SMT Posamezna številka stane 10 v.
Rar»e?vir?a lisiu: --
'.Ceh' leto . . K 10'—, Poi leta . . . „ 5'— "Četrt leta . . „ 2-50 Mesečno. . . „ 1*—; £*ma.f Avstrije; -—■ Celo Jelo . . v 1 y — 'Posamezne številke — W vinarjev. —
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Ureänfäivo in upravnUivo: Maribor „Koročka alica. 5. Telefon gj. 113.
B/lEiaSBMSSazaSKSMO
Z uredništvom se more govoriti vsak dan ođ It. 12. ure dopoldne.
rmesmmsmmsx^wcr^^s3i^ssmHmssismxmm3i3ss^mB!^3mae^Z-a:s^m'i£mitmisx^v9x^^xmxam.*JMi^A»!m
Beodm&en političen lisi za slovensko ljudstvo.
Majnovejše avstrijska uradno porodilo.
Dunaj, 5. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Severno od doline Casino ponovni rusko-ru-munski napadi proti našim gorskim četam. V .kotu treh dežel sta bila iztrgana sovražniku kraja Bro-steni in Holita. V južni Bukovini smo prodrli čez Varno in Moldavico-Vatro. Ob Sučavi se umikajo Rusi čez mesto Radauc. Južnovzhodno od Černovic smo prišli do državne meje.
Severno od Pruta se vrši borba za bojno ozemlje novoletne bitke 1. 1916. Do včeraj večer je bil sovražnik vržen iz delov Boljana, iz vasi Rarance ia z zahodnega pobočja Bolzoka. Severno od Dnje-stra na mnogih krajih ojačen artilerijski boj.
Dve ministrski krizi.
Francosko Ribotovo ministrstvo namerava od- j stopiti, ker so mu socialisti odpovedali prijateljstvo. j Celo ministrstvo se namerava preustrojiti. Na čelu j novemu ministrstvu bi prišel ah dosedanji vojni j minister Painleve ali pa socialist Thomas.
Tudi ruski ministrrki predsednik Kerenskij hoče odstopiti. Vzrok vedni nemiri, vstaje in porazi ruske armade. Kerenskij je sicer že demi-sijoniral, a začasna vlada ni sprejela odstopa. Sklican je izvršilni odbor vojaškega in delavskega sveta.
Madžari in Slovaki.
Praškim „Narodnim Listom“ se piše iz Budimpešte :
Italijansko bojišče.
Na gori Sv. Gabriela in na Kraški planoti je bil včeraj več ur težak italijanski artilerijski ogenj.
Balkansko bojišče.
Severozahodno od Korce so skušali sovražni oddelki prekoračiti reko Devoli, a so bili odbiti.
Nemško večerno porodilo.
Berolin, 5. avgusta.
Položaj na francoskem bojišču nespremenjen. Bojno delovanje nekoliko ponehalo.
v Bukovini in sicer v ravnini in v gorovju uspešno prodiranje zavezniških čet.
Zopetni napad na Pulo.
Dunaj, 5. avgusta. |
Ponoči od 3. na 4. avgusta so sovražna letala j zopet vrgla na mesto in okolico Pule kakih 100 bomb. V mestu so bile poškodovane nekatere hiše. Vojaške škode ni. Poškodovana ena civilna oseba.
Iz ital jaltskega poročila.
Dunaj, 5. avgusta.
Dne 4. avgusta cel dan navadni artilerijski ogenj in manjši boji med poizvedovalnimi četami. | V noči od 3. na 4. avgusta so avstrijske čete I vzhodno od Vrtojbe in na gori Rombon dvakrat j hudo napadle italijanske postojanke. Zasedle so prednje italijanske jarke, a so bile zopet vržene nazaj. Na Pulo sc vrgla letala ob lahki megli 8 ton bomb in drugih vžigalnih snovi, ki so povzročili veliko škode in večje požare.
Anglež o Avstriji m Jugoslovanih
Anglež Mr. Noel Buton se je te dni o Avstriji in Jugoslovanih'naslednje izrazil:
»Načrt o popolni državni samostojnosti Slo- j vanov je bolj učenjaki. Slovani zahtevajo n a- j rodno samostojnost pod habsburškim žezlom, kar se jim tudi bo moralo dati. Mi nismo šli v vojsko, da bi razkoso-vali Avstrijo. Proti Avstriji smo bili samo radi Rusije. A to je bila še stara Rusija. Ideja razrušeni a Avstrije je sanjarska.«
Nemčija bi morala prositi m mir.
„Madžari zahtevajo od Slovakov proticeške izjave. Češki politiki so bili, ko so izdali svojo državnopravno izjavo v avstrijskem, parlamentu, gotovo pripravljeni na razne, za Slovake — ki se jim uso-na tudi pod novo vlado ni izpremenila — več ali manje neugodne posledice. Pričakovali so, da bodo Slovake silili, naj podpišejo kako izjaivo, da so popolnoma zadovoljni na Ogrskem in da ne hrepene po kakem zboljšanju svoje usode. Tako je tudi prišlo. — Pred vsem so ministri in različni poslanci ogrske vladne in opozicijonalnih strank pozvali oba slovaška poslanca, župnika P. Jurigo in dr. Pavla Blaho, naj poclasta kako izjavo v ogrskem parlamentu. Tu- j di sivolasi predsednik slovaške narodne stranke — j Matuš Dula — je moral prestati celo kanonado pro- j šenj in groženj od strani Madžarov.
V hvalo in čast jim bodi povedano, da so se j hrabro držali in da so odrekli podpise na reverze In j javne izjave. Poslanec Juriga je imel nedavno v dr- j žavnem zboru govor, v katerem je srčno govoru, a } ni rekel tega, k,ar so zahtevali gospodje od njega. -- j Dr. Pavel Blaho se je smejal ministrom v obraz in | Matuš Dula jih je s pravico opozarjal na zadnji dve | izjavi narodne stranke: ob smrti starega, in nastopu | novega vladarja, Ogrsko ministrstvo, oziroma kral- ! jeva kabinetna pisarna ni niti z eno samo besedo re- jj agirala na domoljubni dopis ogrskih Slovakov kljub | temu. da so na izjave raznih društev prišli dolgi od- | govori. Dula je rekel: Veliki gospodje smatrajo Slo- j vake za nekaj manjvrednega. Cernu naj bi se torej j ti sedaj izjavljali, če bi njihov odmev itak našel pro- j štora edinole v slovaških in čeških listih.“
Slovaške „Narodne Noviny“ konštatirajo, da i- j ma slovaški trimilijonski narod med 414 ogrskimi po- j slanci le dva zastopnika, dr. Blaho in Jurigo, do- j čim bi moral imeti po pravici 59 poslancev. In fee teh j dveh ni grof Tisza pripoznal kot predstavite!]a tega j naroda. Kljub temu pa je sedaj zahteval od njiju iz- ; jave proti češkim stremljenjem. Naj se le izjavijo mo- j goeni oblegati, prejasni veliki župani, eminetatni ško- j Ije. ki jih Madžari smatrajo kot zastopnike slovaške- j ga naroda. Svojo zvestobo do domovine in prestola [ je slovaška narodna stranka slovesno in oficijelno j razglasila že poprej, nego je zaustavila svoje delovanje. To zvestobo- potrjajo slovaški vojaki s čini na bojiščih in istotako doma ostali delujoči narod. Nove- i ga zagotovila zvestobe ni treba torej.
GiispiidL Swolbötla*
(Dopis od dobroinformirane strani.)
V francoski zbornici je v pretekli četrtek rekel ministrski predsednik sledeče: Francija je mnenja, da bi prišli do trajnega miru še le tedaj, ako M Nemčija zanj prosila.
Konec je naše potrpežljivosti s poštnim ravna- }
S	^
I teljem Svobodo.
Vedno bolj se uresničuje namen, iz katerega je jj * svoj čas bil poslan g. Svoboda s Češkega v Gradec. *
Na spreten način ponemeuje ta mož razna, poštarska mesta na Slovenskem Štajerskem. Kjer se je že tako težavno izogniti, da. ne more poslati nemškutarja za poštarja, nastavi raje kako žensko, s katero lažje pometajo nemškonacionalni predstojniki. Ce se za kako mesto potegujejo dlobri slovenski kompetenti, katerih se očividno ne bi moglo prezreti, si c. kr. graško poštno ravnateljstvo naroči hitro celo število starejših nemških kompetentov seveda nemškutarjev, le da na ta način izpodrinejo slovenske kompetente, češ, da so bili starejši prošnjiki.
Gospod Svoboda se naj tolaži in potrpi le nekaj trenutkov: Nastopil bo Čas, ki bo spremenil ta njegov nepravični sistem. Slovenci bomo vstrajali in p*estali še tudi to kratko dobo!
Kakšen mir bi Anglija sklenila?
V	angleški spodnji zbornici je dne 2. avgusta t 1. premier minister Lloyd George rekel glede sklepanja miru med drugim sledeče: Anglija bi sklenila samo takšen mir, ki bi Angliji zajamčil čast in popolno varnost Prepričan sem, da si bo Rusija opomogla. Sedanji vodilni ruski državniki bodo moč Rusije organizirali z vso vstrajnostjo, d a Rusija nadaljuje vojsko proti Nemčiji. Rusiji se mora dati prilika, da se zopet ojači. Na zunaj mora ostati Anglija enotna, kajti od nje so odvisne njene zaveznice mnogo bolj, kakor od kake druge velesile.
Francoski mirovni cilji.
V	francoski zbornici je dne 2. avgusta rekel francoski ministrski predsednik Ribot med drugim sledeče: Francija si želi odkritosrčnega in častnega miru. V tej vojski moramo zmagati. Francija mora dobili Alzacijo in Lotaringijo zopet nazaj ter zahtevati, da Nemčija popravi vso povzročeno škodo na. zasedenem francoskem ozemlju, sicer bi morala Francija v bodoče živeti na svojih lastnih razvalinah. Ako Francija zahteva, da ji vrne Nemčija leta 1870 odvzeti provinci Alzacijo in Lotaringijo, ni to nobena aneksija.
Rusko bojišče.
Kakor smo že v petkovi Straži na kratko poročali, da so naše čete v petek, dne 3. avgusta zjutraj po hudem boje vkorakale v Černovice. Isti dan smo zavzeli tudi mesto Kimpolung v južni Bukovini. Danes, v pondeljek je skoro že cela Bukovina v naši lasti. Le ozek kos bukovinskega ozemlja na severovzhodni strani dežele je še v ruski posesti. Naši so vzhodno od Černovic že prekoračili državno mejo.
V	dolini reke Casinu in sosednjem gorovju Rusi in Rumuni obupno napadajo naše postojanke, a brez uspeha.
Severno od Dnjestra polagoma prodiramo v Rusijo.
Položaj je za nas ugoden. Razprtije v Rusiji so vedno večje. Kerenskij namerava odstopiti.
V 1.4 dneh zavzeli 170 km ozemlf».
V	času od 19. julija do 3. avgusta, ko smo zavzeli Černovice. so naše hrabre čete pregnale sovražnika na črti, dolgi 170 km, t. j. od Kaluša do Černovic. V petek zjutraj, dne 3. avgusta je vkorakal generalni polkovnik, nadvojvoda Jožef v zavzeto mesto.
Čemovice trikrat menjale gospodarja.
r ■■
Kakor smo v petkovi številki na kratko poročali, so naše čete v petek, dne 3. avgusta zjutraj zmagovito vkorakale v bukovinsko glavno mesto. Boj za Černovice je divjal cel prejšnji dan in celo noč od četrka na petek. Černovice imajo v tej vojski zelo burno zgodovino. Prvokrat je prešlo mesto v ruske roke dne 9. avgusta 1914; dne 21. oktobra istega leta smo mesto priborili zopet nazaj, dne 26. novembra pa spet izpraznili. Dne 2. februarja 1915 so Rusi mesto zapustili, dne 17. februarja so prišli Avstrijci zopet v mesto. V 1. 1916 in sicer dne 17. junija, smo mesto zopet izgubili. Po več kot enoletnem ruskem gospodstvu pa vihra nad Černovicami danes avstrijska zastava.
Kornilov — ruski vrhoyni poveljnik.
Dosedanji ruski poveljnik Brusilov je vsled ruskih porazov v vzhodni Galiciji podal ostavko, katero je ruska vlada sprejela ter imenovala za vr- j hovnega armadnega poveljnika generala Kornilova. Novi ruski armadni vrhovni poveljnik general Kornilov je prišel meseca maja leta 1915 v avstrijsko vjetništvo, iz katerega se mu pa je posrečilo uiti in zbežati v Rumunijo.
Na drugih boj tičih.
Na italijanski fronti in sicer na velikem delu primorskega bojišča povečan artilerijski ogenj na goro Sv. Gabriela in na Kraško planoto. Mogoče, da je ta ogenj predznak nove laške ofenzive. — Na Pulo je kakih 20 laških letal ponoči od 2. na 3. avgusta vrglo blizu 100 bomb, ki so ubile 2 civilni osebi in jih več ranile. Na vojaških stavbah je le malo škode. Bombe so padle na bolnišnico in vojaško pokopališče. Bombni zračni napad se je naslednjo noč ponovil.
Na francoskem bojišču je srditost angleško-francoskih napadov nenadoma ponehala. Angleži so zadnje dni na zahodnem delu fronte prodrli samo 3—5 km naprej, Francozi pa v središču in na vzhodu le za 1—3 km. Četverosporazumovi listi pišejo o bližnji splošni četverosporazumovi ofezivi na vseh frontah.
Na drugih bojiščih položaj nespremenjen.
Uspeh triletnega bojevanja.
V treh letih sedanje vojske so avstrijske, nemške, bolgarske in turške čete ugrabile 12.156 topov, 8352 strojnih pušk, 1,655.805 pušk, 10.640 municijskih vozov, 5 milijonov artilerijskih nabojev in neštevilno drugega vojnega gradiva. Plen, ki se je takoj v vojski uporabil proti sovražniku, v teh številkah ni vštet. Ozemlje, ki smo ga zasedli, meri 548.000 štirjaških kilometrov in je torej precej večje kot ozemlje cele Nemčije. Zavzeli smo tudi 47 trdnjav. Ozemlje, ki so ga zavzele
sovražne čete, meri samo 15.900 štirjaških kilo- j metrov.	i
Politične vesti. I
Konference radi sestave novega ministrstva, f Dunajska poročila pravijo, da se je vitezu Seidler- ] ju sestava parlamentarnega ministrstva izjalovila, j Širijo se glasovi, da bodo dosedanji voditelji mi- i nistrstev imenovani za definitivne ministre. — Kar j se dostaje dosedanjih časnikarskih poročil o sta- i lišču Jugoslovanov napram nameravani sestavi par- \ lamentarnega ministrstva, so bila sama domneva j nja. Do 3. avgusta se ni dr. vitez Seidler posve- I toval ne z dr. Korošcem, ne s kakim drugim čla j nom načelstva Jugoslovanskega kluba. Še le dne * 3. avgusta popoldne je vitez Seidler konferiral z j načelnikom Jugoslovanov. Naš klub stoji prejko- jj slej strogo na stališču jugoslovanske državno-prav ne deklaracije z dne 30. maja 1917. Vse drugo, kar se piše o Jugoslovanih in njih stališču glede sestave nove parlamentarne vlade in večine, so časnikarska domnevanja. Uspeh konference dr. Korošca z 'vitezom Seidlerjem je, da je dr. Koro šec brzojavno sklical za jutri, dne 7. avgusta na Dunaj klubovo parlamentarno komisijo, katera bo odločila o stališču napram nameravani sestavi nove vlade. Včeraj, dne 5. avgusta je imel Poljski klub klubovo 'sejo, v kateri je določil svoje stališče. Tudi Nationalverband bo imel prve dni prihodnjega tedna posvetovanje in se bo odločil za ali proti parlamentarni vladi.
Jugoslovan v novem uradniškem ministrstvu? »Edinost.« poroča iz Dunaja, da bo vitez Seidler j sestavi! uradniško vlado, v kateri bodo prvič za- jj stopani tudi — Jugoslovani z nekim od- j ličnim uradnikom. Taka je trdna volja na odlo- j čujočem mestu.
Češko vprašanje. Z ozirom na češkoradikaino jj stališče, da se mora češko vprašanje rešiti na splo- * šni mirovni konferenci, je te dni izjavil podpred- j sednik drž. zbornice, socialdemokraški poslanec j Tušar:	»Geška država mora biti pred vsem naše j
delo. Mi sami doma ga moramo pripravljati in j zgraditi. Na tujce se ne smemo za- j našati!«	\
Zborovanje nemškega »Deutscher Verein« v j Mariboru. Tukajšnje nemško društvo »Deutscher Verein« priredi dne 8. avgusta ob 8. uri zvečer v Gambrinovi dvorani zborovanje, na katerem bo govoril profesor Viktor Zeidler iz Stockeraua.
Iz Istre. Dosedanji trdnjavski komisar v Puli, baron Seiller, je premeščen k tržaškemu namestništvu. Baron Seiller je vodil posle puljskega trdnjavskega komisarja v* splošno in veliko zadovoljnost, kajti bil je mož dobrega, ljudomilega srca in je prav rad pomagal vsakomur, kdor se je zatekel k njemu. Bil je, čeprav rodom Nemec, pravičen in strogo nepristransk tudi napram puljskim Hrvatom in Slovencem. Vsa čast tako redki izjemi med Nemci!
Za zedinjenje katoličanov v Avstriji. Ferdinand Zdenko knez Lobkovitz piše v »Bonifazius-Korre-spondenz«; »Strašna odgovornost leži na tistih, ki
so zakrivili to svetovno vojno. Gorje oblastnikom, ki niso hoteli preprečiti tega krvoprelitja. čeprav bi bili mogli! V rokah par ljudi je bila usoda milijonov. Ti ljudje še bodo sicer znali izmuzniti pravici tu na zemlji; strogemu obračunu pred naj-višjim sodnim stolom o najtajnejših načrtih in nagibih njihove sebične politike, ki je zahtevala nešteto človeških življenj pa ne bodo ušli. Vedno zopet se nam v tej krvavi vojni vsiljuje vprašanje, kaj je pač velikega in poželjenja vrednega na tem svetu, kar bi moglo tako neizmerne žrtve na blagu in krvi opravičiti? Kakšno visoko plačilo bo pač moralo venčati mir, ki si ga tako vroče želita prijatelj in sovražnik, da bo odtehtalo vse to, kar je uničila vojna? Ni dvoma, da nas bo prihodnji mir postavil pred vprašanja, katerih rešitev zahteva izreden napor moči. 2e sedaj se v govoru in pismu v najrazličnejšem smislu razpravljajo mnogoštevilna vprašanja bodočnosti, čeprav se razprostira nad razvojem razmer še najglobja tema. Kakorkoli bo naša monarhija prizadeta pri tem na političnem, socialnem, narodnem in gospodarskem pozorišču in posebno v versko-kultur-nem oziru, nam je naložena velika naloga, da uspehe vojne, katere posledic še. ne moremo pregledati, izkoristimo v blagor domovine. Pravo žetveno delo je vsekakor pridržano bodočim rodovom, za polaganje temelja smo poklicani že tudi mi. Za to delo si moramo po vojni vsi — tudi bratje v sovražnih deželah, s katerimi nas veže enaka vera in ljubezen do krščanskih idealov — podati roke. To zahteva v vseh državah upostava naše evropske kulture, ki ima svoj višek v krščanski kulturi.«
Hrvatski sabor. V petkovi seji je govoril kot govornik Starčevlčeve stranke prava, poslanec dr. Ante Pavelič proti finančni nagodbi z Ogrsko in proti dualizmu. Izvajal je: Hrvatski sabor bi naj sklenil nagodbo z Ogrsico. Madžari se morajo prej odreči svoje nadvlade in prava močnejšega, sicer ne bode sporazuma s Hrvati. S tega stališča pobija Starčevi-čeva stranka prava nagodbo. Sedaj so zgodovinski časi. Treba je torej opozoriti narodi, da se ne da zaslepiti. Glavni ugovor proti Starčevičevi stranki prava je, da je baje njen program neizvedljiv, ker se udira v temelje dualizma, a mi smo baje preslabi, da bi ta svoj program izvedli. To ni res. Mi smo in bomo močni dovolj, da, izvedemo svoj program. Dualizem in Madžari so krivi, da naš narod v Dalmaciji in v Istri umira gladu in da. je v taborišču v Aradu na Ogrskem poginilo na, tisoče in tisoče našega naroda. Vsemu temu je vzrok nagodbeno ropstvo. Iz Hrvatske gredio naši pridelki na Madžarsko, ne da bi se nam dalo nadomestila. Sedanja vojska sama najbolj govori proti nagodbi. Nimamo drugega leka za ozdravljenje teh razmer, nego da pretrgamo na-I godbo z Madžari. Koalicija hoče izvesti novo, demokratično volilno pravo. A kaj nam to koristi, če sabor nima pravzaprav nobenega prava in moči. Vse naše zasnove zaspe v madžarskih ministrstvih. JRc_e-i r gaj mo spone, ki nas vežejo z Madžari in strnimo se z našimi brati Slovenci v močno zvezo. Starčevi-čeva stranka prava bo glasovala proti indemniteti. Poslanec Peršič je interpeliral bana, zakaj dopusti, da se hrvatsko domobranstvo imenuje „königlich ungarische Honved“ in zakaj se hrvatski polki ne zo-vejo „königl. kroatische domobran. Regiment.“
Spremembe v nemški diplomaciji. Nemški poslanik v Carigradu pl. Kühlmann bo baje odpoklican in imenovan za vodjo nemškega ministr-
«g, ■ W, ~-»r^jgW.a	—n—
LISTEK.
Kakor pri nas,
Poljski kanonik odklonil visoko odlikovanje.
Vladni komisar svetovnozuanega zahodno-gafi' škega mesta Gorlice, kjer se uam je posrečilo prvikrat prebiti rusko fronto, profesor veronauka in častni kanonik vitez Swieykowski, je poslal na cesar--' jevo kabinetno pisarno sledeče milostno prošnjo:
„Iz uradne dunajske „Wiener Zeitung“ sem izvedel, d!a mi je najmilostnejše podeljeno častipolno odlikovanje Franc Jožefovega viteškega reda z vojnim okraskom. Iz spodaj označenih nagibov se srna-tram prisiljenega, da dam to za-me v vsakem oziru visokočislanc odlikovanje z najspoštljivejšo zahvalo udanostno na razpolago Njegovemu Apostolskemu Veličanstvu. Že 21 let živim v Gorlicah kot duhovnik in profesor veronauka. Najtesneje združen s tem mestom, nisem storil prav nič izvanrednega in odlikovanja vrednega, ako sem septembra 1914, ko so morali zaradi vojnih dogodkov zapustiti mesto vsi politični in avtonomni uradi, prevzel posle županstva in varstvo prebivalstva, ki je ostalo v mestu. Spodbudo k teinu mi je dal moj duhovniški poklic, ki mi je veleval izraziti ljubezen do bližnjega ne samo z besedami, ampak v prvi vrsti z dejanji. Ne meneč se
za to, če moj trud in moje trpljenje zaslužita pred svetom odlikovanje ali ne, je bila edina moja volja ta, dopasti volji vsemogočnega sodnika in izpolnjevati njegove najsvetejše zakone. Že od mladosti vzgojen po pristnih konservativnih in lojalnih temeljnih načelih, sem kot 521eten mož ostal vse svoje življenje zvest tem temeljnim načelom, kar sem skušal (Dokazati pri vsaki priliki, ki se mi je nudila. In vendar, ko sem že bil od cesarskega namestnika generala pl. Godarda imenovan za vladnega komisarja mesta Gorlice, sem bil na ovaduštvo nekega občinskega uradnika, katerega sem vsled pijančevanja moral odpustiti iz službe, poklican pred vojaško sodišče v Kra-kovem in prišlo je do najgroznejšega trenutka, čeprav je bila moja nedolžnost popolnoma dokazana že za časa preiskave od strani politične oblasti* orož-ništva in mnogih prič, prišlo je do glavne obravnave, ki se je vršila pred imenovanim vojaškim sodiščem dne 10. marca 1916, pred katero sodišče sem moral priti kot obdolženec, kjer sem pa bil, kar ni bilo drugače pričakovati, enoglasno oproščen. Priti pa pred vojaško sodišče, je bilo za mene — za duhovnika — ki je vestno izpolnjeval svoje dolžnosti napram Bogu, cerkvi in domovini, najtežavnejši križ, ki se ga je moglo naložiti na moje rame in na moje srce. Za časa te grozne vojske sem izgubil edinega brata, nadporočnika ulancev, moja mati mi je umrla od samega žalovanja za umrlim in vse moje' zasebno premoženje ’ je bilo vsled razdejanja mesta uničeno. Vse te križe in težave sem laglje prenašal, ker sem
jih smatral kot žrtev na oltar ljubezni do domovine, nego zadnji, popolnoma nezasluženi križ dne 10. III. 1916, dan, ki mi bo ostal v spomipu vse življenje, ta dlan je bil za-me najtežji in najgrenkejši! Predloživši to prošnjo Najvišji milosti, se najglobokeje klanja i. t. d.“
Na to pismo je odposlal cesar kanoniku sledeče lastnoročno pismo:
„Uvažujem vzroke, ki so Vam dali povod prošnji za vrnitev viteškega križca Franc Jožefovega reda z okraskom. Z vzornim izpolnjevanjem dolžno-! sti, katere so Vam bile izročene kot vladini komisar I težko preskušenega mesta Gorlice, v idealnem izpolnjevanju dolžnosti Vašega poklica kot dušni pastir, je bilo Vaše delovanje vzorno ter si je pridobilo občudovanje širokih krogov. Duhovnik, ki visoke naloge svojega zvišenega poklica izvršuje tako kot Vi, duhovnik, ki je bil svojemu ljudstvu v najtežavnejših časih duševni tolažnik, zvest prijatelj in dober svetovalec, si je postavil v srcih svojih someščanov najlepši spomenik in si zasigural častno mesto v zgodovini svoje domovine.“
In tak zvest služabnik božji pač zamore pogrešati zunanje odlikovanje, kajti on najde najvišje plačilo v tem, kjer si je svest, da je popolnoma vršil svojo dolžnost. Želim iz srca, da bi pozabili neprili-ko, katera Vas je doletela v mesecu marcu 1916.
Zahvaljujem se Vam kar najtopleje za vse dobro, kar ste storili in prosim za Va;s< najbogaicjšega blagoslova božjega.“
siva za zunanje zadeve, dr. Helferich bo imenovan za nemškega podkancelarja, državni zakladni kancelar pl. Roedern bo poklican v notranje ministrstvo in dr. Riesser bo imenovan za vodjo državnega trgovinskega urada.
Finski deželni zbor razpuščen. Ruska začasna vlada je razpustila finski deželni zbor, ker je baje prekoračil svoj delokrog in sklepal o zakonih, ki se ne strinjajo z nazori začasne ruske vlade. Nove volitve v finski deželni zbor se bodo vršile dne
1.	in 2. «oktobra t. 1.
Balfourjev govor v angleškem parlamentu. Minister zunanjih del, lord Balfour, je podal pri razpravi o zunanji politiki v angleški spodnji zbornici obširno izjavo. Rekel je, da se je začela razprava s pretresanjem vprašanja, po katerih metodah se naj postopa z Avstro-Ogrsko. Minister je rekel: Mi želimo, da bi prišli narodi, iz katerih je sestavljena Avstro-Ogrska, v položaj, da, stoječ na lastnih nogah, razvijajo svojo lastno civilizacijo in določijo pot, po kateri naj gre njih razvoj. Mi branimo Belgijo in hočemo preprečiti, da bi bila Francija pred našimi očmi razbita. To nas je peljalo v vojno in še mislili nismo na velike probleme, ki so se prikazali tekom vojne. Mi nismo stopili iz samopridnih nagibov v vojno. Nismo šli v vojno zaradi imperialističnih ciljev in ne da bi dobili kako vojno odškodnino. Če se bo po tej vojni zboljšal evropski zemljevid, potem želimo, da bi bil novi zemljevid trajnejši nego so bili drugi. Ali more kdo dvomiti, da je povrnitev Franciji pred 40 leti šiloma vzetega ozemlja potrebna pre-memba ? Želimo mir ravno tako resno, kakor druge države, a mir, ki naj sloni na povečani narodni moraliteti, ki naj nepotrebno kršenje miru proglasi za zločin, mir, ki ukrene take politične uredbe v Evropi, da bo težko motiti mir. Kako naj se doseže ta cilj ? Kako naj postopamo z velikimi, starimi monarhijami, kakor je Avstro Ogrska? Kako bosta Avstro Ogrska in Nemčija rešili svoje notranje probleme, ki jih morata rešiti sami in nihče drugi. Končno je minister izjavil, da evropski mir ne bo zagotovljen, dokler se Nemčija glede komercijalnih in političnih interesov ne postavi na stališče Združenih držav in Velike Britanije.
Tedenske nevlce.
Zlata maša. Dne 3. avg. je praznoval zlato mašo znani slovenski jezikoslovec goriški pregnanec frančiškan o. Stanislav Škrabe c. Priljubljenemu učenjaku najiskrenejše čestitke!
Cerkvena vest iz Koroške. Za provizorja pri Sv. Jurju na Strmcu je imenovan vlč. g. Karel Mara še k, kaplan v Črni.
Odlikovana slovenska duhovnika. Vojni superior Anton Jaklič in vojni kurat Peter Jurak sta odlikovana s častnim znakom II. razreda Rdečega križa z vojnim okraskom.
Odlikovana šolska sestra. Cesar je podelil šolski sestri in ravnateljici zasebnega ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru, Stanislavi Voh, vojni križec za civilne zasluge 3. razreda.
Odlikovan srednješolski učitelj. Profesor na mariborski gimnaziji, sedaj kot nadporočnik v vojaški službi, Ivan Leskošek, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojnim okraskom in meči.
Odlikovan slovenski učitelj-vojak. Učitelj na okoliški šoli v Ormožu, Adolf Rozina, sedaj računski podčastnik, je bil odlikovan s srebrno hrabro-stno kolajno 2 razreda. —- Božidar Gselman, učitelj v Petrovčah, je imenovan za praporščaka.
Odlikovan cerkovnik. Odlikovan je bil dne 1. avgusta s častno svetinjo za svojo 401etno zvesto službovanje Jurij Habjan, cerkovnik v Žičah pri Konjicah. Častitamo!
Iz justične službe. Za deželnosodne svetovalce so imenovani sledeči okrajni sodniki: Ivan Zemljič v Ormožu, Ivan Sernec v Šmarju pri Jelšah, dr. Franc Wressnig v Ptuju in dr. Friderik Kratter v Laškem trgu.
J Zgodovina slovenskega slovstva. Nedavno je izšla v Katoliški bukvami v Ljubljani „Kratka zgodovina slovenskega slovstva“, katero je spisal znani slovenski slovstveni zgodovinar proiesor dr. Ivan Grafenauer. Ta knjiga je velike vrednosti ne samo za naše dijake, marveč tudi zsa vsakogar, ki se zanima za razvoj slovenskega, slovstva ter želi o tem kratek, pa temeljit poduk.
Nikljasti novel po 10 vinarjev ostanejo po naredbi finančnega ministrstva z dne 30. maja 1917,
drž. zak. štev. 214, v prometu še do dne 31. decembra 1917. C. kr. uradi in blagafine pa jih bodo sprejemali po imenski vrednosti pri vseh vplačilih in zamenjavah še do dne 30. aprila 1918. Po poteku tega določenega roka ugasne dolžnost države sprejemati te novce.
Kako postopa celjsko glavarstvo z župani? Iz gornjegrajskega okraja se nam piše: Gornjegrajski okraj je jako obsežen. Od Solčave do Mozirja rabi človek dobrih 6 ur hoda; velika daljava je tudi od zadrečke strani, zlasti od Nove Štifte. Občine so težavne in hribovite; župani imajo kakor povsod tudi tukaj mnogo posla. Poleg tega oblasti tako postopajo ž njimi, da drug za drugim odlagajo župansko čast. Tri občine, izmed 8 kmetskih i občin nimajo več svojih županov. Samo globe,
I kazni, brzojavni ukori jim grozijo za trud in pla-I čilo. Županstva delujejo, uradniki pri glavarstvih,
I ki zapovedujejo, pa dobivajo odlikovanja. Vse meje pa presega ravnanje, kakor si ga je zopet enkrat dovolilo celjsko glavarstvo. Dne 25. julija je zahtevalo od vseh županov, da morajo priti zanes-nesljivo v Mozirje, kjer jih bo čakal uradnik iz Celja. Prišli so vsi, celo iz daljne Solčave, Luč in Nove Štifte. Bili so radovedni, kaj je tako važnega. V Mozirju najdejo poduradnika, ki jim je v par minutah hotel razložiti, da morajo občine vse črnovojnike rojene v 1. 1865—1866, posebno spremembo njih bivališča, takoj naznaniti glavarstvu. V dveh minutah so bili gotovi; župani so se spogledali in so šli narazen in se vprašali, če bi ne bilo glavarstvo raje v enem stavku naznanilo to določitev župaostvu namesto dolgoveznega povabila. Največja brezobzirnost glavarstva je, da j radi par minut, oziroma enega stavka, ki ga pove uradnik županom, tira kmetske moči v tako daljavo. Ali je hotelo poduradniku zopet oskrbeti izlet in dijete? Za teh par besedi, ki bi se lahko pismeno naznanile, so morali možje toliko ur hoda. Voz stane od Solčave do Mozirja sedaj najmanj 40 K. Taki neprostovoljni sprehodi, samo da si ogledajo župani zopet enkrat kakega uradnika, so drag šport, poleg tega se krade županom zlati čas, katerega nimajo toliko na razpolago, kakor kak uradnik, ki gre rad na komisije. Župani si za vselej prepovejo tako postopanje, da se kaj takega zopet ne ponovi, so javili poslancu in dež. odborniku dr. Verstovšeku gin ga prosili pomoči. Dr. Verstovšek se je obrnil naravnost na ministra grofa Toggenburga, dobro vedoč, da namestnik Clary ničesar ne ukrene, če se še ljudje tako pritožujejo zoper uradnike. Dr. Verstovšek je pa tudi obljubil, da bo v parlamentu v jeseni zaropotal o šikanah uradnikov pri glavarstvih z ljudstvom in župani. Kje pa je to zapisano, da bi se smelo tako ravnati z našimi ljudmi, če je tudi vojska? Dovolj prenašamo gorja in voljno trpimo, toda takih valpetov se pa lahko otresemo in se jih moramo otresti.
O Odlikovanj ih je napisalo uredništvo graške „Pädagogische Zeitschrift“:	„Vsak velepotezno mis-
leč človek naj bi bil prav zaj prav vzvišen nad tem, da bi pokladal kaj važnosti na razna odlikovanja, ali pa da bi ista jemal kot merilo svojim dejanjem. Tako mišljenje seve pa se otežkuje po dejstvu, da naša javnost, žal, nima tolikanj razsodnosti, da bi ne uvaževaia bogve kako takih nLčnih vnanjosti, kakor so redi, naslovi i. dr. Ravno zaradli tega pa dobiva ta stvar drugo veljavo. Zato pa bi bilo nujno potrebno, ter v interesu stanovskega ugleda ljudskega v-zgojitelja, da se ob podelitvi odlikovanj primerno v-poštevata ta predpogoja. Merilo slehernemu odlikovanju in tudi stopnji tistega naj bi bila zgolj samo le istinita zasluga odlikovanca, ne pa činovni red, javna služba, ki jo zavzema, plemstvo i. dr. Kolikor Časa pa se to ne zgodi — in to bo še trajalo dolgo, — si bosta v nasprotju stopnja zasluge in stopnja odlikovanja; vsaj večjidel. Ako se pa to ne da predrugačiti, potem bi bilo za marsikateri stan, ki ob svojem poklicu rabi močno avtoriteto, resnično bolje, če ob plohi raznih odlikovanj ostane — suh, nego pa da se ga dotakne la par ničevih kapljic.“ — Pri nas na Štajerskem, kjer sestavljajo imenike odlikovanih grof Clary in Slovencem neprijazni okrajni glavarji, so bili predlagani v odlikovanje hudi nemški in nemškutarski petelini, zaslužni domoljubni slovenski možje pa ne. Nam to nič ne škoduje, pač pa ima vse na vesti grof Clary in njegovi okrafini glavarji.
Begunski odsek je imel dne 28. julija sejo. — Zastopnik notranjega ministrstva je naznanil, da je bila izdana dne 23. j ulji j a naredba, ki določa beguncem vse podpore in ugodnosti,, ki so obsežene v zakonu, sprejetem v poslanski in odloženem v gosposki zbornici. — V pododseku je bilo mnogo govora o begunski bedi. Dr. Krek je imel priliko, povedati veliko zanimivega o begunskem taboru v Steinlklammu. f Dosegel je zagotovilo, da pojde okoli 2000 Slovencev
j (in 2000 Lahov) v Nemški Brod. — Ker! je to taborišče eno najboljših, je bilo seveda takoj že določeno za laške begunce, dasi Cehi žele Slovenoe ah Hrvate! — Odsek je sprejel znova načrt zakona, kakor je že bil sprejet, to je z določbo o izjplaiöihy podpore vsem evakuirancem za vso dobo nazaj, odkar so mo-j rali zapustiti svoj dom.
Nekaj o pošiljanju zavitkov na fronto. Naš prijatelj nam piše: Že precej časa bivam na fronti in lahko trdim, da poznam potrebe našega moštva do zadnjega gumba. V naslednjem hočem opozoriti domačine v zaledju, kaj naj in kaj naj ne pošiljajo na fronto. 1: Ali se naj pošilja denar? Za drag denar dobijo le isti vojaki tuintam kako malenkost, ki so pri pohodnih, (marš-) kompanijah, ali v območju etapnih poveljstev! Na fronti sami je denar brez vrednosti in kar ga rabijo, ga itak dobijo kot j plačo vsakih 10 dni. štedljivi ga pošiljajo celo do-i mov! 2. Katere majhne potrebščine lahko pošiljate? Nit, črna in bela, šivanke, milo, soda, glavnik, britev, krtače za obuvalo, mazilo za obu lev. zaveznice, tuintam kako srajco in spodnje hlače, cunje za noge, žepni robci, krtačice za zobe in čistilo, sveče, beležnice, svinčnik, vojne dopisnice, pismeni papir, električne svetilke in baterije, pipe, žepne nožiče, mazilo proti ušem, naftalin, tok za cigarete, mehur za tobak in slično 3. Kaj naj pošiljate izmed užitnin? Dasi skrbi vojna uprava za prebrano vojaštva kar le more, to se mora priznati, vendar imajo ljudje različne želodce, eden rabi več, drugi inanj, navadno pa imajo dober tek mladoletni. Ti v enomer pišejo domov za zavojčke, če tudi domačim samim ne preostaja! Večinoma pišejo po kruh! Ali se naj ta pošilja ali ne? Ako zmorete, pošljite ga. vendar pa po mojem receptu! Trdno pečen kruh, črn ali bel, razrežite na dva prsta široke kose ter pusušite iste v peči ali na štedilniku! Tako bote dobili prepečenec ali cvibak. V kavi se lepo razmoči. Vsak košček tega prepečenca zavite posebej v papir in spravite v zabojček. Pošiljke vzorcev brez vrednosti niso priporočljive, se navadno poizgube in ni zanje nikdo odgovoren! Zabojčki hodijo navadno 3 tedne; svež, neposušen kruh splesni in ga prejemnik vrže v stran ali pa si nevarno pokvari želodec. Torej nikar, svežega kruha! navadno je izgubljen! Ravno isto je seveda z gibancami, poticami, šarklji itd. Pač pa brez skrbi pošiljate prežganje, moko, fižol, suho nekuhano svinjino, suhe klobase, dobro prekajeno ali posušeno slanino, kavo, lipov čaj, strd ali med, suho sadje, orehe, lešnike, suhe gobe, češenj, čebulo, povidl in marmelado (žal, da to Slovenci takomalo poznajo in vendar v teh časih tako dobro hodi), domač sir, kakor ga delajo v SL goricah, ter pecivo »keks«. Ne pošiljajte pa nika-kega svežega sadja; to na dolgi poti vse segnije. Dobrodošel je pač sladkor, ker je močno redilen, vendar ga domačinom ne preostaja. Znano mi je, da pišejo vojaki domačinom po cigarete, pa ne znajo, da je v domačiji slabša za tobak kot na fronti! Vžigalic nikar ne pošiljajte: med potom se vnamejo in zgorijo celi vagoni pošiljk. Fna škat-ljica uniči veselje tisočim, ki težko čakajo na pošiljke! Saj vžigalice dobijo vojaki v toliko, da zmerni tobakarji shajajo. Sicer pa pošiljajo s fronte vsak mesec nakupne oddelke v za fronto ležeča mesta in ti donašajo razven jedil in pijač, vse kar kdo rabi.
Velikanska elektrarne se grade, oziroma se bodo še zgradile na Štajerskem. Štajerski deželni odbor je sklenil pogodbo z dunajskimi in graškimi tvrdkami o uporabi treh električnih central, ki bodo skupaj razpolagale s 140.000 do 150.000 konjskimi silami. Dve elektrarni sta že dograjeni ob Muri, tretja se gradi pri Falu ob Dravi. Te tri centrale, ki bodo največje v Evropi, bodo preskrbele vso Štajersko z eiektriko, omogočile elektrifikacijo vseh železnic na Štajerskem ter oddajale- rok tudi na Dunaj.
Studijske ustanove za (lijake višje vinarske in sadjarske šole v Klosterneuburgu. S pričetkom šolskega leta 1917-18 bodo podeljene na višji vinarski in sadjarski šoli v Klosterneuburgu tri ustanove poljedelskega ministrstva po letnih 500 K. Prosilci morajo vložiti prošnje s potrebnimi prilogami do dne 25. septembra 1917 na ravnateljstvo imenovanega zavoda, kjer se dobe tudi programi zavoda. Kdbr hoče biti sprejet v L letnik kot redni učenec, mora:	1.
dokazati clovršitev IV. razreda, gimnazije ali realke ali približno enakovredne predlštudije, najmanj pa dovršitev meščanske šole vsaj s „povoljnim“ vspe-hom: 2. dokazati, da je dosegel 16. leto starosti, ali da dovrši to starost še v šolskem letu sprejema; 3. izpričati privoljenje očeta ali varuha glede vstopa v zavod in glede prevzetja stroškov vzdrževalnine tekom študijske dobe. kakor tudi stroškov pouka; 4. napraviti vsprejemni izpit, katerega so prosti le oni prosilci za vsprejem, ki zamorejo predložiti o II.
rnestru IV. razreda kake tuzemske spodnje gimnazije j ali spodnje realke spričevalo 1. razreda s povprečno najmanj „zadovoljimi“ redi,' 5. ako vstop ni izvršen neposredno iz kakega drugega zavoda, dokazati dosedanje neomadeževano življenje; 6. obvladati nemški jezik v govoru in pisavi najmanj toliko, kolikor je potrebno, da je mogoče z umevanjem slediti pouku:
7.	dokazati z zdravniškim spričevalom, da je duševno sposoben za praktične vaje. Vsprejemni izpiti za
1.	letnik šolskega leta 1917-18 se bodo vršili od 17. do 19. septembra t. L, vpisovanje gojencev v II. in ITT. letnik dne 19. septembra t. 1.
Osepnice v Savinjski dolini. Štajersko cesarsko namestništvo naznanja, da se je pojavil v občini Jeronim v Savinjski dolini eden slučaj osepaic.
Oospod&rske novice.
Nova iznajdba. Karel Korošec, zidarski mojster v Rečici na Paki, je izumil novo konstrukcijo za preosnovitev kmetskih peči za kruh peči, preojsnovi-tev štedilnikov, preosnovitev sobnih glinastih in sobnih železnih peči. Torej vse kmetske peči za kruh, vsi štedilniki, vse sobne glinaste in železne peči se dajo predrugačiti, narazen vzeti ter zopet sestaviti; predrugači se samo notranja konstrukcija. Namen in pomen te preosnovitve je sledeči: S5%—56% se prihrani premoga in drv v gospodarski kurjavi. Gospod Korošec je dal tozadevne načrte štajerskemu obrtnemu pospeševalnemu zavodu v Gradcu na vpogled.
Madžarska gospodarska vojna — proti Avstriji. Na Ogrskem nimajo premoga, in ga prajv energično zahtevajo iz Avstrije. Ogrski tovarnarji so imeli zborovanje, na katerem so srdito vpili, da jim Avstrija ne pomaga dovolj in izročili so vladi posebno spomenico, v kateri zahtevajo represalij na polju a-provizacije, če Avstrija ne da dovolj premoga. Vi Avstriji sami nimamo premoga,, razne industrije so v največji zadregi, zasebniki sploh ne dobe premoga, zdaj pa se oglašajo Madžari s takimi zahtevami. Ce bi imela dunajska vlada potrebno eneržijo bi rekla: Za vsak cent premoga toliko in toliko moke!
Mlinske karte v mariborskem okraju. Neka- j teri župani baje ne marajo pošiljati mlinskih kart E glavarstvu v potrjenje, ampak jih kratkomalo iz j ručijo stranki, da jih sama nese na glavarstvo. S tem se napravlja ljudem nepotrebnih potov. Pro simo župane, naj pošiljajo mlinske karte po ob činskem urada okrajnemu glavarstvu.
Se enkrat tatvine na polju. Piše se nam: Po mariborski okolici in tudi drugod se letos prav \ nesramno krade. Doslej so bile na vrsti črešnje, ! rani krompir in fižol, klasovje z žitnih bilk itd., 1 odslej pa hruške, jabolka, pozneje koruza, grozdje, ] orehi in kostanji i. dr. Hudo je tembolj, ker je j povsod premalo delavnih moči, domačini pa so od | preobilnega dela do smrti utrujeni, pa bi še naj { cele dni in noči preganjali tatove! Nemogoče! Nuj- j na pomoč od strani poklicanih oblasti je tu ne- j obhodno potrebna. Prepovedati se mora vsakršno j stikanje po tujih zemljiščih. Potem je postaviti na \ glavnih cestah križiščih tam, kjer mora tat od do- jj ma ali domu, straže, ki bodo pregledale vsebino jj tatinskih malh. Pošteni potniki bodo rabili tiska- \ na, od domače občine potrjena izkazila. Sadni ? kupci in prodajalci bodo morali imeti od občine | izdano tiskano in od lastnika podpisano potrdilo jj (certifikat), iz katerega bo možno spoznati pošteno j prilastitev jedilnih surovin. Domače tatove bo tre- j ba počakati na licu mesta. Občine ali manjše i skupine posestnikov bodo morale imeti lastne ču- jj vaje čez dan in ponoči. V prejšnjih časih so streljali za tatovi s streli z drobno nasekanimi svinjskimi ščetinami namesto šibre Toliko je gotovo, da raste zdravilno zeljišče za vsako bolezen, tudi proti uzmovičem se bo našel rešilni balzam. Kakor pa so te grdo se množeče tatvine po eni strani znak lakote v deželi, spričujejo na drugi strani, j kako kilav sad zori na drevesu brezverstva. — H.
Paša na tujih zemljiščih prepovedana. Pone- f .cod so ljudje mnenja, da je sedaj v vojni samopose- jj bi dovoljeno pasti na tujih zasebnih zemljiščih, zla- j sti tedaj, če lastnik svojih pašnih zemljišč sam za-se | ne uporablja, dočim bi drugim, ki imajo veliko živi- | ne, paše primanjkovalo. Temu pa ni tako. Paša na jj lujem svetu je bila s cesarskim patentom iz 1. 1853 jj za vselej odpravljena, kar velja tudi v sedanjih iz- j vanrednih razmerah. Samodsebe torej nihče ne sme l uporabljati tuje zasebne paše, temveč je treba za to f izrecnega privoljenja lastnika dotične paše, ozirom:1. ? 1 o zadevne odredbe pristojnega oblastva. V smislu mi- j n istrskega ukaza z dne 6. maja 1915 je namreč ob- j činska žetvena komisija, odnosno c. kr. okrajno gla- j varstvo upravičeno, da za slučaj, če bi lastnik ne | hotel ugoditi prošnji vaščanov za začasno prepusti- jj tev svojega pašnega zemljišča, ki ga sam ne rabi, to zemljišče da v začasno uporabo občini. Občina potem od svoje strani lahko prepusti pašo enemu ali več vaščanom. V tem slučaju izgubi dotični lastnik pašnega sveta vsako pravico do kake odškodnine za prepuščeno pašo ter sme zahtevati le povrnitev tiste
Izdajatelj In založnik: Konsorcii „Straža.*
,
škode, ki se mu je storila vsleđ nerednega gospodarjenja. Po končani uporabi pa je uporabljeni svet v prejšnji stan postaviti in lastniku vrniti.
Siaščič pri krompirju. Pri hranjevanju krompirja čez zimo izgubi krompir, kakor znano, prav mnogo škroba., To se da razlagati s tem, da se del škroba spremeni v sladkor, ki gai potrebuje živ krompir za dihanje in ga pri tem porabi. Kjer je krompir spravljen, nekaj stopinj haid lediščem, si ‘držita oba pojava protitežje, napravi se toliko sladkorja, kolikor se ga rabi vsakokrat za. dihanje. V prehladni shrambi blizu ničle ali nekoliko pod ničlo se pretvarja škrob v sladkor neovirano dalje, krompir pa je vsled nižjih stopinj toplote bistveno zadržan porabiti pretvorjen sladkor z dihanjem. Napravi se več sladkorja, ko se ga rabi za dihanje. Potem pa. dobi krompir sladek okus, ne da bi bil zmrzel. Ta slučaj lahko nastopi pri vkladanju kakor tudi med razpošiljanjem in daje dostikrat povod tožbam in nezadovoljnostim. Zatorej se izrečno opozarja na to, da ni potreba, da bi krompir, ki je postal sladek, že tudi moral biti zmrznjen in za človeško hrano neporaben, a pav pa se ga more na razmeroma priprost način na-I ra. vi ti zopet okusnega, in sposobnega za rabo. To se zgodi s tem, da se prenese krompir, kar se ga vsakokrat rabi, v topel prostor, v kuhinjo ali v za-1 urjeno sobo, kjer začne vsled večje toplote kmalu dobro dihati in porabi sladkor, kar ga je več. Tako je postal krompir, ki je nekaj dni spravljen na toplejšem prostoru, zopet vžiten. Posebno- je pri sedanjih razmerah važno, da se zabrani, da, se krompir, ki je določen za človeško hrano in je morda postal sladek, ne odtegne temu namenu in se ga morda na pokrmi ali ne vrže proč.
Konrnijonarji za nakup krompirja. Vojno žilno prometni zavod v Graden, Burggasse št. 9 išče za Slovenski štajer več trgovsko!zvežbanih in zanesljivih komisijonarjev za nakup krompirja. Pogoj: nekaj premoženja v gotovini in znanje slovenskega in nemškega jezika. Pismene ponudbe takoj
na gornji naslov.
l&ne novice.
Kadar jokajo ženske. Mlada gospa nekega profesorja je začela pri družinskem razporu jokati, da bi s solzami omečila svojega moža. Toda dosegla ni s tem ničesar, kajti on je zmajeval z glavo rekoč:	»Nehaj že jokati, kajti solze mi ne ugajajo.
Preiskal sem jih kemično. Obstoje iz fosforja, apna in sadovega klorida; največ je vmes pa le vode.«
Neznosna vročina v Cetinju. Po vsej Črnigori vlada sedaj neznosna vročina. V Cetinju n. pr. znaša toplota opoldne 45 Stopinj C v senci. Več oseb je zbolelo vsled neznosne vročine. Rahel dež bi bil za. Črnogoro velika dobrota.
Trta, ki ima tisoč grozdov. Šolski sluga Fran Panuška v Sisku ima trto, ki nosi letos nad 1000 grozdov, nanizanih enega do drugega. Malo dvorišče je z grozdjem povsem pokrito, trta pa se je ovila okoli cele hiše in oken, vsepovsod grozd pri grozdu.
Razstreljivo ruimmsko žito. Predsednik ogrskega preskrbovalnega urada je odredil, da morajo mlini, ki meljejo rumunsko žito, dobro paziti in žito presejati, ker se je pokazalo, da se nahajajo v žitu ostri naboji, ki razpočijo pri mletvi. Na ta način je pred dvema mesecema zgorel paromlin v Enzersdorfu pri Dunaju.
Dopisi.
Maribor. V soboto, dne 4. avgusta je po dolgoletni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala 791etna Marija Kren, teta vlč. g. Franca Kren, bivša hišna posestnica v Mariboru. Pogreb se je vršil, danes popoldne. Svetila blagi rajni nebeška luč*
^Maribor. Odboru za cesarsko slavnost, ki se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta popoldne v spodnjih prostorih »Narodnega Doma« se je posrečilo pridobiti dobro godbo. Pevski zbor se pridno vadi. Obisk bo od vseh strani obilen. Celo iz ptujskega in ormoškega okraja prihajajo poročila o udeležbi. Za tombolo je dospelo že mnogo lepih in za sela nji čas dragocenih dobitkov. V slavnostnem od-joru so zastopniki vseh mariborskih slovenskih iruštev.
Maribor. Glede napeljave elektrike v 'naše aiesto naši občinski očetje ne morejo priti iz za-?at. Komaj ko se jim je posrečilo dobiti od voj-uega ministrstva za napeljavo elektrike potrebnih covin, kot aluminija, železa in svinca, že se jih e prijela druga smola. Naša mestna telefonska laprava je namroč vsled zastarelosti postala tako oomanjkljiva, kakor menda ne v nobenem drugem
avstrijskem mestu. Nedavno se je vršil komisijski ogled v mestu in okolišu, kako preurediti telefonske naprave, da bi telefonski promet ne bil oviran vsled napeljane elektrike. Komisijskega ogledovanja se je udeležil tudi zastopnik poštnega erar-ja, ki je izjavil, da ne gre poprej napeljati električnega toka iz Fale v Maribor, dokler ne bi bila vsa telefonska naprava v mestu in okolici nanovo zgrajena tako, da bi se mogel vršiti telefonski promet neovirano, ako bi mesto dobilo elektriko iz Fale. To se pa pravi z drugimi besedami, mestna občina bi morala poprej zgraditi novo telefonsko napravo za mesto in bližnjo okolico, potem bi si še le smela napeljati elektrika iz Fale. Zgraditi novo telelonsko napravo na stroške mestne občine, bi pa našo mestno upravo silno o-bremenilo. Toda pri naši mestni upravi je že tako, da mora( iti vse narobe. Namesto, da bi se bila predčasno pobrigala, da bi bila morala poštna uprava na svoje stroške že davno zgraditi novo telefonsko napravo za mesto in okolico, je mirno čakala, dokler ni prišla v tako veliko zagato, iz katere bo sedaj prav težko prišla. Vprašanje napeljave elektrike se pa utegne zopet, kakor vse kaže, zavleči, če ne preložiti na — nedoločeno dobo. V modrosti so pač naši mestni očetje nedosegljivi!
St. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo proslavi rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja Karla I. s posebno prireditvijo dne 19. avgusta. Na predvečer rojstnega dne se zaneti kres na Klonu pri Št. liju. kjer se bo pela tudi cesarska pesem in druge domoljubne popevke. Rodoljubi, pridite proslavit našega iskreno ljubljenega cesarja!
Selnica ob Muri. Brod čez Muro med Selnico in Weitersfeldom bo zgradil tovarnar dr. Feuerlö scher na lastne stroške. Izdatki in poprava broda se bo krila z višjim prevoznim tarifom. Občinam ni treba ničesar prispevati. Tako se je sklenilo pri posvetovanju dne 4. avgusta na mariborskem okrajnem glavarstvu. Politična oblast je naproše-na, da stori vse potrebno, da se čimprej zgradi potrebni brod.
Sv. Trojica v Slov gor. Dne 30. julija je umrl občespoštovani posestnik Franc Ljubeč iz Sp. Se narske. Iz Ptuja se je okoli 12. ure vračal domov. Potoma je v pesniškem dolu onemogel in umrl Po 2 uri trajajočem iskanju so ga domači našli mrtvega ne daleč od doma. Rajni je bil kremenit značaj; globoko veren in usmiljenega srca. Več let je bil z umrlim Jož. Klemenčičem cerkveni ključar. Z bistrim očesom je zasledoval razvoj novodobnih razmer. Od 1. 1904 je bil odbornik 111. reda ter je marljivo sodeloval in podpiral mladeniško zvezo. Bog, kateremu je zvesto služil, naj mu bo stoteren plačnik!
Novacerkev pri Celju. V naši občini so nam pretekli teden delili sladkor in sicer 60 dkg na eno osebo. V sosedni občini pa so ga dobili 1 kg na osebo. Kako je to? Ali ne živimo vsi v eni in isti Avstriji? Tukaj nam zelo primanjkuje živeža in pijače, a delati moramo s podvojenimi močmi. Po zanesljivem človeku sem izvedela, da je po zadnjem deljenju sladkorja še ostalo 7 grud sladkorja. Kako je to? (Pritožite se takoj naokr. glavarstvo. Op. uredništva).
Trbovlje. Telovadni odsek »Orel« obhaja v nedeljo, dne 19. avgusta desetletnico ustanovitve. Predpoldan ob 10. uri slovesnost v cerkvi. Popoldan ob 3. uri slavnost v Društvenem Domu.
Dol pri Hrastniku. Slov. kat. izobraževalno društvo priredi povodom prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. v nedeljo, dne 12. avgusta po večernicah pod Hrastelovim kozolcem veliko slavnost.
»Straža* stane za celo leto 10 K, za po! leta
s
5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni po-
i; ravna! dolžne naročnine ah še naročnine za drugo I polletje ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor I hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista * Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5.
Potovalni tsradniii
; ifi Isr@f@vni sastranilli se sprejmejo pod I ugodnimi pogoji. Natančnejša pojasnila daje ; Glavno zastopstvo, Maribor, Gosposka ul. 38.
Odgovorni aKftdnik: Vekoslav Stupac.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora