le, kar je žalostno in dolgočasno.
Pravega Boga niso poznali. Imeli so tudi todi, kakor drugod Slovani, 8voje malike slovenske, kakor so bili n. pr. beii-bog, černi-bog, Svantevid, Radogost, Tri-murti, Triglav, razni besi, more, zlodeji, Žive itd. Vendar, kakor bi bili imeli spomin o naj višjem bitji, so naj višega, ki so ga častili, imenovali tudi »Bog.* Bili so tedaj nesrečni malikovavci, »sedeli so v mraku smertne sence."
Kaj so vaši očetje dobili lepega ali častitljivega od Rimljanov, ki so bili prišli zgodej v te kraje?. Nič lepega in nič častitljivega; ampak vse žalostno, obupno, dolgočasno. Bilo je za-stran vere še hujše kot poprej. Rimljani so jim prinesli in vsilovali ne le sužnjosti, ampak tudi čez 1000 svojih malikov in lažnjivih božanstev, ki so jih iskali in pobirali pri vsih narodih. Ko so namreč Rimljani tuje ljudstva podjarmovali, ao tudi malike tistih ljudstev v Rim nosili in tako ti ljudje, ki so se ponašali s svojo oliko, so pa brez števila malikov molili in jim tempeljne zidali.
Čudno, da Greki in Rimljani, naj bolj izobraženi, so bili pa naj veči vražolovci, oprostite ta izraz, ki pa kaže, koliko je verjeti tudi našim olikanim liberalcem, ko začno govoriti o veri, ktero malo poznajo, premalo cenijo. In kar je bilo še najhuje, njih cesarji ao dajali postave strašne zoper tiste, ki niso hotli malikovati, ter so milijone kristjanov zato poklali,podavili in pomorili! Tudi sv. Vid je za to vero življenje dal 305, ne mara zelo ob tistem času, ko se je po teh krajih jela sv, vera širiti? Bili ao Rimljani naj nespametniši vražarjf
(Dalje naal.)
Tomaž hiti!
(Konec.)
V južni Ameriki živi čudna žival, ai ji pravijo lenuhar. Ta žival kakor pišejo, ne pije nič, jč pa prav malo in sicer eamo dreveeno pčrje in sadove. Po štiri tedne je zmožna živeti brez hrane; ko je pa lakota le prehuda, spleza na drevo, toda k temu potrebne cela dva dni. In kako popotva na drevo? Kadar eno nogo naprej pretakne, dolgočasno satarna in počiva osem minut od bridkega dela predao z drago noge višej
s£že. Eo p« je slednjič na drevesu, ga ne zapusti, dokler ni zgrizel in sklesiil vsega do zadnjega peresca, sadeža in bersta. Da pa si prihrani trud nazaj na tla plaziti se, zvije se rajši v klopčič in se spusti, da lšno na tla cepne. In tu leži zopet, dokler ga ne prisili lakota poiskati si drugo drevo, da po svoji šegi ua tisto spleza in svoje privajeno delo nadaljuje. Ta počasnost lenuharjeva pa nima vzroka v kaki zamerzi do delavnosti in prizadevanja, ampak v telesni nezmožnosti hitro se premikati, ali da naravnost rečemo: tako je stvar-jena. Pri človeku pa ni tako; on je zmožen sam se določiti, moč in milost ima od Boga, da more spolnovati vse dolžnosti svojega poklica, vse kar mu je potreba k zveličanju, k večnemu blagru po doveršenem sedanjem življenji. Pri lenuharji velja: Ne more, če ga tudi sujejo, bijejo in tepo; — pri Človeku pa: Lahko bi, pa noče sam sebe zatajevati in si sile storiti.	/
Tomaža, se v6, se je Goapod usmilil, prikaaal se
je še enkrat in ga je izkopal iz njegove nejevere in žugajoče nevarnosti. Ali smeš pa tudi ti pričakovati tolike milosti, da bo Bog poslednjič še čudež storil zarad tebe, ko te je že dolgo in po tolikih potih klical k delavnosti, pa nisi poslušal! »To je reč," pravi sv. Avguštin, »ktera je že marši ktere pripravila ob (večno) Življenje, ko govorč: jutri, jutri: neprevidoma pa se vrata zapro, in oni stojč zunaj v noči in temi."
Sedaj pa Gospod zopet prav na glas kliče po sv. * o*t«.Lekiu I,■ ker naznanili so-sHUkto, da bi ae %zbudiii tirai zaspani in počasni. Bog kliče tudi s strahom šibe, ker vedno se sliši o koleri, ki že v drugič dosti hudo obiskuje terdovratne laške framasone, kteri še vedno sv. Cerkev zatirajo in papežu krivico delajo. Tudi glas vojske še ni popolnoma potihnil; o slani in tudi o toči se sliši z več krajev. Bog nas kliče, mi pa odgovorimo s Samuelom: »Tu sem, ki si me klical, — govori Gospod, glej, tvoj hlapec sliši;" — že molim, že povračam krivice, že sem opustil pregrešne zaveze, že sem na potu k sv. spovedi. In to se bo prav res dopolnilo, če ne bom pozabil nauka: a) Tomaž hiti; — b) Tomaž, ako hitiš, sam sebi dobro storiš; c) Tomaž, ako ne hitiš, lahko vse zgubiš!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. (Varite se vrdi in sleparjev J) — Pod napisom: »Pismo, kterega je naš Gospod Jezus Kristus iz nebes apustil na zemljo," je natisnjena neka knjižurina brez imenovanja lastnika ali tiskarja, brez škofijskega poterdila, pa med nekterimi resnicami polna debelih laži in brezglavnih vraž. Pravi, da je majhen kamen padel z nebčs na zemljo, pa vendar tako težak, »da bi ga jeden mož ne zamogel vzdigniti." Sveti nadškof jeruzalemski (kteri neki?) je to zvedil in sklical je mnoge nadškofe in škofe (ktere neki? Kje so tam ti mnogi?) skupaj, da molijo, darujejo svete maše in po-pevajo avete pesmi tri dni in tri noči, in strašni glas — nebeško povelje se glasi: »Vzemite s svojimi blagoslovljenimi rokami kamen in odprite ga." Tako slepar laže in pravi, da v tem kamnu je bilo pismo, ki ga je Jesoo io nebOs na zemljo spustil. Potem se začno žu-ganja zarad sknmjouja praznikov itd, kar pa jo Bog-zapovedal na Sinaju po Mojzesu, in Jezus na zemlji učil, ne da bi bilo v kamnu kaj z nebčs padlo! Pa tudi ne tako, kakor brezglavna brošura čenči, da bi bil »preklčt," kteri bi od sabote po solnčnem zahodu še kaj delal, ker praznovanje pravo ao prične a polnočjo in seže zopet do polnoči.
Naj hujši reči pa dalje naaledojejo. Kakor imajo sleparji navado, tako dela tudi pisav ec te brošure, da namreč resnice med naj gerši laži in vraže meša, da bi ljudi slepil — ali nalaš, ali iz nevednosti. Grozf se, da »goijč človeku, kteri bi tega pisma ljudstvu ne prebral ali nevednim ne prepisal, da se nadalje razširja, da Uko vsakemu v last pride* ... Že vemo, zakaj ?.. Da bi si goljufi s prodajanjem vriž žepe polnili! Tudi boje: »gerj* onemu, kteri no pošlje (teh vriž) v ooo krajo, koder jih še ni"... »Kteri pa to pismo, prebere ter drugim podari^ njsmn kodo odpuščeni vai fraki...* No, ta je lepa! Ali ni to prav satanska sleparja! Ce te vriže in laži bere, pa drugim deli, pa je dobro: »vsi grehi so mu odpušeni." No, ko bi bilo to res, jest bi še danes kupil cent teh knjižur, in pa jih zastonj med ljudi pošiljal. Najbolj potreben pa bil bi ta krivi prerok sam tacega lahkega pemočka, ko bi kaj veljal, da bi mu bilo odpošeno njegovo-si »poratvo iu tatimUvo, rake; vsak groš, ki ga.kdo di za tako pohujšljivost, je ukraden in prigoljufan denar. Toda, če je to dosti za od-pušanje vsih grehov, zakaj pa kmalo nato pravi: »hitite tedaj k svojim naprej postavljenim in mašnikom, ter odkrite svoje pregrehe, da postanete vredni prejeti zakrament sv. rešnjega Telesa!.."
Druga čenča v tej knjižuri je piaanje, ki ga imenuje: »Piamo presvete device Marije," kmali potem pa zopet pr**, da Jeaus^ aam pravi, da jo z laotno roko zapisal to besedi iu kakošno nočMmajo zopet »te
bifkvice!" »Kdor jih prebere, ter zapovedi, ki jih obsezajo, spolnuje, bodo mu odpuščeni vsi grehi in nič hudega mu ne more škodovati"... pa kaj še več; »kdor te bokvice pri sebi nosi, našel bo milost pri Bogu in ljubezen pri vseh ljudeh. Premagal bode vse svoje nasprotnike, ako moli to molitev" itd... Kaj češ vender še več, moje serce?.. Po teh vražah pa pričenja zopet lepo učiti, kako naj praznike posvečujejo, kar je hvale vredno, ko bi ne bilo z vražami sklenjeno... In zopet: »kdor tem bukvicam ne veruje, bode zaveržeo in videl ne bode nebeškega kraljestva" ... »Kdor ima v lasti te bukvice in jih ne pokaže drugim, naj bode preklet, njemu ne bodo odpuščeni grehi" ... Lepi nauki, kaj ne? Ta nesramna laž pomaga razširjati to goljudjivo čečkanje in nevedne ljudi za denar kaniti!
Goljufijiva je knjižura toliko bolj, ker ima na čelu podobo Zveličarja na križu, kterega vojak prebada s sulico.
Spisal je to ostudnost ali kak prenapetnež z vročimi možgani, ali pa prekanjen goljuf, ker postavljeoo je vse prav tako, da pred olikanimi sv. vero smeši, neolikane pa za nos vodi.
Ošibali smo to napako nekoliko obširniše, ker tacih knjižur in spisov je legijon med ljudstvom. Jest sam imam že precejšno zbirko, pa veči del so laži in vraže spisane po enem kopitu in nosijo ter prodajajo jih po-hišni kramarji, kake nevedne ženske, postopači itd. Pogosto jih imajo barantači s podobami na tergu, ob stoljni cerkvi, po sejmih in drugod.
Kdor kaj tacega kupi, naj vselej pogleda, kje je natisnjeno, kdo je spisal, če je od škofa poterjeno ali ne? Kar se brez imena, brez kraja, brez poterjenja škofijskega skriva, je rado satanovo delo; zakaj kar je poštenega, se ne skriva. Prederznost je pa včasi tolika, da natisnejo ime kacega škofa, češ, da je reč poterdil, akoravno je laž, kakor je bilo pred nekaj časom natisnjeno goriško nadškof stvo, da je poterdilo neco zanikarnost
Posebno velikrat so zlorabi Jeruzalem, kakor v omenjeni brošuri, pa tudi včasi Rim in kak papež. Sv. Cerkev uči čisti nauk Kristusov io hoče, da taki naj oo
razširja, ne pa vraže in spake, ki resnici pot zapirajo in oo strnpena ljulika med plenico Kristusovega nauka. Zato budo grešč pisači tacih sp&k; greši tiskarji, ki vse sprejmejo v delo, da le kaj nese; gre86 posebno hudo bukvaiji in kramarji, ki jih Čaka kazen krivovercev, kajti oni širijo krive vere in oetudoe vraže med ljudstvo. Naj bi pač pomislili, kaj hudega jih bode zato zadelo!
Dubica bosanska, 27. maja 1886. (Tolovajski napad na misijonarja \al.Lah-a «» 7rfffn ) D^aga »Danica;" moram ti poročati ž
lopov ni dal od sebe do dnč, potem so ga še le zvezali; vprašan, zakaj je to storil, je rekel, da so ga drugi nagovorili Mčni se, da je on glavni morilec, ker je imel nož in puško pri sebi. Gospoda ao pa zdolej t
škofije. Ne
bom popisoval njegovega življenja, ker sami dobro znate, in kar manjka, gotovo Vi dopolnite.
Znano Vam je, da se je ranjki pred 5timi leti podal v Bosno. nekoliko časa je 511 V M&glaji pri Banjaluki, potem se je tukaj v Hnhjf.i na solil, kjer je z
m z^čel VftievatiTiiičiti zanemaijeninaro,. losi je bil^začct"" najlepše rieduvali iu bi po llizlem priskerbel vsih potrebnih stvari za življenje: glej, v največi potrebi, ko je bilo treba naprej zidati začeto dobro vedno skerbel in~ popraševal, kako se godi, ali delo, končajo ga roke sovražnikove, ter se je bati, da gtoji vse dobro pri hiši, na polji, česa še manjka i. t. d. bo ves njegov trud in 41etno delo zastonj, da bo vse Da je za cerkev imel veliko skerb, se vidi s tega, da propadlo in čeda njegova razbežala na vse vetrove; je nabiral za nov zvon, in nova cerkev bi bili kmaln saj tako H'jft	"T^jaf*1" (Tega se ni bati, zidali, ker je bila ta že premajhna več kot 500 ljudem.
tako je bil razmesarjen po rokah in po glavi, da ga je bilo težko pogledati od same groze.
Med prebivalstvom je navstalo veliko razburjenje, vsak pošten človek je občutil velik stud nad tem činom, ki so ga ljudje, pravi bratje socijalistov, doprinesli; vsakemu je bilo žal dobrega človeka, ki je za svoje dobre dela dobil tako strašno smert! Katoliki so bili tako pobiti, da niso vedili, ali so živi ali mertvi, ker so zgubili pravega očeta, voditelja, tolažitelja, zdravnika, podpiratelja na vse strani.	c—^
W0»	jjfciir Skraja kar nismo.^^
hoteli verjeti; mislili so, to ni mogoče, da se nam vet sanja; ali bila je žalostna istina, vidili smo na svoje^^- rr oči. Oh! ni ga več njega, ki je za dušno in telesno
ako je le mogel, je pomsgai, ueni zuravna aasmuj, pw- einluv, ljudi se je ono zoraio venzo, čeravno se vsr magal v materijalnih potrebah, za svoje delo ni nič 'oddaljeni niso vedeli zato; ljudi prišlo je veliko tudi iz zahteval, vse je zastonj kerševal, pokopoval i. t d.; težko Hervaškega; iz Dubice ao vsi odiičneii serbi s svojimi
iteval, vse je zastonj kersevai, pozopovai i. z. u.; razao	Hervaškega; iz Dubice so vsi odiičneii serbi s svojimi
ga bodo pogrešali, gli vsem ni mogel vstreči s svojimi	svečeniki vdeležili se pogreba. "T	^
slabimi dohodki, Bgjggnii^nrKom ne. ki so mu vedno------- zvonilf so mu popotnico. fear_je_jiam i ako
ponujali zemlje in vsuovali; on, kar je videl, da je po-	dopadlo, ker so s tem ffokagalT s voje~lrt5ž£Iu v a u}5-iir
treba za naselnike, je kupil; dgsti jih je pa odgnal z	itrnnfad groznim činom, fctse je tudi od ljudi une
npnmipjaje, da boste vse jmlfidli, ako	strani izpeljal. Pokopal ga je čast. Dubički g. župnik
>o tako šlo. Nedavno je neki malopridnež prišel iz za-	Kolarič, ranjkiga dober prijatelj. Z ginljivo besedo je
pora in še rekel, da se je premalo naležal, da bi ložej	govoril na grobu, da so bili vsi pričujoči ginjeni, slišalo
k •__1_1 ____1 —	m am* m	maavt	ni llf a1	•	1 ____ •!_ A__•	• _ * _ 1_____________Z 1. U«
j?" ,	77. & r\.—: "	JNjegov govor
n denarja imel nikoli veliko pri sebi,,onizadnji dan. .jgdo begede priobčiti/ker pa ni mogočč, naj povem glavne
^wnu je bilo prišlo po pošti 100 gld. in poprej je "D«fPre€i. ki 8em si jih zapomnil. Najpred pripoveduje nje-
i (nerazločno), bi lahko lopovi nesli, za gotovo se pa še ne • ^^ ki jih je 5 letih storil za zapuščeni narod,
l ve, kako je, ker je sodnga vse zapečatila.	rapnatjvži domovino Kranjsko, vs« svoje daroval je zanu-
Cujte tedaj, kako se je blagemu pokojnemu zgo- lenemu tiikajžr^jamiL ljudstvu, ki mu je bil kakouBčOj
dilo. V noči od 24—25. t m. so gerdi lopovi. Pravilo. za vse skerbeč, za dušne in telesne potrebe. I)alje
da jih je bilo_5, sfii^LJULjurki, ulomili zadnie__trata, p^vj, kakn je hil ranjki serčea in terdI v svojem pre,-
poklirali družino, pretivši jim, ako ne molčijo, da jih pričanju, muM Izrednega ZORUj?. in velike pobožnosti,
*>oamab umorijo, kuharju so pa še zapovedali, da jim
^ sveti, da gredo k gospodu denara iskat. Ko pridejo do
gospodove spalnice,zakličejo: odpri! serežani(žandarmi)
so tukai, odpri!
Gospod odpre, oni ga odmah prašajo po denarju,
on se izgovarja, da nima za kaj dati, da ni nič dolžan,
da ga niti nema. Nastavijo mu puško na perse, zahte-
•	vajo vedno denar; ker se pa on brani dati, ustrelijo,
•	on pade na posteljo, pa se zopet vzdigne in jih začne »strani pahati, mežnar isto tako. Ali luč se ugasi, tema
i postane, napadniki popadejo nože in začnejo mesariti. »Kuhar (mežnar) pobegne skozi okno po serežane, med ' sm so trinogi še prebadali, tolkli po glavi, obrezali >ke, ker se je silno branil; ali revež je kmalu obnemogel, poln ran, brez vsake pomoči. Ko so serežani prišii, so bili lopovi pobegnili razun enega, ki pravi, da »e ni mogel makniti, da bi bil ubežal; iskal je najberže, kje bi bil kaj ugrabil, pa so je zakasnil; bil je Sorb, daleč od Dubice doma. Pa
kazavši, koliko j* prestal, koliko zatajevanja samega. sebe, da je le več storil za katoliško stvar in zveličanje njemu izročenih duš.
Kazal je na njegovo strašno smert, ki hn a karva-vimi čerkajni ™p'aanft v 7g"rif>Yini; kazal mučenika za av. vero, lu čudno, med ljudmi, Iti se štejejo omikani, so se našli „lupeži,w ki so mu uzeli prerano drago življenje.
Tolažil nas je, da se nikar ne razbegajmo kot ovce brez pastirja, ker je to mogla biti volja Božja. Kri pa nedolžno prelita klifo na	Y n#>hniin da bodo
raonvgi ostro sojeni, ne le odJBoga, ampak tudi po
SatoTili. fifttgjMit M m vdiftMtii. » bod(>
oblastva ostro skerbela. Kn pokojnih,ft ^^^ p« awtnAi ki bode rodilo novih spričevalcev za vero Jezusovo. Zahvaljuje se vsem, ki so pokojnega spremili do zad-njega počitka, zlasti pa njegovi čedi, ki se vidi, kako so ga serčno ljubili. Nazadnje prosi Boga za ranjkega, ki je toliko zaslug pridobil poganjajoč so za sveto reč,

_ katoliško vero in zveličanje dnš. naj mu oprosti, sej{ je gosp. župan Bistriški A. Lfttezo^ofu zahvalil je z mučeniško smertjo končal truda polno življenje.
>t •	» > __M • _• a_ __: ■ T J.inn	»l..flA
osti, sej)	je
________________ ______ ______ ^ ivljenje.s	milost, da so nas blagovolili obiskati; in v imenu sta-
af mu bode" večni mir in pokoj! ljudstvo je glasno	rišev in otrok za darove in milosti sv. Duha, ktere so
izreklo: Bog oprosti! —	naši mladini po sv. zskramentu podelili. Izrekel je tudi
Da ne bomo brez vsake duhovne pomoči, ie naš	željo, naj bi Bog dal, da bi vse tiste, ktere so danes v
Banieluški biskup odredil, da je župnik v herv. Dubici	sv. veri poterdili, enkrat tudi v svetem raju krog sebe
naš oskerbnik, da ga o vsaki potrebi lahko tam dobimo,	zbrali. Prosil je tudi g. župan, nsj bi, veliki in težavni
da se ob nedeljah lahko brezplačno vozimo tje k službi	Ternovsjrijari, ktera je zavoljo prevelikega truda U!IL
božji.	letin dva ^dekana pokopaia. oba duhovna pomočnika
Dalje je presvitli biskup obljubil nam kmalu poslati	ohranilf^š tO so knežOUllot prijazno odgovorili, da je
novega gosp. duhovna. —	veselje, ako je mladina dobra in nepokvarjena in da je
Dragi bralci „Zg. Danice/ ki ste poznali ranjkega	njihova naj veči želja, da bi se spolnile besede župa-
gosp. misijonarja, vsi njegovi prijatelji, sorodniki in do-	nove, pa da se bode to zgodilo, za to naj tudi gosp.
brotniki, molite za njegovo dušo, in za njegove &_tflžo	župani skerbijo; naj sv. cerkev podpirajo, naj skerbijo
vstanovljene naprave. Naj jih Bog blagosfimTda njegov	za red in keršansko življenje v soseskah, naj župani in
trud ne~bo zastonj, da se mlado .seme katoličanstva	sploh stariši neutrudno delajo za keršansko odgojo otrok,
veselo spodraste in napreduje drugovercem v zgled in spod-	Mladina je nada prihodnosti itd., budo; in da bodočega naslednika tudi ne pozabite Priporočili so tudi knezoškof županom, naj oni
materialno podpčrati z intencijami in darovi, posebno	skerbijo, da se duhovnom v kratkem dostojniše poslopje
za zvon.	postavi, ker to je živa potreba. — Že na potu v Ternovo
Kervavi ta slučaj je vse daleč okoli pretresel,	so gosp. dekan knezoškoiu pripovedovali, da je tukajšni
Tudi oblastnije so se začele gibati, od vseh strani gredo	premožni posestnik in tergovec J. V. pripravljen daro-
žandarmi in njih komandanti, predstojniki od bližnjih	vati prostorno hišo z velikim vertom v sredi Tomovega,
okrajev in celo iz Banjeluke; potrole iščejo morivce po	da bi tu redovnice vstanovile šolo in odgojišče za žensko
vsih kotih; 3 so že dobili; govori se, da jih bodo ustre-	mladino. Že pred nekaj leti bil mož ponudil faranom
lili. To je pa tudi zanimivo, da serbi zavračajo vse na	veliki dar, in prišle so bile šolske sestre iz Maribora
turke, a turki na serbe. Sram jih je. Sedaj, mislim, da	poslopje ogledat, pa razne zapreke so bile stvar za-
bodo za policijo dali ostrejše naredbe. (Natolcuje se že	vlekle, da se ni dognala. Knezoškof serčno oveseljeni
to in uno, kdo je kaj kriv ali kaj zamudil, pa bojo	so hotli z g. V. o tej zadevi govoriti ter so ga po obedu
preiskovanja pokazale.)	sprejeli. Ko je V. obljubil, da ostane „mož beseda/ so
Toliko sem v naglici napisal, ker morda še ne	knezoškof izrazili zadovoljnost in veselje, ter zagotovili,
veste od tega groznega dogodka. Ako bo še kaj zani-	da jim bo na sercu, da se ta zadeva srečno doverši. In
mivega, Vam sporočim. *) Ranjki blagi gospod naj pa	tako se smemo nadjati, da dobi naša dolina v kratkem
počiva v miru in večna luč naj mu sveti.	prekoristno vstanovo dekliško šolo, ktera bo v prid in
t m	korist ne le Notranjcem, temuč tudi sosednjim Istrijanom
Iz Ternovega na Notranjskem. (Birma Veliko-	y ^ovograjskem ozraju. Ko so nam zvonivi naznanjali »rtno podarilo za dekliško šolo.) Vedno so judje popra- dh d *reJmilogtljivegJa knezoškofa, so imeli Ternovski ševali, ali bode letos pri nas sv birma; m ko je bdo f en0 žJelj^da nam Bog mnoge leta ohrani z leče naznanjeno da pridejo 24 t. muk nam premi- bl pa8tirjaJ/da ga po preteku nekaj let zopet
ostljm knez m škof delit to^	vidimo čverstega in zdTavega med nami ter da £as ljudstvo zelo razveseljeno, in težko, smo ^f^ah » greČQ0 tje ^ri elj kam*r nag 8edaj tako zve8t0 in željeni dan 24. in 2o. maja. Dolgih 7 let je preteklo, . ,	' * 1	J	R
od kar je bila pri nas zadnjič deljena sv. birma. Ome- 8KerDno V0Ql •	a- >
njeni dan proti večeru so se pripeljali v Ternovo naš	Misijon pri sv. Križu pri Teržiču. (Nekoliko
prevzvišeni nadpastir. Ne bom na drobno opisoval slo- zakasnjeno.) Imeli smo sv. misijon pri nas. Prišli so-vesnega in priserčnega sprejema ter ginljivih cerkvenih trije čč. očetje iz reda sv. Vincenca 14. aprila zvečer: obredov naslednjega dne, sej to je bilo povsod, kamor gg. Ign. Bdhm, Adolf Pogorelec; in N. Geršek iz Celja, so se škof pripeljali, skorej popolnoma enako, povsod Pričel se je 14. aprila popoldan. Z veseljem in 8 so bili z naj večim spoštovanjem in z ginljivo priserč- častjo smo jih sprejeli. P. Bohm je v pervem govoru nostjo sprejeti. Le nekoliko naj omenim. Na meji du- pojasnoval namen, zakaj da so prišli hovnije so jih spoštljivo pozdravili, c. kr. okrajni sodnik	Najprej so priserčno in poljudno pripravljali otroke
Bistriški, gospodje župani in mnogo odličnih tukajšnjih jn mladino do 16. leta za spoved in sv. obhajilo. V oseb, ter jih med streljanjem in zvonenjem spremili v pretresljivi besedi so razlagali štiri poslednje reči, farno cerkev sv. Petra. Ob cesti je bilo vsajenih ktere so globoko v srce segale. Zlo je šibal g. p. Bohm mnogo z banderci okinčanih mlajev in od podnožja zlasti nečiste in druge grehe. — Bog daj, da bi bilo cerkvenega griča do vboda v farno cerkev so pozdrav- veliko sadu, poboljšanja!
ljali višega pastirja primerni napisi. Na pr.: Razlega	Pretresljivo so govorili o terdovratnostigrešnika,
se veselja glas: — Tvoj prihod je osrečil nas. Daj bla- kteri pokoro odlaša, kako nevarno je to, — o pravici goslov in rajski mir — ovčicam, ljubljeni Pastir. — Božji. Ginljivo je bilo spet slišati od neskončne mi-Tvoj prihod, Tvoj odhod — Blagoslovi naj Gospod, losti Božje, kteri tudi nar večjega grešnika ne zaverže, Pred cerkvenimi vrati: „Tu nos pasce, nos tuere — Tu kj pri njem pomoči iše, se iz celega serca k njemu nos bona fac videre/ — Naslednji dan, t. j. 25. t. m. oberne. Nar bolj ginljivo je bilo v petek 16. aprila, so premilostljivi Gospod podelili 1003 birmancem za- ko je pater Bohm pred izpostavljenim presvet. Reš. krament sv. birme. — Ko so se knezoškof ob eni uri Telesom v imenu vsih Jezusa prosil za odpušanje sa popoldne v duhovsko hišo povernili, so se jim poklonili ySe razžaljenja, nečasti, ktere se mu gode z nespo-vsi trije župani Ternovske fare, in v imenu faranov se dohnim obnašanjem, posebno z nevrednim obhajilom.
--Kaj glasno, po domače vpraša vse pričujoče, če verujejo,
*) Prav posebno hvaležni smo za poročilo in prosimo --
priljudno, sporočajte ie na dalje o tej reči in o drnzih sa-	*) Prav serčna sahvala;
devah in dogodbah. Vr.	poskerbljeno. Vr.
sa spolni tev Vale sadeve ie
upajo, ljubijo čez vte Jezusa. In glasno je vse od-• govarjalo, priterdilo.
Posebno ginljivo je bilo, ko je pater v imenu far-manov domačega g. župnika prosil za odpušanje za vse razžaljenja, ktero so-jim znabiti le boli is nepre-mislika ali nevednosti storili. In g. župnik, stopivši na zgornjo stopnico velikega altsija, z derhtečim glasom odgovorijo: Iz serca vsim odpustim. In vse ljudstvo, ktero je bilo pri poprejšnih pridigah sicer- ginjeno, pa tiho, je pri ti priliki na glas jokalo. — Nadalje v imenu otr6k prosijo starše za odpušanje itd. Zvečer ob 8, nadaljujejo, naj slovesno skozi četert ure zvoni, pri tej priliki naj si podajo roke v spravo, ki so bili znabiti v kregu.
K sklepu v nedeljo popoldan je bil misijonski križ blagoslovljen, postavljen. Lepo je bilo viditi, dolgo procesijo v lepem vremenu potem ko je popred bilo večjidel deževno vreme, toliko bolje, da so ljudje imeli bolj čas vdeležiti se sv. misjona. Pa so se tudi res obilno vdeleževali sv. misijona, da je bila prostorna cerkev vedno polna. Obhajanih je bilo 1111. Res čudno 4 enojke! Naj Bog blagoslovi sv. misjon, da bi ti štirje stebrički pomenili stanovitnost v dobrem!!
Hvaležni so farmani tem dobrim, za blagor duš vnetim gospodom. Pomagala sta spovedovati trem vnetim gg. misijonaijem in blagemu domačemu gosp. župniku gg. Janez Tavčar, župnik v Lešah, in Lorenc Kristofič, župnik v Kovorju.
Spremila sta čč. patre gg. F. Vohinec in L. Kristofič do Naklega, kjer so se pomudili jtfi gostoljubnem prijaznem g. jubilantu 4flk^Zarniku, onaotfiBna žup., kteri so jih prijazno pogoštjIT Tiik^ so bili čast? g. p. superijor Bohm nekdaj duhovnega pomočniSa. fiog fUisfbnarjem njih trna obilno poplacai; —" Iz Željimske doline: Marsikdo gotovo že po-prašuje, kako je z novo cerkvijo? — Da bi vstregel vsim dobrotnikom, prijateljem in drugim, ki so darovali za zidanje naše v resnici potrebne cerkve, naj sporočam aledeče: Zidanje nove cerkve bo v dveh ali treh tednih gotovo popolnoma in lepo dokončano, in cerkev bi se zamogla že blsgosloviti.
Toda popred treba bo še za naj potrebuejšo zno-tranjo opravo poskerbeti, ker stara ni več za rabo; in sej v mali stari ceravici tudi ni kaj take oprave, le en altarček, kake 4 metre visok, stoji v nji.
Da se pa vse še napravi, vsaj veliki altar, prižnica, kerstni kamen i. t. d., potrebovalo bi se še veliko denarja ; — pa (kje ga dobiti)... Velike skerbi me zopet tlačijo, ker farani so revni, in tndi dokaj z nakladi obloženi, 50 na goldinar, to niso majhne reči. —
Zadolžili smo se, in treba bo še mnogim rokodelcem, kamnoseku, kleparju, in mizarju dokaj plačevati. — Iz tega vzroka prederznem ae še enkrat na serca dobrih ljudi poterkati, in poprositi za kak milodar, da bi ga blagovolili dobrotniki naši nove cerkvo položiti na altar sv. Vida. ter da bi mogel napraviti še naj po-trebnejši znotranjo opravo v novi hiši Božji. —
Bog Vam bo gotovo stoterno povernil, in da bi se to zgodilo, obljubim že naprej, molili bomo v novi cerkvi za vse dobrotnike, ki so nam že veliko darovali, da se je mogla lepa nova cerkev zidati, in za one, ki bodo pripomogli, da se bo še znotraj hiša božja ozaljšala. —
Juri Dernovšek, farni oskerbnik.
Bratovake zadev«.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega 6erca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, aa. Hermagorain Fortunata,
naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešeetvsnje in vse nečistosti, sovraštva* preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mati priporoča sina osmošolca, da bi šolo dobro izdelal in da bi izvolil si duhovski stan, ako je božja volja. — Neko pohujšanje — da bi se zaterlo.
Koledar za prihodnji teden:
7. rožnika. S. Lukrecija. — 8. S. Medard. — 9. Ss. Primož in Felicijan. — 10. S. Marjeta kraljica. — 11. S. Barnaba. — 12. Predbinkoštnica. (Post.) S. Jan. Fa-kund. — 13. Binkoštna nedelja.
Listek za raznoterosti.
Glavni praznik Naše ljube Gospe presvetega Serca
Jezusovega obhajal jako dostojno se je v tukajšnji stolj-nici, sedežu bratovščine istega imena, pretečeni ponedeljek. Ker je bil ta dan sklep Šmarnic, ktere so se z izgledno vnemo in pobožnostjo obhajale, po vseh Ljub-Ijanskih cerkvah, pa tudi, kolikor vemo, po deželi, bil je zjutraj ob 5 sklepni govor za Slovence, sv. maša z blagoslovoma in zahvalno pesmijo. Nad 400 vernih pristopilo je ta dan k sv. Obhajilu. Zvečer ob 7 bilo je nemško branje in slovesne litanije z zahvalno pesmijo. Slovesnost imeli so preč. gosp. stoljni dekan dr. Henrik Pavkar z mitro.
V	Marijanišču so bile pretekli mesec Šmarnice e primernim premišljevanjem. Ljudi je prihajalo več dan za dnevom. V nedeljo je bila dopoldne slovesna služba božja, pri kteri je č. P. Jožef lepo slikal zgled Matere Božje v mičnem govoru. Dopoldne kakor popoldne je bilo darovanje. Slovesno sv. mašo, kakor tudi pri šmar-nicah litanije, je imel mil. g. prošt dr. Jarc. — V ponedeljek je bil sklep Šmarnic. Naj bi bile, tako se je reklo, Mariji v čast, v zahvalo in priporočilo.
Zastran neve cerkve Jezusovega presv. Serca.
Od več strani, zlasti od prečastite duhovščine, so se nam želje izrekle, naj bi se „v Danici" objavilo, koliko je še dolga pri misijonski cerkvi Jezusovega presv. Serca v Ljubljani? Blagovolite pregledati reč: Ko smo 1. grudna 1886 cerkvene poštetfe (račune) prevzeli, je bilo dolga še: 78.251 gld. Sedaj, 1. junija 1886, ga je še: 41.338 gld. razun tega pa še ima Ljubljanska hranilnica dobiti ves kapital 11.000gld.torsj vsega skupaj: 52.338 gld. Tu pa mali dolgovi po 200, 300, 400 gld. in obresti, ki jih vsako leto plačevati moramo, niso za-računjeni. — NB. Mali dolgovi po 200, 300, 400 so plsčani. Ako drago, objavite to v Danici in blagovolite revšino priporočiti dobrotnim Sercem.
V	Ljubljani 29. maja 1886. Ignacij Bohm,
predsednik misijonarjev v Ljubljani.
Pristave k. Ko smo te verstice za natis pregledovali, nam je neprevidoma v glavo šinila misel: Od več strani se bere, kako priserčno hvaležni so čč. očetom misijonarjem gospodje duhovni in ljudstvo po opravljenih ss. misijonih: — kaj ko bi zlasti take z misijonom osrečene duhovnije, kadar si bodi — če tudi delj časa pozneje — svojo zahvalo djansko pokazale in napravile kako zbirkozanovocgrkev Jezusovega praav. Serca, ktera se nam vgftkLpat, kmUr jn	vidi
^jftl hi, kl^pft^ častitljivši. Ta cerkev je res čast Ljubljanskega mesta in lahko smo je veseli, če tudi je draga. Skusimo tedaj, da Jezusovo najsvetejše Serce in ss. aposteljna naša — Cirila in Metoda — iz dolga spravimo.	Vredništvo.
_(Darovi In nektere drage reči prihodnjič.)
Odgovorni vrednik: Laka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Ješei Blaznikovi nasledniki v Ljubljani