uhaja PROSVETA i ' , , s- / I glasilo slovenske narodne podporne jednote' Uredniški ln upravnlškl proitorl 166? South Lawndala An. Offioa of Publioetioa: B66T South Lawndak An * Tolophono, Hockw«U 4906 * LETO-TBAE XX*Vl Cena lista Je 66.66 AM of mt stana a. im CHICAGO 23. ILU PETEK. II. AVGUSTA (AUGUST II). 1644 Buboeriptton $6.00 Yaarly dTEV.—NUMBER 117 AccepUnca for m*10na »t »podal rata ol postajo provldsd far ln seetion 1106, Act ol Od 6, 1017. authorlsad on Juna 4. 1616. Roosevelt konferiral na Havajih; "bitka za Pariz" se pričela Nemško poveljstvo zagnalo rezervne divizije v napade na ruske pozicije na fronti pri Vzhodni Prusiji, ki pa so bili odbiti in sovražnik vržen nazaj z velikimi izgubami. Rusi raztegnili koridor do Baltiškega morja.—Američani Z6*edli St. Malo, pristaniščno mesto in trdnjavo v Bretaniji. Novi bombni ngipadi na nemška mesta in industrijska središča.— Admiral Nimitz ni^n&nil osvojitev otoka Guama.—Zavezniki potopili čez petsto sovražnik podmornic Honolulu, Hava J L 10. avg.— Predsednik Roosevelt, ki se je sem pripeljal na krlžarki iz San Diega, Calif., kmalu po sprejemu nominacije za četrti termin, je dne 29. julija zaključil tridnevno konferenco z admiralom Ches-terjem Nimitzem in generalom Douglasom MacArthurjem ' ter drugimi vojaškimi poveljniki. V glavnem se je konferenca tikala vojnih operacij proti Japonski. Roosevelt je povedal časnikarskim poročevalcem, da se je na konferenci izdelal načrt za končno osvoboditev Filipinov in za zlom japonske vojne maši-ne ter brezpogojno predajo. Zavezniški atan v Normandiji, 10. avg.—Ameriška motorizirana sila je prodrla do zadnje nemške bojne črte, ki Ščiti Pariz in Nemci so naznanili, da "bitka za Pariz" se je že pričela. t London. 10. avg.—Nemško poveljstvo j^ zagnalo rezervne dir vizije v napade na ruake pozicije na fronti v bUžini Vžfiodne Prusije, zaeno pa je mobilizira- lo vse ^inla|yBl|ff~ in ženske 15 do65Mt 2 v starosti strelskih' jarfeov za kopanje in gradnjo padi so se začeli, ko je poveljnik nemške vojaške posadke ignoriral ultimat, naj se poda. Na severnem koncu fronte so v akciji britske in kanadske čete. Te so prodrle deset milj daleč in se približale Falaisu. Operacije čet podpirajo zavezniška letala z bombardiranjem nemških pozicij. General Dwight D. Eisenhow-er, vrhovni poveljnik zavezniške sije. je premestil svoj glavni stan na kontinent, da naveže tesnejše stike z generalom Bradley-jem, poveljnikom ameriške armade, in generalom Montgome-ryjem, poveljnikom britske armade, ki vodita ofenzivo proti Nemcem v Normandiji in Bretaniji. Ameriški bombniki so izvršili nove napade na mesta in industrijska središča v Nemčiji in treh zasedenih tiržavah. Bombe so padale na Stuttgart, Saar-brucken, na l6talske tovarne V Gyoru med Dunajem in Budimpešto, čistilnice olja v Almasu, SO milj zapadno od Budimpešte, in~M šoloaniHro proge ter naprave v Brodu, Jugoslavija. Rim. 10. avg.—Bitke so se ob- Bolgarija bi rada sklenila mir Sateliti nacijske Nemčije alarmirani Ankara. Turčija. 10. avg.—Tu krožijo govorice, da je Bolgarija apeUrala na zaveznike za sklenitev miru. Prosila je turško vlado za posredovanje v upanju, da bo slednja pridobila zaveznike za milostno postopanje. Dr. Floyd H. Black, bivši predsednik ameriškega kolegija v Bolgariji in sedanji predsednik ameriškega kolegija v Istanbulu, e odpotoval v Ankaro, kjer ae bo posvetoval s člani ameriškega poslaništva. Odhod, pravijo, je X)vezan z apelom bolgarske vlade za sklenitev miru. Sateliti nacijske Nemčije — Bolgarija, Rumunija in Ogrska— vidijo pisanje na steni in so ie storili korake glede kapitulacije. Vero, da bo Nemčija zmagala tej vojni, so izgubili. Dunaj postal vojaško taborišče utrdb, da prepreči vkorakanje novile med ^deM osme britske armade in Nemd ob krivulji reke Arne na vzhodni strani Flo-rence. Brftska armada je odbila nemške napade na svoje pozicije in zasedla hrib Grillo. Izgleda, da se bo usoda Florence kmalu odločila.4 Petri Harbor. Havaji. 10. avg —Ameriška sila je osvojila otok Guam z izjemo konice ozemlja pri Patiju. Admiral Chester W. Nimitz poroča, da to ozemlje še drže Japonci, ki pa so obkroženi n bodo kmalu uničeni. Waahington. D. C.. 10. avg.— Skupna izjava, objavljena \ VVashingtonu in Londonu, pravi da so zavezniki potopili čez pet sto sovražnih podmornic od za-Jetkf vojne sovjetskih čet na nemško ozem lje. Radio Berlin je sinoči priznal, da* so Rusi prebili nemško bojno črto pri Vzhodni Prusiji v dveh krajih. Moskva poroča, da ao Rusi odbili nemške protinapade na svoje pozicije v bližini Schirwindta, obmejnega mesta,in vrgli sovražnika nazaj s velikimi izgubami. Schirwindt je oddaljen le okrog 40 milj od Koenigsberga, glavnega mesta Vzhodne Prusije. Nemci so v protinapadih Izgubi li čez pet tiaoč vojakov in 120 tankov. Radio Moskva je v oddaji poudaril, M'da gradnja utrdb ln kopanje jarkov ne bosta ustavila prodiranja sovjetskih kolon. Naša letala kontrolirajo ozračje ln rušijo utrdbe. Vojaške kolone bodo prodirale naprej ln navezale stike z zavezniško silo na zapadu." Ruske armade na aeveru, ki prodirajo proti Rigi, glavnemu mestu Latvije, in na obeh strani h reke Daugove, so razširile koridor do Baltiškega morja in .s tem potisnili v past nemško oboroženo silo v Latviji in Esto-n'ji Uradni komunike, objavljan danes zjutraj, pravi, da so Rusi okupirali čez 280 vasi in na-' ,f>in v zadnjih 24 uradf^H Vzhodno od Varšave so Rusi jzvojevali nove uspehe. Na Remiju med rekama Visla in Kug so ustanovili nova mostišča N* južnem koncu tiaoč milj dol-K< fronte so sovjetske čete okupirale Skole, naselbino v vznožju K»rpatskega gorovja nedaleč od 1 ^ i kega prelaza, kjer ae od i' t proti čehoalovaški meji. Zavosnllkl atan v Franciji. 10 ■ Ameriške oklopne kolone prebile drugo nemško boj H!t" >n okupirale Le Mana " vale naprej proti Parizu. Dru ameriške kolone ao zasedle '' Malo, pristaniščno mesto in l"'njivo v Bretaniji. potrjeno poročilo pravi, da " ,,rr" n*ke kolone v prodiranju Km. Parizu udrle v Nantes ob r Uire in v Angers, drugo ' "b tej reki. Drugi oddel " ™*r'*ke sile napadajo Brest ' »n. no bazo na zapadni ko-1 ^tonskega polotoka. Na ki no Uradnik unije CIO pojde v Italijo Sestanek z voditelji italijanskih unij Washlngton. D. C. — (FP) — George Baldanzi, podpredsednik tekstilne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, bo kmalu odpotoval v Italijo kjer se bo sestal in imel razgovore z voditelji italijanskih strokovnih unij. Potni list je že dobil od drfavnegi departmenta VVilliam Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je naznanil, da bo v Italijo odpotoval Luigi Antonini, podpredaed-nlk unije International Ladies Garment Workers. Kakor Bal danzl, bo tudi Antonini imel razgovore z voditelji italijanskih unij. . "Glavni namen mojega obiska Italije Je diskuzijs o pomoči s strani ameriških delavcev v naporih. da italijanski delavdob-nove svoje organizacije po četrtletju fašistične diktature in terorja," Je rekel Baldanzi "Ob.K- kal bom Italija katere jezik go- Bolnišnice natrpane z ranjenimi vojaki We6hlntton. D. C?.*tO. avg.— Švedski list Aftontidningen je objavil poročilo svojega dopisnika v Bernu, Švica, ki se glasi: "Potniki, ki so dospeli v Švico, pripovedujejo, da je Dunaj postal ogromno vojaško taborišče. Stari in krasni parki bivše prestolnice avstrijskega cesarstva med temi Prater, svetovno znano zabavišče nekdaj veselega in živahnega Dunaja, so zaprti civt listom. V teh parkih se zda, vežbajo kvizlinške čete pod strogo nemško vojaško disciplino Vežbanje rumunskih, bolgarskih hrvaških, slovaških in drugih kvizlinških čet je v rolufttčastni-kov nacijskih napadalnih oddelkov. "Vse dunajske bolnišnice so natrpane z nemškimi vojaki, ki so bili ranjeni na ruskih ln dru gih frontah. Celo hoteli ln jlv-na poslopja so bila izpremenje-na v vojaške bolnišnice. Grin zing, Semmering in drugi nekda priljubljeni izletniški kraji so tu di natrpan! z ranjenimi vojaki Oni, ki so dobili v akciji lahke poškodbe, ae morajo po neka dneh počitka vrniti na fronte. "Dunajske železniške postaje ki so bile deloma poškodova ne in razdejane v zavezniških bombnih napadih, ao silno za po alene. Vlaki stalno dovažajo ra njene vojake ln blago, ki so ga naciji zaaegli v Rumuniji, Bol gariji in na Ogrskem. Nemški vojaški oddelki strašijo te vlake Čldvek, ki koraka po grdih du najskih cestah, dobi občutek, da je sešel v vojaško taborišče. Nedavno odprti bordeli povečavajo ta občutek/*_ * I Papen dospel v Berlin iz Turčijo London, 10. avg,—Radio Ber lin je naznanil, da se je Pranz von Pa pen vrnil v Berlin iz An kare. katero je zapustil, ko J | Turčija pretrgala diplornatidne in ekonomske odnošaje z Nemčl Jo. Z njim vred eo dospeli Berlin člar* njegovega poslani- pogajanja med oljakiv moskvi zaključena ieorganiiziranje ubezne vlado v Londonu na vidiku APEL ZA POMOČ PODTALNIM SILAM Moekva. 1& lavg.—Stanislav MHcolajczyk, predsednik poljske ubežne vlade, je po drugem sestanku s Stalinom naznanil za-ključenje pogajanj s člani poljskega odbora sa narodno osvoboditev, zaeno p« je izrazil upanje,, da bo prišlo do popolnega sporazuma. On, ju nanj i minister Tadej Romer in Stanlalav Grabsktae bodo krnili v London. "Stalin nas jt ugotovil, da je za močno, neodvisno in demokratično Poljsko," j« rekel Mikolaj-czyk na sestanka s časnikarji. Popolnoma aem Viverjen o potrebi teane, trajne in prijateljske kooperacije med Poljsko in sovjetsko Rusijo sedaj in v povojni dobi. ZedinUl smo se v tem, da nobena grupa ne poda izjave ali protiizjave o rezultatu raz Ovorov." Mlkolajczyk je obiskal Stali na sinoči, prej pa je konferiral z zunanjim komisarjem Moloto-vom. Naglaail je, da sta obe grupi predložili načrte, ki naj bi istvarili . podlago sporazumu Razgovori o teh se bodo nadaljevali v Londonu. Na vprašanje časnikarjev, ali se bodo pogaja-ija obnovila v Moakvi, jt Miko-lajczyk odgovoril, da bi bila Varšava, kjer divtjajo ljute bitke, primeren prostor. Možnost je, da bo poljska u bežna vlada reorganizirana. Iz te bodo najbrže izločeni oni mi nistri, katere Moskva smatra za nasprotnike sovjetske Rusije. Obe poljski grupi sta po za-ključenju pogajanj poudarili, da sta za obnovo razgovorov v svrho dosege sporazuma. London. 10. avg.—Genersl Ks zimir Sosnkowski, katerega je Moskva obsodila kot fašista, je sinoči apeliral na zaveznike, naj pomagajo pOljaki podtalni arma di? ki drži velik del Varšave. Sli čen apel je naslovil zaveznikom general Bor, poveljnik te arma de. Slednji je dejal, da so oddel ki njegove armade zavojevani v Jutih bitkah z Nemci v Varšav n predmestjih. »Uba Ps^n bo ime, * 000 članov unTciO Tam bom'ne. s-tanek z ^^^ imel razgovore tudi z zavemišk,- j strotn Joechimom von Ribben mi vojaškimi avtoritetami." | tropom Zmaga tekstilne unije v Passaicu Nova doba v delavskih odnoša jih Domače vesti Paealc, I*. J. - (FP) - UnIJs tekstilnih delavcv, včlanjena Kongresu Industrijskih organi zacij, je aklenila fKjffodbo z Bo tany VVorsted Mills Co.; ki se smatra za veliko pridobitev. Provizije določajo zaprto de lavnico, odbijanje unijakih pri spevkov po kompaniji, plačane letne počitnice in '»skrbo delav cev v bolnišnicah, kadar zbole ali ae poškodujejo pri delu Stroške oskrbe plača kompani ja. V tovarnah te kompanije dela čez 4900 delavcev. Pogodbo je bila sklenjena po volitvah, v katerih se je ogromne večina delavcev izrekla, da Jih unija reprezmtira pri kolektivnih pogajanjih. George Baldanzi, podpredsednik tekstilne unije, je dejsl, da Je pogodba nov mejnik na poti v dobre odnošaje med delevci in delodajalci Vojaška kontrola letalstva v Rumuniji. Oblaki Chicago.—Dne 0, t. m. sta obi-akala gl. urad SNPJ in uredni-tvo Proavete Marv Vidmar iz ohnstowna, Pa., v spremstvu dary Udovičeve iz Chicaga, ln Pfc. Edvvard Prazak iz Chicaga, član društva 559 SNPJ, ki je nastanjen v vojaškem taborišču Camp Reynolda, Pa. ' \ Nov grob v La Sallu La Salle, IU.—Dne 7. t. m. ao i reke Illinois potegnili truplo rojaka Josepha Goriška, ki si je očividno sam vzel življenje. Bil e član društva št. 9K SNPJ in star 62 let. Tukaj je bival okrog 35 let in je bil uposlcn v tovarni Illinois Zine Co. Tukaj zapušča ženo, dve poročeni hčeri, enega sina, ki je pri vojakih v Californiji, in tri vnuke, v starem kraju pa brate in sestre. Is Brldtfovllla BridgeviUe, Pa. — Na francoskem bojišču je padel Edmund Micgalay, star šele 19 let.—Na desetdnevnem dopustu se naha ja Cpl. Frank Juvančič, sin taj niče društva 295 SNPJ, ki služi pri protiletalski diviziji v Camp Stewartu, Ga.—Z Japonskega bojišča se je pq 28 mesecih odsot nosti vrnil domov Pvt. Joseph Uriah.—Cpl. John J. Leveč, sin blagajnika društva 295, pa je bil v Angliji povišan za sarženta. Is Detroita Detroit.—Tukaj je umrl bivši Calumetčan Joe Mišica, doma od Črnomlja v Beli Krajini. Star je bil 60 let in zapušča ženo in oaem hčera.—Mrs. Z i mar man je dobila telegram od vojnaga departmenta, da je na francoski fronti padel Frank Plut, ki je pred odhodom v armšdo stanoval pri njih. Star je bil 16 let ln doma n6kj« od Črnomlja. Tik kaj ne zapušča sorodnikov in tudi pri društvu ni bll.-tDne 0. avg. sta slsvila 30-letidco zakonskega življenja Joe in Ana Kos. Ob tej priliki je prišla domov tudi njih hči Olga iz Norfolka, Va., kjer služi Strica Sama v šoli za obrežno strsžo in ims naslov "Petty Officer".—Joe Grum in njegovs žena lz Parnassuss, Pa., sta obisksls njegovs brata Joeva in Antona Gruma. Is Johnsiowns Johnstovvn, Ps.—Tragične smr* ti je umrl pri kopenju Victor Dremel, star 31 let, med mladino zelo poznan atlet in voditelj skavtov v Park Hillu. Na Izletu skupine skavtov blizu Carroll-Umna je utonil, ko je hotel rešiti svojegs 12 let starega polbrata, ki se je potspljsl. Dvanajstletnega Josepha so rešili z di-halnlkom, Victorja pa niso več mogli obuditi k življenju. Bil je člsn ABZ in UMW. Zapušča mlsdo ženo s trimesečno hčerko, dvs brata, dve aestri, polbrata in polaestro. Bil je zelo priden delavec, močne nature, vedno dobre volje in mladina ga bo zelo pogrešala.—V Franciji Je padel John GuzuJ iz Lloydells, člsn društvs 60 SNPJ, Zspušča starše, tri brste, od ksterih Je eden I/ ••• • Naciji iscejo grešne kozle Naprtiti jim hočejo odgovornost za k poraze London. 10. avg.—Naciji imajo M>lno izgovorov za poraze nemških sil na vseh frontah. Z namenom, da ae obdrie na krmilu, kažejo na zaroto generalov proti Hitlerju ln svojemu režimu. Notorično geslo nacljev po prvi svetovni vojni je bilo: "Ljudstvo na domači fronti je potisnilo bodalo v hrbet nemški armadi." Sedanje geslo je: "Generali so vas vrgli v dve vojni in obe izgubili." Naciji skušajo uatvariti vtis, da ao oni postavili Nemčijo na noge in da jo bodo tudi v sedanji vojni rešili pred porazom, če jih bo ljudstvo podpiralo v vseh ozirih. Farsa pred takosvanim ljudskim sodiščem, ki je obsodilo osem visokih vojaških častnikov v smrt, je bila zaključena z obe-šenjem., toda pripravlja se nova. V zavesti, da Je Nemčija že Izgu bila vojno, skušajo naciji zvrniti vso krivdo sa poraze na vojaške voditelje. O6itno je, da bodo sledile nadaljfcje eksekucije generalov. Goebbels, minister nacijske propagande, atalno naglaša, da so imeli zarotniki svese s Moskvo. Francoski gerilci oblegajo Vichy na Novi Gvineji, in tri sestre. Odbor odločil •o z mili in policijfe Madrid. I***!)* 10% avg^i-chy, kjer je se4«z lutkarje vla de' premier ja Lavala, je pblegan po francoskih gerilcih in članih podtalnih grup, se glasi aem dospelo poročilo. Gerilci so udri v predmestja, kjer so zdsj zavojevani v ostrih bitkah s Lavalo vimi miličniki, mobjlno gardo in policijo. Poročilo, ki ga je dobil špan ski list Ya, trdi, da je Laval za pustil grsd v Chateldonu, deset milj od Viehyja, Iz bojazni pred ujetjem. Poročilo dalje pravi, da so gerilci že znotrsj Vichyjs. V drugih krajih Francije se vrše bitke med Nemci ln gerllc Nepotrjeno poročilo prsvl, ds so gerilci okupirsli vsšno železni Ško in cestno križišče med Bor deauxom ln Bergeracom v Južn Franciji. načrti 0 raz kosanju nemčije sestavljeni Zavezniika posvetoval-na komisija na delu KAZNOVANJE VOJ. NIH ZLOCINCEV London. 10. avg.—Kakšni načrti so bili sestavljeni glede premirja, o usodi Nemčije in kakšni koraki bodo atorjeni za obnovo vrope in položitev temeljev trajnemu miru? To so vprašanja, ki ao prišla v papredje zdaj, . ko Je poraz Nemčije na vidiku. Zavezniška posvetovalna ko-. misija, katero tvorijo reprezentance treh velesil—Velike Britanije, aovjetake »Rusije ln Amerike— je na delu še več mesecev. Detajli načrtov., da se Nemčija zapre zemljepisno in ekonomsko, ao šo tajnost. Ameriški poslanik John Wi-nant, član posvetovalne komlai-e, noče niti razkriti napredka dela komisije. Kljub temu je očitno, da bodo veleaile skrbele, da se Nemčija nikdar več ne dvigne kot vojaška sila. Poučeni krogi trdijo, da načrti predvidevajo zavezniško okupacijo Nemčije in razkosanje na sfere vpliva. Rusija bo kontrolirala vzhodno Nemčijo, Velika. Britanija nemška osemlja severno od Msinsa, Amerika pa južno Nemčijo. Berlin bo morda isbran sa centralo koordinacije. ''»polna razorožitev Nemčije iij i stroga4 kontrola industrij. Dežela bo .razkoaana na province In del Vzhodne Prusije, domovine junkerjev ln milltaiistov, bo dobila Poljska. Del Gornje šle-zije. pride v okvir sovjetske Ru-sijbo<.iljalu /ivila, "h leko tn , naj stori korake za upo-alitev delavcev v osvobojenih pokrajinah, da ao olajša brespo-aelnoat Apel naglaša med drugim, da je rešitev problema v rekon* atrukeiji Italijanskih (mest In vasi ter gradnji Javnih in pri* vatnih projektov. Vlada naj išče poore pri zavezniških vojaških (ivtoi itetah za Izvedbo progi tona Predstavniki unij ao omenili rt*všl-ino italijanaklh delavskih slojev In naraščanje življenskih stroškov. Gronehl je v odgovoru na i*pel priznal, da Je položaj k rit ti en in da bo podvz«! akcijo, da ae situacija ublaii. Akutno pomanjkanje iiveia v Parizu Istanbul. Turčija. 10 avg- —. uuiioi jc wi'nn,»>«•■ • — ------- #- -----------------. .. Rumunskl kvizlinš« režim je dolevoc, ki dela več kot dva ta- j no plačo. Ta Je 60 centov na uro i ure prwi trgovinami v u odredil vojaško kontrolo letalake- dna v podjetju, poatatl član unl-j za prva dva tedna in 70 centov da bodo Ta konflikt se je v Wssliingtonu vlekel že od zadnje jeseni, ko so vojaške oblasti, v čljih področju je določanje vojne produkcije ln vojna naročila, pričele z redukcijami ali odpovedjo istih. Te redukcije in odpovedi zdej znašajo že blizu treh mLlijard dolarjev mesečno, ker pomeni, de je bil v marsikateri tovarn^ (e reduciran ali češe ustavljen obret. In vodstva teh tovarn, kakor tudi zastopniki deievstvs so najbolj pritiskali ns VVashlngton, da jim dovoli preureditev produkcije za civilno porabo. Fd večmesečnem trenju in argumentiranju za in proti je vojni produkcijski odbor pod vrhovnim vodstvom Nelsona pred par tedni končno odobril nove smernice, po katerih bodo tovarnarji izven vojne produkcije lahko pričeli s priprsvami za preureditev produkcije za civilne potrebe, ako bodo dobili potrebno dovoljenje ln materisl. Tako je bil presekan prvi gordijskl vozel. Na pritisk vojaških oblasti je bil napravljen kompromis v toliko, da odredbe vojnega produkcijskega odbors stopijo v veljsvo v vseh točksh s 15. avgustom . To preurejevsnje produkcije bo seveds omejeno ln bo šlo bolj počasi naprej, ker so velckorporacije z velikimi vojnimi na „ ročlil še vedno na delu, ds U proces čim bolj zavlečejo ln vržejo čim več polen pod noge svojim konkurentom. Ampak to je komaj prvi korak v dolgi verigi korakov, ki so po trebni in povezani s problemi ln pripravami za mir. Kongres je te probleme do zdaj skoraj ne vsej črti ignoriral in zavlačevul. Že leni je odprsvll edino agencijo, predsednikovo komisijo (National Resources Board), ki je študirala po vojne.probleme in delala načrte za bolj smotreno gospodarstvo. Sedaj je dežela faktično brez vsakega dalekosežnega in duleko-vidnega gospodarskega načrta ze bodočnost. Privatnih načrtov la priporočil raznih ekonomov in organizacij, bizniških in delav skih, je seveda dosti. Ampak vsi ti načrti so brez pomena, dokler jih ignorirata sdministrscijs in kongres in dokler niso povezani v splošnem in dslekosežnem načrtu, ki bi odgovarjal potrebam dežele Končno je kongres tista sila, ki bo morala dajati gospodarske smernice deželi in nihče drugi. Tukaj pa naletimo na enega Izmed velikih paradoksov, a katerimi Je kapitalizem tako obdarjen. Kar dežela nejbolj potrebuje, je kongres, ki bi ae zavedni svoje naloge. Toda tega ne moremo reči o aedanjem kongresu in tudi ne l»orno mogli reči o prihodnjem, pa naj ga dominira z Belo hišo vred ta, ali druga stara stranka. Zadnje dni je med voditelji kongresa sicer naglo nastalo »poznanje, da mora kongres čim prej sprejeti nekakšen načrt za gos pi »dar ako demobiluecijo po vojni, kajti njen kopec v Kvropi mogole nI več daleč. Lahko pride že v nekaj meaccih, mogoče še predno nastopi trds rima Ob tem naglem apoznanpt ao z mt/lično naglico hiteli v VVashlngton »n ae lotili študiranja predlogih načrtov. Kaj bodo skovslt. )e seveda vprašanje, » Najboljši zakonski nečrt za prehodno dobo iz vojne v civilno pro-defcetjo je oevmtek. ki ge je predložil senator Kilgore lz We«t Vir-gifrijf Te nečrt pokriva vsa faze celokupnega problema ln ima vso pod i »o t o organizira nega delsvatva—CIO, ADF, želernlčarakih bretovšMn ia tudi od Partnerske unija, ki je predstavnica malih tn naprednih farmarjev Ta načrt'bomo orieeli v prihodnjem članku, čeprev Je malo upanje, da bo prodrl v kongresu To Je edini it-mad treh načrtov, ki ne pozablja onih delavcev, ki bodo s končanjem vojne produkcije vrženi na cesto. POROČILO ZASTOPNIKA Hermlale. Pa.—To poročilo je iz sledečih naselbin: Ciiff Mina, Imperiala, Moon Runa, Arnbri-dga, Aliquippe in New«righto-na. . ** r ' ■ I % Najprvo sem se ustavil pri Mattu Vidmarju, kateri je tajnik društva št. 145 SNPJ. Njega ni bilo doma, pač pa njegova žena. Od tam sem se napotil k Palčiču, kateri sicer ni čipn SNPJ, toda Prosveto redno 4 i ta. Naročnino je"obnovil za celo leto. Z njim sva se marsikaj zanimivega pogovorila, kajti Palčič je , izobražen mož. V stari domovini je pohajal v gimnazijo. Povedal mi je, da je poznal Ivana Cankarja in prav tako Izidorja Cankarja, kateri je sedaj minister v novi jugoslovanski vladi. Za razmere v Jugoslaviji se zelo zanima in odobrava stališče Sansa. Za celo leto je obnovil Prosveto tudi Luka Miklavčič, dasiravno mu še ni potekla naročni na. V Ciiff Minu je Prosveto ponovila Cecilija Suša. V Imperia-lu sem se najprvo ustavil pri tajnici, toda je ni bilo doma, ker je šla v Pittsburgh po sestro, ki jo prišla iz Clevelanda. Časopif je obnovil njen mož Tone. Tajnico pa sem videl pozneje, ko je prišla obiskat Berto Jamnik, katera Je prišla na dopust za 30 dni. Dopust je zaslužila, kajti nahajala sc je v Avstraliji zad-v njih 30 mesecev v službi Strica Sama, in sicer kot bolničar ka-po-ročnica. Povedala mi je, da je veliko potovala v aeroplanih. Japonci so večkrat bombardiral^ bolnišnice, kjer je bila zaposlena. Stric Sam jo je za njeno delo odlikoval z več odlikovanji. Berta je bila videti precej utru-> jena in si želi mir fn počitek, toda sedaj bo najbrže morala kmalu nazaj. Pri Jamnikovih so me povabili h kosilu, za kar se jim najlepše zahvaljujem. V hiši je bilo mnogo sorodnikov, ki so prišli iz raznih krajev, da pozdravijo Berto. Želim, da so Bertn po končani vojni srečna in" zdrava povrne domov. ! Nadalje sem obiskal mrs. Sln-dich, ki je ponovila naročnino na Proletarca. Isti list je ponovil tudi Joe Ule, kateri je bolan. Mrs, Vehar pa je ponovila Prosveto. Pokazala mi je slike svo-ih dveh sinov, ki služita Strica Sama. Oba imata odlično nosto. Stopil sem tudi k Franku Augu-Atinu. On je bolan, kajti v tovarni mu je zmečkajo prst na nogi, leda sedaj že dela, lasirav-no ni popolnoma zdrav. V Moon Hunu je ponovil Prosveto Jack Mohovne. Potem sem zavil k Jacku Ambrozichu. Tudi on je bolan. Zlomil si je roko, katera pa ae zelo počasi zdravi. Draugi dan pa sem se ustavil v McKees Rocksu, pri mrs. Ozanich. Tudi njeni sinovi so v armadi. Ona je ponovila Prosveto. Bil sem tudi pri mrs. Oswald. Povedala mi je. da je njej tretji sin v vojni bol nišnlci, kjer je bil operiran. V McKees Rocksu nisem obiskal vseh, kajti bila je silnlt vročina in se nisem počutil dobro. Potem pa sem se odpeljal proti Aliquippi. Tam . sem obiskal Jocva J akliclia, kateri jc naročil oglas za Družinski koledar, pri Vidmarjevih pa so ponovili Pn> sveto. Ustavil sem se tudi v Domu, toda tam ni bilo veliko nsših rojakov, pač pa več Američanov. Pravili so mi, da je v Aliquippi tajnica nabrala precej lepo vsoto za Sans in pomožno akerjo. Ustaidi sem se tudi pri družini Riipnikovi, da j a tvoje plačilo ni dru-in hudo ji je, ker ne ve. kje sem. ^t golo življenje—če se pi Vašemu Tonetu sem dejal, daJP]dobroipogleddš bošvidel dati lahko vesel, da lahko piše koft in koža In tak9 mirni, sestram in stricu. gsraš ln Ustvarjal; se silno utru- Sedaj pa končam,, drugič pa toda t, daJo ^^ Ne> vam pišem kaj vec in bolj po- u nima* ntkolf po^tka. Name drobno. Sprejmite vi in Toneto- gto ^ bi ^ odpočfl, ta pa razje-va mama iskrene pozdrave od d|ljo in ^^^ >krbi kako M Toneta in mene. * jutfi preživeli kako se bol Alojz Klemencic, preživljal na stara leta. In n« Hotel di Amade Plače Tkr6jo ^ skrW kaj x les Allies, Cassablanca. U^ 2g0eMo 8 tvojimi sinovi in P. S. Pismo je zanimivo, zato hčerami, ki se po vsem svetu sem ga poslal Prosveti, da bodo razkropljeni, kateri se nahajajo naši rojaki videli, koliko trpi naš v vojnem vrtincu. 7 narod v domovini. Zanimivo pa Torej, delavec; ne posnemaj je tudi zato, ko vidimo, kako «e onega tam gori, kl spi spanje naši ameriški sinov* srečajo s pravičnega, ne kliči ga in tudi Slovenci iz starega kraja in po- ne plačuj; da bi ga kdo drugi kli-stanejo veliki prijatedji, kakor cal zate, kejti en ae ne bo presta postala moj nečak Tone Me- budil, on trdno spi in -ne sliši ntč dizer in Ieojze Klemenčič. in- ne vfdl nHH John Čuk. 145. | Torej, sodelavec ln trpin, di se reili večnega trpljenja io R AZPOROČENI RUDAR I bridkosti, se motaš sam prebu- tudi ran Jon v atontetu. rcrh vam povedati, kako mi je ^druge. In tako je zapravljala de- Monroo. Mich.—Nekoč sem de-|dHi, sam spregledati, kajti samo lal v srebrnem rudniku^ v car- ena duša živi, ki te mora rešiti— diffskih brdih, v državi Utah. V p to Je tvoja duši, zato se naj rudniku je delal tudi Američan, tvoja duše< pnebudH Delavec, s katerim sva se čestokrat pogo-1 prebudi aa in vesAružI f trpinom varjala. Tedaj še nisem znal do- deleveem, kajtt le v združenju volj dobro angleščine, zato mi vseh trpinov sveta je tvoja reje bil za tolmača rojak Frank 'Rev. Grsich; kateri je dobro raMffciel I ZugeL angleščino. ___ ________ Sodelavcu Američanu, kateri OOMMOlItTVTN VWNI FOND je bil marljiv delavec in zelo Chicago. IIL—Odbor Commun-štedljiv, sem se čudil, zakaj' ee I ity fonda za Chicago in okolico ni še "osmodil" in si našel dru- si je postavil cilj, da letos zbere žice. Končno pa sem izvedel, de skupej $12,980,000.'. je bil nekoč oženjen, toda se jej' Denar, ki ga zbere skupaj razporočil. Nekega dne pa ml Comrounity fond, gre tudi u je povedal, zakaj se je razporo-(poljske, ruake, grške, angleške, čil. kitajske, norveške, francoske. "Veš," je dejal, "Američanke Jugoslovanske, danske, češke ia niso take kot ao prieeljenke. belgijske vojne dobrodelne orga- PriselJenki rečeš, moja si, in nlzedja, kakor tudi zs mno|f hajd, že je poroka in vse gre I druge ameriške vojne organih-gladko. Z nami pa je vse druga- dje. . če, Ko sem dobil izvoljenko, me Lansko leto si je odbor zadal je najprej peljala v meato, kjer nalogo, da zbere akupaj $12,806,-sem ji moral kupiti zapestno 000, toda je doaegel samo Sll -uro, prstan in druge okraske. 900,000. Toda to ni bilo deyelj za njo. Ko Letos Je zelo kritično leto za sva bila mož in žena, sem moral zaveznike, kajti potreba bo P0* plačevati za razno šminko, s ka- sla ti čim več pomoči v rszdej* tero ai je tako pobarvala obraz, ne krele, kl Jih oevobojujejo sada je /gledala kot kakšna šerna veznltte armada. S tam. da do-Potem aem ji kupil avtomobil, I seže Chicago in predmestj« *** da se je lahko vocila v moji od- pl, ki eo si ga zastavili ^^ sotnosti in žgala bencin . . . pomagali naftim savessikotf * Z oblekami ni bila nikoli za- prav Uko našim vojakom, ki * dovoljna. Vedno je hotela biti I bore na vseh frontah. & opravljene malo drugače lwt|* Organizacija Communitv f"00 (Dalje na 1. strani) Fašizem in. katoliška cerkev pomočjo izgnal langobardskfe doktrino postavil na celo vrsto Ignaste Sllone (Se nadaljuje.) že v 7. in 8. stoletju se je posluževal rimski škof, ki tedaj še ni imel papešknga-naslovnaJr bil gospodar obširnih- zenit] ne samo * Italijttnego v Afriki, Grkov in Prta*** da je z njih* y0 _______S- — kralje iz Pavije. Na ta način je bilo Langobardom onemogočen^, da bl dob«! slično vlogo kakor Franki (Franki so v 8. stol po Kš. ustvarili mogočrfo frankovskto državo, ki Je imela švoje sredice v današnji Franciji), ki sb zedinili Galijo (Galije, rimakk provinca, današnja Francija); zk Italijo Da se je začela sedaj dobh invazij (vpadov tujih (armad in delitev, ki je trajala enajst stoletij. In tu sem spadajo Mao-chia velli jeve besede: "Mi ItM^&Pše *no*amO cerkvi in duhovhlktem zahvaliti za ves naš propad. Cerkev je že od nekdaj stremela, da bi se Itas lija ne zedinila, kajti vsaka de* žela je samo tedaj "srečna in enotna, če ji vlada iUHrtD ena vla* da, pa najsi bo republikanska ali monarhistična; samo cerkev pa je kriva, da Italija ni enotna re-publika ali monarhij*, kajti radi cerkve je postala Italija pre-stolica papežev, ki so imeli v njej posvetno oblast. Papeži pa niso imeli ne dovolj moči in ne dovolj veljave, da bl postali* go-podarji vseh držav, iz katerih naša dežela obstoja; bili pa niso tudi ne dovolj slabotni, da bi za lastno obrambo ne priklicali tujih sil, ko so se začeli bati, da bi radi naraščajoče moči nekaterih italijanskih knezov izgubili svojo posvetno oblast." (M. Macchiavelli, Govori o dekaden-ciTita Livija, 12 pogl.) Csrksr po meščanski * ' revoluciji puščali liberalizmu. Tisti hip pa, ko se je začela moč cerkve majati, so dobili jezuiti nalogo, da oblikujejo cerkveno politično doktrino v najbolj nepomirlji-vem smislu; Dr. Schultze, kato-lilki teološki profesor na neki nemški univerzi, je v svoji knjigi "Moč papežev" to politično 3. Da pravilno presodimo po t,, ki jo je napravila cerkev, preden se je zvezala s fašizmom, je> por-trebno, da se čitatelj spomnit živega odpora, kl se je z njim teta cerkev upirala meščanski revoluciji. Treba se je samo spomniti, da je papež odklonil pristop sveti alijanci, ker se mu celo ta ni zdela dovolj' reakcionarna, apež se je zvezal s španskimi karlisti (pristaši don Carla, ki je bil reakcionaren vladar Špani-1833-1839), z grofom Cham-»rdskim (iz fr. vladarske rodbine Bourbon je stremel v prvi polovici 19. stol. po francoskem prestolu) in njegovimi franco-ikimi prijatelji in prav tako s portugalskimi miguelisti (pri-itaii Miguela, ki se je L 1828 woti svojemu bratu sam progla-' za portugalskega kralja). Pa-je podpiral poljsko vstajo ■proti Kusiji in ni maral novih iberalnih ustav Nemčije, Belgi-* in Francije priznati za legitimne I oa Ia mrol namn. 19 I'apež se je upiral nacionalnemu zedinjenju Italije, ki se izvršilo potem pro|ti njegovi °lji in na njegov'naČun. Katoliki (Joseph de Maietre, de Bon-nalri. Haller, Tapperelli d'Aie-m so bili ideologi poslednjegs fevdalnega odpore zoper me-ansko'revolucijo. Družba Je-«*>va (t. j. jezuiti), ki je bila *t varjen a za borbo proti refor-^( iji )n pozneje razpuščena, je znova obnovljena in ojače-/i( l»rbo proti liberalizmu. Katolike, ki so bili napram libe-•lizmu spravljivi—kakor Lam-i- MonUlambert, Lacor-|< (francoski politiki iz srede ■stol.).je zadelo prekletstvo. M*/. je V celi vrsti enclklik in udl v Mlabu . ki je r?Ul1 "cuius regio F f' l'««o" (Hgmr je dežele, te- I/ 1 1 0 pod- "dločuja .vladar!) in P"'' K grajal krslje, kl ao po- pre pozicij, ki se naslanjajo na pontifikalne listine. V vsakem oziru bo prav poučno, če si jo prikličemo v spomin: a) politična oblast izvira iz zlega, zato mora biti podrejena papežu, Čigar oblast izhaja od Boga; b) politična oblast se mora v svojih dejanjih ravnati po poveljih duhovne oblasti; c) edino cerkev ima pravico, da podeljuje in odvzema oblast; d) papež ima pravico, da katoliškim knezom podari tiste neka toliške dežele in narode, ki bi utegniti zapasti suženjstvu; e) krščanske podanike, kojih knezi in gospodarji so bili iz cerkve izobčeni, sme papež po lastnem prevdarku podeliti kateremu koli drugemu gospodstvu; e) cerkveni zakoni, ki se tičejo svobode in papeške oblasti, so od Boga navdahnjeni; g) cenzura vseh knjig in tiskovin pripada cerkvi; h) > papež ima pravico, da razveljavi državne zakone, dogovore in politične ustave; če misli, da nasprotujejo pravicam cerkve in duhovščine, se mu jim ni treba pokoriti; i) papež ima pravico, da graja vladarje za njihove napake, razen tega ima pravico, da pokliče krivce pred cerkveno sodišče, če so napravili smrten greh; k) noben duhovnik in nobena cerkev ne smeta biti brez papeževega dovoljenja obdavčena; 1) papež ima pravico, da od-veže podložnike od prisege, ki so prisegli iz cerkve izobčenemu 'da osvobodi v takem u podložnike od dolžne po-torlčjne 4? kneza in njegovih zakonov; m) papež sme razveljaviti vse pogodb«^ ki so jih izobčenci skle-lili zlasty poroke, krivcu pa sme !t|^,/Kig0vedati zakonito var-sivo; 'j n) kdor izobčenca ubije, ni morilec v justičnem smislu. To so bili ideološki temelji, ka se je zanje katoliška cerkev za-gradila pred meščansko revolucijo. Papeži so bili trdno prepričani, da je delo meščanske revolucije samo začasno in da se bo stari režim kmalu povrnil. Papeži so se motili, prav tako pa so se motili tudi ideologi burž-vazije, ki so spričo okamenelo-sti katoliške cerkve prerokovali skorajšnji konec cerkve. Res pa nejdemo stoletje pozneje vrsto duhovnikov, ki m s papeževim dovoljenjem zavzemali odločilna mesta v meščanskih vlkdah: v Nemčiji prelat ECaas, v Avstriji prelat Seipel, v Jugoslaviji Korošec, da ne omenimo katoliških laikov, ki so bili različnih deželah na najvišjih mestih.' Kako je prišlo do tega? >! V nobeni deželi ni bilo pravega razmerja med družbenim razvojem buržvazije in njeno gospodarsko in politično močjo. Buržvazija ni mogla nikjer sama organizirati države. Zato je bila prisiljena, da si je priskrbela posredovalcev iz drugih razredov. Ustvarila si je državno oaebje, W si ga je pod določenimi garancijami izbrala izven svojih krogov. V dobi meščanske revolucije je bila buržvazija priailjena, da je odvzela duhovščini celo vrsto socialnih funkcij, ki jih Je sled-nja prej izvajala; na ta način je skušala preprečiti buržvazija sa« botašo, ki bi jo pristaši starega režima utegnili izvajati. Poleg klera si'je buržvazija ustvarila še druge posredovalce med svojo državo in ljudstvom. Posluževala se je volitev, ljudskih strank in delavskih strokovnih organizacij. Klerus je izgubil tako mnogo svojih funkcij. V nekaterih industrijskih pokrajinah Je bil prisiljen, da je opustil skOro vse svoje pozicije. Na podeželju pa so* se dogodki drugače razvijali. V Italiji, v Španiji kakor tudi v ostjdih katoliških deželah je duhovnik na vasi še zmeraj vo* ditelj medsebojnih socialnih od-nošajev ljudi; on je posredovalec med očetom in sinom, med zakoncem in njegovo ženo, med posestnikom in1 kmetom, med bogom in človekom; razlaga šege, ki niso usidrane v zakonih. Vodi matrične knjige. Cesto je on edini, ki poučuje ljudi v hiranju in pisanju. V vasi ni razen cerkvene ure nobene druge javne ure—in ta ura daje z zvone-njem znamenje za . vstajanje* znamenje za počitek, duhovnik izdaja nravstvena izpričevala, določa davčne doklade. Skratka: cerkev je država v najstrožjem pomenu besede. V meščanski državi reprezentira katoliška cerkev agrarno državo. Boj med posvetno in cerkveno oblastjo pomenja v katoliških deželah V poslednjih desetih letih boj med državo mest in državo vasi. Liberalni antiklerikalizem, ki je zahteval boj zoper duhovščin no, se je izkazal nesposobnega prav zato, ker buržvazija radi socialne slabosti nikakor ni mogla nadomestiti iz sebe vseh funkcij, ki jih opravljajo duhovniki na vasi. Na drugI strani pa je ohranitev privilegiranega stališča na vasi duhovščini dovoljevala, da je ohranila vpliv tudi na tisti del mestnega prebivalstva, ki je še tesno povezan z deželo, torej zlasti na zaostale delavske plasti, ki so šele komaj prišle iz obrti ali z dežele v tovarno. Samo v tistih podeželskih okrajih, kjer se je buržvaziji posrečilo, da je priskrbela vstop delavskim strokovnim organizacijam, to se pravi tam, kjer se ji je posrečilo postaviti druge posredovalce, je cerkev izgubila svojo funkcijo in to funkcijo so prevzeli delavski domovi. Toda to se je brez izjeme zgodilo samo tam, kjer veČine podeželskega prebivalstva sestoji iz dninarjev. Drugje pa je duhovnik še danes država. 'Dalje prihodnjič.) , Vera Paritev, urednik »nilskega lista (CIO) ln vodja delavskega radteprofraasa "Ottr Daily Bread." IntervJuvV dva sovjstsks mornarja, Pavla Denteova u FeodorJa ftepetklna sa program, kl gs oddajajo radiu unlJskl Svet CIO v San Franclacu. V Prosvstl so dnevne svetov* ne ln delavske vesti Ali Jih čitsie vsak danf V bojih sa posest ii Lola. Francija. Vojaki so se hitro skrili v ssvetje skriti Nemci ni bilo vemo biti na eseti ki ao iik pošiljali ^capojasml za vojake in družine > Dobrodelna ustanova Odbor za javne zadeve v New Yorku je pravkar natisnil knjižico 32 strani z naslovom "Podstki in pojasnila zs može in žene v vojski." Iz te knjižice vojak lahko irve, kaj mora narediti, ako njegova žena pričakuje otroka, ako mu posojilnica preti, da bodo njegovi družini odvzeli ledenico, kako napraviti testament tako, da bodo oni, ki so ostali doma, oskrbljeni, kako prebiti dopust in kam iti na počitnice, ih še tnnogo drugih takih raznih podrobnosti in pojasnil, katere vojak tolikokrat išče in ne more najti. Ta knjižica, katero je pripravil Dallas Johnson, je natisnjena zato, da bi. možem in ženam naše vojske pomagali odstraniti skrbi, ki bi jih imeli radi svojih domaČih problemov, tako da bi se lahko popolnoma posvetili svojemu važnemu delu za zmago. Vojak in njegova družina na ta način izvedo ne samo, kakšne so njihove pravice in dolžnosti, temveč tudi, kako jih morejo izkoristiti. Vojakom se svetuje, keko in kdaj naj si poskrbijo pravnfške nasvete; kako naj uredijo svoje posle tako, da jih bo lahko tudi njegova družina opravljala, dokler je on odsoten; kaj mora znati o takih stvareh kot so dolgovi, pogodbe, takse, zavarovalnina ter pisanje testamenta. Mnogo je stvari, katere bi možje in žene v vojski imeli pravico dobiti, ako bi le znali vprašati za nje. Posebno se pov-dar j a, da vojaki morejo' dobiti mnogo stvari mnogo ceneje kot drugi navadni državljani. Lahko dobijo zavarovalnino za manjšo ceno, ter plačajo na železnicah za obojestransko potovanje samo za pot v eni smeri. Celo kurze v kolegijih lahko vzamejo, dokler so v vojski, in celo lačajo samo polovico šolnine t drugače. V tej knjižici je tudi vse polno nasvetov o tem, kako se vo-jskova družina vzdržuje z denarjem, ki gs dobi, v teh dneh visokih cen. Navaja se, kako je treba kupovati hrano, oblačila, domače potrebščine, ter kako iskati stanovanje. Del te knjižice nosi naslov: "Ako se vsm ksj zgodi." Tu jft povedano, kaj bo storjeno zs vojska ali njegovo družino v slučaju nesreče, sko je rsnjen, ujet sli mrtev. Vojskom in njihovim družinam ee navaja, kako je trebe vlagati zahteve tsko, ds dsjo čim manj opravka in ds ne delajo nepotrebnih težkoč V zadnjem delu knjige, ki se imenuje: "Ko zapustite vojsko", se govori o pomoči zs vetersne, o mogočih povojnih priložnostih za nsdaljnjo izobrazbo, in o važni nalogi iskanja dela ter ponovni uvrstitvi v civilno življenje. Pojasnila v tej knjižici na žene in može iz naše vojske so bite podvržena natančnem pregledu, tako da je vse, kar je tam povedano, zares točno, Ts psmflet je 91. po vrsti v seriji knjižic sa širšo javnost m ss dobi za deset centov. Isdel jih Je Odbor za jsvne zadeve iz New Yorks 30, Rockefeller PIszs, New York 20, N V Koncentracijska taborišča • VVashington. (ONA>-Mnogi Izmed nemške mladine med 12. ln 15. letom kažejo "protidru-tabne" znake, za kar so poslani v gestapovska taborišča, da jih tam "vzgojijo" ali pa, če potrebno, "likvidirajo", poroča britanski radio iz Stockholma. Britansko obvestilo pravi, ds so Nemci do sedaj ustanovili pet taborišč za "protidružabne" mladeniče in mladenke. Ti so dobili pooblastila z odlokom, ki ga je podpisslo več nacijskih ministrov, kakor tudi Himmler. Pravijo, da so taborišča pri Morin-genu blizu Hildeshelma. Tri so za dečke ln dva za dekleta,/. Neki članek lz gestapovskega lista "Deutsche Polizei" je bU citiran po dopisniku BBC: "Ena posledica vojne je nagibanje mladine k organiziranju skupin, katerih člani zelo kmalu postanejo antlhitlerjevcl, v nekaterih slučajih postanejo celo sovražni narodni socialistični filozofiji ln navsesadnje še poskušajo izvrševati kaznjiva dejanja." - Članek v "Deutsche Polizei" je dodal, da so protidružabni otroci navadno v večjih mestih. Ko so enkrat obsojeni v enega teh taborišč, starši teh otrok navadno ne morejo dobiti teh otrok ven. "Očetom ne povedo, če njih otroci zapadejo," je dejal dopisnik BBC. "Njihove matere protestirajo zastonj proti mogoče« mu mučenju aii pa celo likvidaciji od geetapa." Narastek zločtnstva med nemško mladino, ki je bila prej zelo priljubljena pri Oestapu, pripisuje dopisnik BBC dejstvu, ds morajo otroci delati preko svoje moči in so fizično izrabrjsnl do skrajnosti. Slovenska Narodna Podporna Jednota SIIM9 So. Lawndale Ave. Chicago 23. Illinois GLAVNI ODBOR li vrtni odaak VINCZNT CA1NKAH. gl. p»d>cdntk_____M8T So. r. a. vtnaa. si tajnik .......r..................... mi ao. ANTON TROJ AR, gl. pomolnl tajnik ... mi So. MIRKO O. KUHKl.. gl blsgsjnlk .............. mi Bo. LAWRENCS OHAOISHKK. tajnik bol odd t*87 So MICHADt VRHOVNIK. dlrakt. mlad oddal 3SS1 So. PHtUP OODINA. upravitelj glasila ________ 1M7 So. ANTON OARDKN, uradnik «Uuila mi Bo „ PoSpradtaSalkS MICHAKL R. KUMER, prvt podpradiadnlk -V......... CAMlt.US /.A It NICK, diygl podpi adaadnlk ..... »SI Lawndala A va , Chicago U. IU. Lawndala Ava.. Chk*go SS. IIL Lawndala Ava., Chidkgo M. tU. L«wnO»I« Ava . Chlcago KI, 111. IlSMndala Av«., Chlcago M, III. UWndak Ava. rhicsg* u, III. Lawndala A v«*. Cklcsg« U. IU. Lavndala Ava.. Chlcago U. tli. L-aynd t}0« M. Unlvarsal Pa VV.iUUt SI.. Clavatand I, Ohio iOS. CUUCAR, prvo okroija Dlslrlklnl poapradaadntkl JAMKS MAOUCH. drugo okroija RAVMOND TRAVNIK, Uatja ukrutje.. JOHN sriUJUt, 6«trto okroija___________ URŠULA AMSROZICN. patu okroija.. W>WARb TOMSIC, taato okroija ........ matu petroviču pradMdntk vincznt ca1nkar ................. r. a. vider ______________.............. mouto o. kuhkl. . jacob zupan _________..... LONALD J LOTRICH . .................... RUDOLPH LtSCH ______________ I « Puiolitl odlik anton shular. pradaedntk ____________________ 417 Wofdlsnd Ava., John»iown, Ps. R. D. No. I, Oakdala. Pa. 7SM Mfcldlaputnto, Dasrkcrn, Mteh. 3S7U Hand*II SI., St. Louia IS. Mo. —v..—.«!« Plaroa St . Svalalh. Minn. BM W 7th SI., \Vataanburg, Colo. Oaapodarskl adaak :-------------....... m B. tllat st, ClaveUnd lo, Ohio ................-...... W So. Upmdala Av«, Chloago M, 111. .........—........... mf So Lawndala Ava., Chloago M, III. mi M. Lawndal« Av«., Chlcago U. III. 1400 So Lombard Ava . H«rwyn. ni. JK31 So. Tntmbull Ava., Chl««go S9. III. --------100 K. MOth SI., EueUd II, O, frank vratah1ch frank barbič „.. anorew v1dr1ch joseph in i močnik frank eaitz, pradaadnlk anokew orum .............. John olip_________________________ raan maloai ...................... joseph f1folt ........»Bos 17. Arma. Katuas ......-V-" -- 311 Taitar at . Lutrrn«, Pa. ------ 1M1I Muakoka Ava , ClaVaUad IS, Ohio ...... 706 Foraal Av«„ Johnatown. P«. ....----771 B. l sat h Btraat. Casvalsnd IS, Ohio SSOi So. Lawndalo Ava. Chloago IS. iil ..^....lTISS Snowdan. Bil So. Prospaot a ob, john J. ZAVERTN1K ------------------)M7 B. SOUt Si, Clovaland J, Ohio O Is vol sdravalk his So. Rldgaw«y, Chlcago m. iil BBsaBBassBammme njič bom napisala kaj več. Naj omenim, da sem zadnji teden privezovala paradižnike in zabijala kole v zemljo. Lepo je delati na vrtu. EUa Puliš. 264, Prijazna ura ljubljencem glasbe Cvetličarji chikalkoga, okrožja so preskrbeli za sabavo fitatcljuin eno celo radio uro program, katori su vr&i mod 10:80 in 11:S0T uro t.vvčvv proko postaje WCFL. To je fte večletni prvovrsten program tu ljudi, ki radi vlivajo najboljla musikallčna dela glasbenih mojstrov, igrane ns radio ploifah p« svetovno znanih bojnih artistov in g|rmphwny orkos« trov, kar' Je selo sabavrio in Udobno ?redno se viejtste k prijainemu po-ItkM. Program je na dasčiel ob 1000 k. c. ob votorih sponsbriran pd valih cvet* ličarjih, kl {o člani Družbo Zvete Cvetličarjev,' ' . —(Adv.) Aretacije indijskih nacionalistov v Bombaju Bombaj, Indija, 10. avg.—Policija js aretirala 2iA pristašev Mo-handaaa K. Oandhija, voditelja indijskih nacionalistov. Možnost je, da bo incident aesultiral v obnovi kampanje civilne nepo-korščlne, . < So« AomsAJTC za paosvrroi Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj«* z 2. strani), potrebuje 60,000 prostovoljnih delavcev, ki bodo pomagsli doseči ts plemeniti cilj, Apeliru-mo nu ženske in može, ki žive v Chicagu ln predmestjih, ds pomagajo pri tem delu. Odbor Community fonda. NEKAJ BESED O MLADINI Cleveland/ O.—Tončko fikufco so nekateri precej kritizirali v Prosveti, ker je podsls nekaj mnenj o nekem dečku. Večina dopisnikov se je izrazite, ds Tončka ne bi smela tsko pisali. MoJe mnenje pa je, da Je imela popolnoma prav. Nekoč sam poslušala prodava nje nekega starega profesorja, kateri je dejal, da imajo starši veliko težavo vzgajati otroke med lt. in 16. letom. Zdravniki imenujejo to dobo pubertno dobo V tej dobi se mladina spreminja, prične sanjariti In se vdaja otožnosti Ns mladino, ki se nahaja v pubertni dobi, trebs selo paziti in starši morejo imeti ozir do nje Dolžnost mater« Je, da poduči svoje otroke v tej dobi. Ne mislim 'debetirstl o starem naseljencu, kajti mož Je veliko pretrpel in se nahsjs v čsstijivi starosti in vast nam veleva, da moramo spoštovati stare ljudi Toda dovolj za danes. Prihod- smmnnnncoou AN A1APLANB ENGINI borni ap its'owe wsighi te gssoUa« te sboei 2 hoors. Vaš spomin ZA UMRLIMI Vaše cvetice POSLANE ZA POOHEBE ' * v " V TOLAŽBO ONIM« KI ftE ŽIVE 1 Ali ste nerešeni aa dnevnik "Prosvete"? Podpirali« a vel listi Mr«. Grey i« on tha gpot! On d*yt »ff from mir w*rk, «šr mml M Ibt Uundrj-Bul wUb »e rlKlris irm Um't im mm mufmi i/MmmJmry! ' i HO ZAMENJAJTE vab zavržene električne naprave za vojne znamke Ubogs Mrs. Urey! Katerakoli ženska, ki vodi gospodinjstvo in obenem dela v vojni tovarni, gotovo POTREBUJE na času-hrunilne električne naprave na domu. posebno likalnih. Ampak v vojnem času se likslniki zelo težko dobe. • Ali jI ne bl vi pomagali, sli kateri drugi hišni gospodinji, s ZAMENJAVO vašega odvišnegs električnega likslnika za vojne znamke pri vašem trgoveu električnih naprav? H tem, likalnikom bo on napravil neko v vojni delujočo hišno gospodinjo veselo, On vsm ds vojne znamke zs kskrlnokoli zavrženo ali nerabljeno električno nsprsvo—celo pokvarjene stvsri vzsmo. On Jih popravi. _____ ZAMENJAVA povapešl zmago ns DVA NAČINA—pro-dsjo vojnih znsmk In pomoč sosedom do nujne sktivnosti. COMMON WEA L T H EDISON COMPANT ______l'«nmiwmimi. 9Awm t>«n*mm* im kosoja ia«iSMua ata*toi*M* poetov, da k* Jlk ls* Mrva prodala la. pol pa k« s vaaal)a«» nmmgiia t»-^R.fvram • »laSinZ-nool pripravami v CkMoau prt Um i»>Hi(amo rama«»ava«|a v vutnam laau, IIIHA1L AKCIBASEV STALNO DELO DOBRO DELOVNO STANJI Dobra plača—pridite še danes; Oglasite se Edgeivater Beach ■P Hotel v uposlovalnem uradu ^ 6357 Sheridan Road IŠČE SE ŽEN8KA iposobna hišnega in gospodinjske« dela, pri slovenski družini brez otrok. Stalno dele. Bodisi Clevelandčank 01 is drugega meata. Dobra piafc Sprejme ae tudi ofenjena dvojica, ki o| bila pripravljena opravljati tik ioael. Dobi aUnovanje, obstoječe i cuhinje in apalniee. Priglasiti se na naalov: Joaeph Francel, 434 i I57th st, CleveUnd 10, Ohio. —CAdvj HIŠNIKI—JANITORS Dnevno ali nočno delo. SUlno delo v naših uradih. Najvišja plača. Uniform obleko prt. skrbimo. Ob nedeljah in prazniki' te ne deU. Plačamo vse banAe praznike in počitnice. .; ;' c fut>* br. i ,> Federal Jfeaerve Bank 230 La Salle Street "Jaz ne razumem," je boječe odgovorilo dekle; *vi tako govorite o Juriju SvarožiČu, kakor da bi bil o kriv, da je tak, ne p« drugi .. . Če.Aloveka življenje ne uteži, je iorej nad živ* Ijenjem . . ." - "Človek ne more.bftl nad življenjem,'* je zavrnil Sanin, "on je Samo drobec življenja . . . Lahko je neutešen, toda vzroki te neutešenosti so v njem samem. On enostavno ne more ali se ne upa jemati od bogastva življenja toliko, kolikor bi mu bilo v resnici potrebno. Eni ljudje sede v ječi vse svoje življenje, drugi se pa sami boje zleteti iz kletke kot ptica, ki je dolgo časa presedela v njej..; Človek — to je harmonična zveza telesa in duše, dokler. ni ta zveza zrušena. Naravno jo razruši samo prihod smrti, vAidar jo tudi sami rušimo s popačenim naziršnjem ... Ožigosali smo telesne želje z živalstvom, z mesenostjo, zsčeli smo se jih sramovati, oblekli smo jih v poniževalno obleko in smo ustvarili enostransko bivanje . . . Tisti izmed nas, ki so slabi po svojem bistvu, ne opazijo tega in vlačijo avoje življenje v verigah. Tisti pa, ki so slsbi samo radi napačnih nazorov o življenju in o samem sebi, ki jih vežejo, so mučeniki, tlačena moč sili na dan, telo zahteva veselja in muči nje same. Vse življenje blodijo razdvojeni, poprimejo se vsake slamice v krogu novih nravnih idealov in se koncem koncev boje živeti, životarijo, bojijo ae čutiti .. * "Da, da ..." se je z hepričakovano močjo oglasila Karsavina. Množica novih in presenetljivih misli se je lahJOD dvignila v njtfj. Blestečih oči je gledala naokrog. Mogočna, prekrasna in leps moč, ki s§. je razlivala po nepremični reki, po temnem gozdu in po visokem, sinjem nebu z zamišljenim mesecem, je v velikih ya}ovih prihaja v njeno dušo. Dekleta ae je poloteval tisti nenavadni občutek, Id ga je že poznala, ga ljubila in ae bala, občutek medlega nagona k moči, gibanju in sreči. "Jaz vedno sanjam o srOčni dobi," je rekel Sanin po kratkem molku, "ko ne bo med človekom in med srečo ničesar, ko se bo človek zopet svobodno in brez strahu predajal vsakemu mogočnemu uživanju." "Pa kaj bo takrat? Zopet barbarstvo?" "Ner Tista doba, ko so živeli ljudje aamo sx trebuhom, je bila barbarska surova in revfičT naša pa, ko je telo podrejeno duhu in vrženo med staro šaro, je nezmiselno slaba. Toda človeštvo ni živelo zastonj; ono izdeluje nove življenske pogoja, kjer ne bo mesta ne zverin-stvu, ne asketizmu . . "Povejte, pa ljubezen . . . ali . nalaga ona dolžnosti?" je nepričakovano vprašala Karsavina. , , r . : "Ne. Ljubezen nalaga dolžnosti, ki so za človeka težke samo zaradi ljubosumnosti; ljubosumnost je pa otrok suženjstva. Suženjstvo frodi zlo . . . Ljudje morajo uživati ljubezen brez strahu in odpovedi, brez meje . . . Takrat ae bodo pa tudi aame oblike ljubezni razširile v neskončno verigo slučajnosti, presenečenj in občevsnj." "Ps ssj se nisem Ukrat ničeaar bala!" al je ponosno mUlilo dekle in hipoma zagledala Sanina, kot da bi ga prvič. Sedel je pri krmilu, velik, močan, a temnimi očmi od lunine noči; njegova široka pleča ao bila nepremična kakor iz železa. Karaavina ae je pazljivo in a plahimi očmi zagledala vanj. Hipoma si Je mislila, ds Je pred njo cel svet neznanih, avoje vrstnih čuvstev in moči in hipoma bi se ga rada dotaknila. (Dalja prihodnjič.) (Nadaljevanje) Zopet so zamigljali v dekletovi duši spomini, ki jih je priklicala prostrana in topla noč, in zopet sc je sramovala in veselile gledati naokrog. Zdelo ji je, da Sanin ne more vedeti, kaj se je zgodilo ž njo. Od tega je pa postalo njeno čuvstvo bogatejšo in bolj zapleteno. Porodila ae Ji je nepremagljiva, toda nejaana zavestne želja, da bi mu namignila, da ni vedno tiho in skromno dekle, da je lahko tudi čisto drugačna, naga in nesramna. Od te instinktivne želje ji je bilo vroče prijetno. ' "Ali že dolgo poznate Jurijs Nlkolsjevičs?" je vprešala z nemirnim glasom in čutils nepremagljivo potrebo, da bi zdrsnila nad prepadom. "Ne," je odgovoril Sanin: "kaj pa je?" "Tako ... Ali ni res dober in pameten človek?" V njenem glasu je zazvenela skoro otroška plašnost, kakor da bi prosile* darila pri starejšem človeku, ki jo Uhko poboža ali pa kaznuje. Sanin Jo Je smehljsje pogledal ln odgovoril: "Da." r Karssvina je po glasu uganila, da se smehlja in je zardela do solz. \ » "Ne, res ... Ps on Je Uko ... on je gotovo veliko trpel ..." je s težsvo rekla do konca. "Najbrž. Da je nesrečen, to Je res," je pritrdil Sanin; "ali se vsm smili?" "Seveda," je z navidezno naivnim tonom rek-U Karsavina. "Da, to je jasno ... Ssmo vi čudno razumete besedo "nesrečen" ... Vi si ns primer mislite, ds duševno neutešen človek, ki se tresoč po-mišlja pri vsaki stvari, ni enostavno nesrečen, ubog, ampak nekako poseben, višji in še celo močan človek! Večno prelaganje svojih dejanj z desne ns levo se vam zdi lepa poteza, ki da človeku pravico, da se smatra boljšega od drugih, ki mu ne da pravice toliko do sočutja, kot do spoštovanja in ljubezni..." ' "Kako pa?" je naivno vprašala Karsavina. Ona ni Še nikdar Uko veliko govorila s Sa-nlnom, pač je pa neprestano slišala o njem ko^ o čisto svojevrstnem človeku ln je ssms čutila, da ae ji je v njegovi navzočnosti približalo nekaj novega, zanimivega in vznemirjujočega. Sanin se je zasmejal. •, ' "Bili aočaai, ko jn živel človek teano 1n živalsko življenje, ne da bi si dsl odgovora, kaj in čemu dela in čuti. Potem je prišla doba zavestnega življenja in njena prva stopnja je bila ocena vseh čuvstev, potreb ln želja. Na tej stopnji atojl tudi še Jurij Svarožič, zadnji Md-hikanec v večnost odhajajoče dobe Človeškega razvoja Kakor vse, kar je na koncu, je tudi on vsesal vase soke svoje dobe, ln ti so ga zastrupili do dns duše. V njem ni življenje kot U-kegs; vse, kar on deU, je podrejeno neakončne-mu, spornemu vprsšsnju, ali je dobro in slabo. To izvaja on do smešnosti. Kadar stopi v stranko, misli, ali ni niže od svojega dostojanstva, da stoji na Isti stopnji z drugimi; ko pa izstopi is stranke, se muči, ali ni poniževalno sUti ob strani splošnemu gibanju! . . . Sicer je takih* ljudih cela vrsU, oni tvorijo večino . . . Jurij Svarožič je samo v tem izjema, da ni Uko neumen kot drugi in borba s ssmim seboj zsvze-ms pri njem ne amešne, smpsk včasih tudi v resnici tragične oblike . . . Kakšen Novikov se od svojih dvomov in trpljenjs samo redi kot mrjasec, zeprt v hlevu, Svarožič pa tudi dejan-akl nosi v prsih kstastrofo . . Ssnin se je hipoms ustsvil. Njegov Ustni, glssni glas in enostavne, vsskdsnje 'besede so mu odgnsle nočno očsranje In žal mu je bilo. Umolknil je in zopet gledal aamo dekle, njene črne obrvi na belem obrazu in visoke' prsi. Hotelske služkinje iti čistilke STALNO DELO DOBRE DELOVNE OKOLIŠČINI "Full" ali "part time," kakor želite. $87.50 na mesec. Oglasite se EDGEWATER BEACH HOTEL v uposlovalnem uradu _5367 Sheridan Road HIŠNICE—Janitreisei Izkušene ali brez izkušnje. Nič ribe-1 nja. SUlno delo v bančnem poslopju, j Dnevno ali nočno. . Najvišja plači. Ob nedeljah In praznikih se ne deli, bančne praznike in počitnice plačane. '' 'i I Feder&l Reterve Bank " 230 So. La Salle Street TISKA RA.A < S. N* P. 1. V tiskarsko obrt spadajoča dola 'raca vafiha za veaelioe in shoda, vizltnice, \ \ -7 V M MOMlMedarje, letaka itd. t tla 1 tU X iloftasMOirTOvIukem, slovaškem, češkem, sngleškem jesiku ta drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI / ..,. Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarn« Ko se vrača, vidi z vrha rebri vse tri ob vodi, kjer čepe med vrbami: trije vaški lenuhi, trije vojni upokojenci, ki jih imenuje Arnaldon v svojih govorih "naše junake"; Pascalon, Tulle in Houstin. Pilite po informacije na naalov: snpj pri n t ery SM7-M S. LavmdaU Avernte . . Chlcago Joigneau nasloni kolo ob mostni steber ln se tiho približa tem ribičem. Čeprav se vselej spro, kadar koli aa snidejo, vendar jih neka Ujna moč vsak dsn zopet zbere ns Istem krsju trga, za isto mizo v kavarni ali pod isto drevo ob bregu. i Pascalon šepa, posebno kadar gre po vasi. To je najmlajši invalid, najmanj len od trojice. Je grobar in čevljar. Svojo vrnitev po prvem lefu vojne je znal takoj izkoristiti: še isti večer, ko so ga slovesno sprejeli ns županstvu, se je 4fl imenovsti za čuvaja pokopaMča, kjer se je tudi TRINERJEVO GRENKO VINO IN POLET-NE NEREDNOSTI Ničesar nI bolj nezadovoljnega kot ako trpiU v poletnem času vsled pomanjkanja apetita,' slabe prebave, zaprtja ali zgube spanca. Čeipu trpeti? PoJdlU k lekarnarju ln ^uplU Trincrjevo grenko vino z Vitaminom B-l, vilvaJU ga po predpisu. Vaš želodec ae vrne nazaj k pravemu redu in se počutlU dobro. Ako ga ne morete dobiti v vali soaadščlnl, pišite na Joa. Trlner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago«, 111.—(Adv.) »»»»»»»»»»»»»—»»»»»»»o**. tednik, se jim to prišteje k naročnlaL Tesef satfal aft esseka. ied, da Jelka predrag aa ilaaeflfPJ. List Psasrele Je vele laatuina la golrra Je V vsaki drullnl Bakla. ki M tpSttMl IMtsaah las PoJaattUot—Vselej kskor hitro ksteri teh članovpreneha blU član SNPJ, ali če ss preseli pro« od družine In bo sahttvsl sam svoj llat tednik, bode moral tlsU član is dotične družina, ki ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlštvu lista, ln obeneth dopUčaU dotlčno vsoto liatu Prosveta. Ako Uga na stori, tedaj mera upravništvo sniisti datum aa to vsoto naročniku. Roman a frencoskegs podeželja Roger Martin Du Gard. poslovenil C. Peletln < (Se nadaljuje.) Načelnik si apet nadene čepico in gre na peron. Da bi Imel vaaj nekaj opravka, z blagom, potniki! Toda peron tega vzornega načelnika je vedno zapuščen. Joigneau vidi skozi umazano šipo lope, da gre poatajnl načelnik mimo. Porogljiv naameh ae u/ge in ugaanc v njegovih očeh: muli na oglaa, ki ga je atarl pred petnajstimi dnevi poaUI na Pe-tit Journal: "Star gospod, samec, z nekaj prihranki, malo pokojnino, ljubeznivega značaja, želi oarečitl ženo, resno in mirno, nagnjeno k zvestobi in nežnosti, Puati na upravo lista pod C. V. 349 Nujno " KUHARSKA KNJIGA: RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA iT ANE SEDAJ —►Knjiga je trdo resorno la Un« 821 strmi tudi v Jeeiku aaroda. ki aa« le kaka led posebno v navedL Ta knjftga jejekaj posebnega za one. ki aa zanimajo aa kuhanje in ae hočejo v njem čimbolj izvefbeti in i/po polniti. A 'j ■ Naročita, pri --__ KNJIGARNI SLOVEKSG PUBLISHIN6 GO. tU Weet lltk Street Ne« York IL M. r lt. Flltborta—Rlbtčt Joigneau ia pusti kolodvor. Zakaj ne* 7. eno nogo na tlaku, z zadnjico na aedalu zvije še cigareto, preden pritisne na pedale