GDK: 624 Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih načrtih Analiza, ocena in predlogi Janez POGAČNIK* 1. UVOD Trajno ohranjevanje in krepitev vseh funkcij gozda je osnova za ekološko ravno- težje v prostoru. Zato je gospodarjenje z gozdovi tudi gospodarjenje s prostorom, ki ga moramo načrtno usmerjati na osnovi dolgoročnih gozdnogospodarskih ciljev. Gozdovi že dolgo niso več pomembni samo kot trajni naravni vir lesne surovine. vse bolj so nepogrešljiv sestavni del prostora zaradi varstva okolja. Z območnimi načrti moramo dati optimalno strokovno osnovo za ohrani- tev in razvoj gozdov in gozdarstva, hkrati pa tudi vse tiste strokovne podlage, ki bodo omogočale ustrezno usklajevanje interesov v družbenem razvoju v spremenjenih raz- merah -tudi pri urejanju prostora, na repu- bliški in regionalni ravni, oziroma dale izho- dišče in okvire za občinsko raven . Zaradi tega morajo biti vsi območni načrti izdelani na ustrezni (sprejemljivi) strokovni ravni in medsebojno usklajeni glede na osnovna izhodišča gozdnogospodarske politike. V posebni nalogi smo analizirali in ocenili, kako sta v načrtih zajeta vloga in pomen gozdov in njihovih funkcij v prostoru. Osnovne ugotovitve, ocene in predloge bomo povzeli v prispevku. Delo so usmer- jala dana navodila za vključitev prostor- skega vidika v območno gozdnogospodar- sko načrtovanje, vsi dosegljivi strokovni viri s tega področja in pregled, analiza in ocena vseh območnih načrtov. Na osnovi posebej pripravljenih anketnih listov smo v vseh 14 * Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Splošno združenje gozdarstva Slovenije, 61000 Ljubljana, Mikloši- čeva 38, Slovenija 294 G. V. 5-6/92 gozdnogospodarskih organizacijah zbrali in analizirali rezultate opravljene okvirne valo- rizacije funkcij gozdov in strokovne pred- loge izločenih območij v gozdnatem prosto- ru. Osredotočili smo se zlasti na naslednje problemske sklope: - analiza uporabljenih virov in dosežene strokovne ravni načrtovanja pri vključevanju gozdov v prostor; - analiza in ocena uporabljenih meril pri okvirni valorizaciji funkcij gozdov; - analiza in ocena usmeritev in smernic za izjemno poudarjene funkcije; - analiza nasprotij v prostoru; - analiza rezultatov okvirne valorizacije funkcij; - analiza, opredelitve in usmeritve v zvezi s strokovnimi predlogi, ki naj bi služili kot strokovne podlage pri usklajevanju inte- resov v prostoru. Z nalogo nismo dali samo celovite ocene predstavljenih funkcij gozdov v prostoru v posameznih območjih, ampak tudi priporo- čila in predloge za njihovo dopolnitev. Ugo- tovitve, ocene, predlogi in priporočila naj bi služili kot : - napotilo in pripomoček pri dopolnitvi in uskladitvi izdelanih območnih načrtov ob potrjevanju; - pripomoček in usmeritev pri izdelavi strokovnih podlag za dopolnitev prostor- skega plana Slovenije za področje gozdar- stva; - osnove za sintezo območnih načrtov in za program razvoja gozdov in gozdarstva Slovenije; - usmeritev za priučevanje načrtovalcev za prostorski vidik načrtovanja in za vključe­ vanje v razvojno raziskovalno delo. 2. UPORABLJENA STROKOVNA GRADIVA V načrtih so razen redkih izjem pomanj- kljivo navedeni viri, na osnovi katerih so povzeti ali strokovno utemeljeni rezultati inventarizacije in valorizacije funkcij, čeprav je večina le upoštevala dosedanje stro- kovne usmeritve. Ker je to novo področje dela in bo zahtevalo dograjevanje, ocenju- jemo, da bi vsi morali dosledno navesti vire, po katerih smo določene podatke nepo- sredno povzeli ali posredno utemeljili. V pregledu smo navedli vse navedene vire, ki pa niso enakovredno uporabljeni po vseh območjih. Priporočamo, da vsi načrto­ valci kritično pregledajo v načrtu to področje in po navedenem pregledu sami presodijo, v kakšni meri je potrebno dopolniti območni načrt, da bo tako omogočeno nadaljnje strokovno in razvojno delo ter spremljanje vseh sprememb na novo izraženih ali ugo- tovljenih potreb po splošno koristnih funkci- jah gozdov. Pregled uporabljenih virov 1. Adamič M.: Bibliografija divjega pete- lina v Sloveniji, Ljubljana, 1989. 2. An ko B.: Problematika valorizacije funkcij gozdnega prostora, Ljubljana, 197'8 -tipkopis. 3. Anko B.: Valorizacija splošno koristnih funkcij gozda kot del gozdnogospodar- skega načrtovanja, Topolšica, 1989- tipko- pis. 4. An ko B.: Predlog načina predstavitve splošno koristnih funkcij v območnih g.g. načrtih - dopis BF, 1990. 5. Golob S.: Pomen ravninskih gozdov v občini Radlje, Ljubljana, 1990. 6. Marušič, J., Pogačnik, J., Stare, N.: Ocena posegov v krajino vzhodnega Po- horja, študija BF, Ljubljana, 1990. 7. Pogačnik , J.: Vključevanje gozdarstva v urejanje prostora, GV, 1988, št. 3, str. 201-211. 8. Pogačnik, J.: Načrtovanje in planira- nje gozdne rekreacije, GV, 1989, št. 6, s. 241-252. 9. Pogačnik, J .: Razmišljanja o vključe­ vanju prostorskega (krajinskega) vidika v območno gozdnogospodarsko načrtovanje, GV, 1990, št. 3, s. 113-123. 1 O. Pogačnik, J .: Razmišljanje o pripravi strokovnih podlag za določitev potrebnih sredstev pri osnovnem vzdrževanju gozdov in za krepitev razvoja gozdov, SZG, 1990, 1990 dopis. 11. Svetličič, B.: Vključevanje naravne in kulturne dediščine v gozdnogospodarske načrte območij, delovno gradivo, Zavod RS za naravno in kulturo dediščino, Ljubljana, 1990. 12. Svetličič, B.: Zabeležke razgovora o pripravi kartografskega obveznega in arhiv- skega dela območnega gozdnogopodar- skega načrta, MKGP, dopis 1990. 13. Svetličič, B.: Seminarsko gradivo o splošnokoristnih funkcijah, BF. Čeprav dru- gih virov nismo nadalje razčlenjevali, bi le te posebej navedli. * Problematika tujkov v gozdni prostor, BF, Zb., Ljubljana, 1987. * Varovalnost gozdov v Sloveniji, BF, Zb., Ljubljana, 1987. * Estetska funkcija gozdov, BF, Zb., Ljubljana, 1988. * Dediščinsko varstvena funkcija, BF, Zb., Ljubljana, 1989. * Učne poti, BF, Zb ., Ljubljana, 1986. 14. Svetličič, B.: Zasnove uporabe pro- stora, gozdarstvo, Zavod za družbeno pla- niranje, Ljubljana, 1974. 15. Svetličič, 8.: Zasnova uporabe pro- stora, vodno gospodarstvo, Zavod za dru- žbeno planiranje, Ljubljana, 1989. 16. Svetličič, B.: Republiški plan za var- stvo naravne in kulturne dediščine. 17. Svetličič, B.: Inventar najpomem- bnejše naravne in kulturne dediščine, za- vod RS za naravno in kulturno dediščino, Ljubljana. 18. Svetličič, B.: Republiški plan Zveze vodne skupnosti Slovenije. 19. Svetličič, B.: Erozijske karte in karte plazovitih con, Podjetje za urejanje hudour- nikov. 20. Svetličič, B.: Planinske in turistične karte . 21 . Svetličič, B.: Hidrološke karte M 1 :25.000, Geološki zavod. 22. Svetličič, B.: Lovskogospodarski načrti. 23. Svetličič, B.: Lovske karte in gradiva lovnogojitvenih območij (Kozorog, Pohorje, Triglav) . G. V. 5-6/92 295 24. Svetličič, 8.: Gradiva ali občinski odloki o razglasitvi varovalnih gozdov in gozdov s posebim namenom. 25. Svetličič, B.: Gradiva in informacije regionalnih zavodov za spomeniško var- stvo. 26. Svetličič, B.: Gradiva območnih vod- nih skupnosti in vodnogospodarskih podje- tij. 27. Svetličič, B.: Predlogi Društva za opazovanje ptic v Sloveniji. 28. Svetličič, B.: Različne vrste planskih dokumentov in g.g. načrtov. 3. VRSTA IN OBSEG POSEGOV Vrsto in obseg posegov niso povsod zadosti temeljito in ustrezno prikazali, če­ prav smo analizo posegov v gozdni prostor po območjih za prvo petletje opravili s posebno študijo (Anka, 1987). Podatke te študije niso ustrezno dopolnjene vklju- čili v načrt. Predlagamo) da v takih primerih dopolnijo to področje problematike, ocenijo težnje za posamezne vrste posegov in tudi ocenijo neposredne ter posredne posledice za splošnokoristne funkcije gozdov. V vseh območjih pa manjka napoved posegov (sprejeti plani), oziroma konfliktov in kako jih bodo razrešili. Za republiško raven smo zbrali podatke za območje (vir : BF, 1987 in 1991) in dali skupno oceno le za najpogostejše vrste posegov (preglednici 1, 2) . Ugotavljamo, da so posegi v gozdnati prostor zajeli 6068 ha gozdne površine, šte- vilo posegov je bilo 5942. Okoli 64% vseh posegov je zaradi cest, kmetijstva in elek- trovodov. V zadnjem petletju je opazno upadanje števila in obsega posegov, in to različno po območjih. Pri pomembnejših posegih (ce- ste, kmetijstvo, elektrovodi, poselitev in tu- rizem) so ostali v enakem zaporedju, kot so bili pred petimi leti, relativno najmanjše upadanje v tej skupini je pri kmetijstvu. Spremembe v zadnjih letih so pri posegih v drugem delu preglednice, kjer so večji posegi zaradi industrije, relativno najnižji pa zaradi rekreacije. Obseg in vrsta pose- gov je različna po območjih in bi morali oceniti, v koliki meri so bile prizadete iz- 296 G. V. 5·6/92 jemna poudarjene funkcije gozdov. Zaradi vseh posegov v gozdove smo v desetletju skrči li okoli 0,6% slovenskih gozdov, po naši oceni marsikje v škodo ekološkega ravnotežja (npr. smučišča, žičnice, ceste, zemeljski izkopi, rudnine, odlagališča itd.). 4. ANALIZA IN OCENA UPORABLJENIH MERIL PRI VALORIZACIJ! FUNKCIJ GOZDOV Analiza uporabljenih meril pri valorizaciji funkcij gozdov kaže, da so po območjih začeli različno intenzivno izvajati nepo- sredno okvirno valorizacija funkcij . Večina je uporabila že dosedaj znana merila, ki so bila posredovana z navodili, vključila dolo- čene specifičnosti ali le načela, niso pa navedli neposrednih meril. Pri večini funkcij so načrtovalci uspeli ločiti dve stopnji iz- jemne poudarjenosti. Analizirali smo vsa merila vseh funkcij za določeni stopnji in jih skušali oceniti le okvirno: - merilo je sprejemljivo ( +) - merilo je vprašljivo (-). Za vprašljiva merila smo predlagali razlo- čevalna (objektivna) merila, ki bi jih morali z nadaljnjim razvojno-raziskovalnim delom proučiti in dograditi metodologijo vrednote- nja funkcij, zlasti neposredno za gozdnogo- spodarsko načrtovanje v gozdnogospodar- ski enoti. Prav tako predlagamo, da se merila, ki so se uporabila za razmejevanje 1. in 2. stopnje po območjih različno, upo- rabijo enotnejše. Usmeritev smo nakazali v obliki opombe k vsaki funkciji. 5. ANALIZA IN OCENA USMERITEV IN SMERNIC Usmeritve in smernice za izjemno pou- darjene funkcije gozdov dajejo okvire glede omejitev oziroma dopustnosti, na osnovi katerih je treba gospodariti z gozdovi in usmerjati razvoj vseh drugih dejavnosti v gozdnatem prostoru. Zato smo to najpo- membnejše področje, pa tudi usmeritve in smernice v vseh območnih načrtih, skrbno analizirali ter skušali po naši presoji oceniti, ali so te sprejemljive ali vprašljive. K tej okvirni oceni smo dodali neposredne dopol- - l nitve ali pa posebne oznake za vse tiste določitve, ki jih bo treba dosledno in z vso resnostjo uveljaviti pri načrtovanju v gozd- nogospodarski enoti. Ocenjujemo, da tako pripravljen pregled, opravljene analize in ocene, usmeritve in smernice po funkcijah gozdnogospodarskih območjih, kjer so te pomanjkljivo opredelje- ne, prispevajo h kvalitetnejšemu in dosled- nejšemu delu v vseh območjih . S to analizo so dejansko zbrana vsa razmišljanja vseh načrtovalcev, ki so zelo neenakovredno vključena v posameznih območjih pri posa- meznih funkcijah (le v 7 območjih sprejem- ljivo ali primerno) . Vse sprejemljive in do- polnjene usmeritve bi lahko služile za sku- pino okoljetvornih funkcij kot skupno obve- zno. izhodišče za republiško in območno raven. Pri skupini kulturno pogojenih funkcij pa naj bi navedene usmeritve in smernice upoštevali po funkcijah z določeno selekcijo glede na specifičnosti posameznega ob- močja in že izražene potrebe po teh funkci- jah. Zaradi ekosistemske narave gozda mo- ramo dati skupne temeljne usmeritve in smernice za vzdrževanje in razvoj splošno- koristnih funkcij gozdov. Prav te so v posa- meznih načrtih preveč načelne (kar že do- loča zakonodaja). Zato smo vse sprejem- ljive temeljne usmeritve in smernice iz nač­ rtov zbrali, jih dopolnili in v posebnem poglavju predstavili. Priporočamo, da se ustrezno še dopolnjene ali prilagojene upo- števajo v vseh območjih. 6. REZULTATI VALOR.IZACIJE FUNKCIJ GOZDOV Rezultati opravljene valorizacije funkcij gozdov kažejo (preglednica 3) : - da površina vseh opredeljenih gozdov z izjemno poudarjenimi splošno koristnimi funkcijami (1. in 2. stopnje) znaša 78% površine gozdov Slovenije; - da se nekatere izjemno poudarjene funkcije prekrivajo, tako da se pojavljajo vse ovrednotene funkcije na 53% gozdov Slovenije; - prekrivanje ene ali več funkcij na isti površini je na dobrih 20% gozdne površine ; - da so se po obsegu razširjenosti v Sloveniji po naši oceni ustrezno razvrstile funkcije na prvih petih mestih (1. varovalna, 2. hidrološka, 3. dediščinsko varstvena, 4. turistično rekreacijska in 5. higienska), medtem ko je obseg drugih funl U) 1'- 1'-- C\! Cl) i (J) (,0 ~ ..- N .g ·g.o ... ~_§ OC'J·,-IJC\11~111.{)1 o Il> o -g .::J:. '-Cl) ..-O 1 1 C\.1 1 C\.1 1 1 N 1 - ~o:) .- .,.... O) (!}OU) OC0 1 11'-C\JC')I'-C\h--C\.1 . s ~ ·c: Q) > o oo > OC\J,.-C0 1 1C')'<:tl()l++ (Q(i) o Cl) -.::r,.- 1 cern o.. 300 G. V. 5-6/92 priporočamo, da služijo za dopolnitev načr­ tov in kot pripomoček pri tekočem delu pri pripravi prostorsko ureditvenill pogojev za območje varovalnih gozdov. 4. Strokovni predlog območja varoval- nih gozdov IJ je na osnovi inventarizacije in valorizacije funkcij na novo prvič priprav- ljen, da bi izpostavili v širšem smislu varo- valnost gozdov in omejitve pri gospodarje- nju v prostoru. Izločanje po območjih je opravljeno z nekoliko različnimi merili . Zato priporočamo, da bi ta merila dosledneje usklajevali pri načrtovanju v gospodarski enoti oziroma pri pripravi občinskih prostor- skih planov. Predlagamo pa, da se že takoj upoštevajo v vseli območjih za republiško in občinsko raven usmeritve, ki srno jih dali v razširjeni obliki pri analizi funkcij. 5. Strokovni predlogi gozdov poseb- nega pomena niso enakovredno obravna- vani po območjih. Zato ocenjujemo, da naj veljajo enaka priporočila in predlog enako kot za območje varovalnih gozdov 11. Ugo- tavljamo, da se bo prav to območje najbolj spreminjalo tako po obsegu kot tudi prosto- ru, saj bodo to predvsem narekovale spre- menjene razmere in pogoji pri uravnavanju odnosov do naravnih dobrin . 6. Strokovne predloge sanacijskih ob- močij je treba dosledno v vseh območjih dopolniti, spremeniti ali na novo izločiti po dogovorjenih in usklajenih izhodiščih, ki jih bodo prikazale še posebne študije; zato predlagamo le usmeritve za enotnejše izlo- čanje in okvir minimalne vsebine, ki je potrebna za vključitev v prostorske plane. 7. Strokovni predlogi za premene deg- radiranih gozdov so izločeni po doseda- njih strokovnil"l izhodiščih. Ocenjujemo, da bi v urejanje prostora morali biti vključeni v okviru zaokroženih večjih površin, kjer de- gradirani gozdovi prevladujejo. Vendar v ta območja ne bi smeli vključiti tistih površin, ki so prekomerno obremenjena s škodljivimi vplivi (ta so v sanacijskih območjih), ali če so na površinah, za katere so že izražene in strokovno utemeljene potrebe za druge rabe ali funkcije. 8. Strokovni predlog idejnih tras cest mora biti pripravljen v obliki kartnega gra- diva v vseh območjih, kar pa v pregledanih načrtih praviloma še nismo zasledili. 9. Strokovni predlog prednostnega ob~ močja za gozdarstvo ni pripravljen, zato se je pri usklajevanju območnih načrtov in pripravi programa razvoja gozdov na repub- liški ravni potrebno šele dogovoriti za uskla- jena izhodišča. Predlagamo obravnavo ozi- roma nadaljnje znanstvenoraziskovalno proučevanje. 1 O. Ugotavljanje nasprotij v gozdnatem prostoru je za večino nasprotij pomanjkljivo obdelano in zato so tudi predlogi za uskla- jevanje pomanjkljivi. Predlagamo, da tudi to področje dopolnimo vsaj za republiško raven za vsa območja po danih priporočilih, predvsem za pričakovane večje posege v gozdnati prostor - poleg že omenjenih sanacijskih in degradacijskih območij. f1 . Obvezne karte naj se strokovno teh- nično izdelajo, s pogojem, da se še posebej analizirajo po območjih in oblikujejo poeno- tene oznake. Karta izločenih območij mora obsegati vse določene strokovne podlage od 1-1 O za potrebe republiške ravni. Karte v obliki strokovnih gradiv pa je treba po dopolnjenih navodilih za podrobnejšo valo- rizacija in z zbiranjem dodatnih informacij v gozdnogospodarski enoti uporabiti za pri- pravo ustreznih strokovnih podlag, na ka- tere bodo vezani tudi prostorski ureditveni pogoji za občinske prostorske dokumente. 12. Opravljena analiza osnov za eko~ nomsko vrednotenje usmeritev in potreb- nih ukrepov za vzdrževanje in razvoj splo- šnokoristnih funkcij je obravnavana v ome- jenem obsegu, saj so ustrezni podatki (o vrsti ukrepov, obsegu, odnosu stroškov ma- teriala in storitev) obdelani različno in le v nekaterih območjih . Navedli smo tako le nekatere primerjalne skupne kazalce ana- lize stroškov za: varovalne gozdove 1 (8 g.g.o.), varovalne gozdove 11 (6 g.g.o.). gozdove s posebnim namenom (8 g.g.o.), sanacijsko območje (6 g.g.o.) in za funkcio- nalno vezane površine na gozd (le 2 g.g.o.). Za vsa območja je značilno, da načrtovalci računajo tudi z izgubo prirastka, z nižjo vrednostjo sortimentov, z neizkoristljivo le- sno maso in z zagotovljeriimi materialnimi pogoji. Ocene o vrsti ukrepov, obsegih in normativih se med območji precej razliku·· jejo in bi jih morali analizirati in zanje določiti s posebno raziskovalno~razvojno nalogo normativne okvire in pogoje za pri- dobitev sredstev v te namene. Ocenjeni povprečni letni nadstreški za 1 ha izloče­ nega območja so navedeni v preglednici 5. Za vsa območja so dane omejitve in usmeritve, ki bi jih morali po naši oceni v teh okvirih uveljaviti v vsem. slovenskem prostoru zaradi aktivnega (pravočasnega) varstva gozdnatega prostora. V tej smeri moramo predvsem pripraviti tudi ustrezne zakonske predpise. 8. REZULTATI ANALIZE STROKOVNIH PODLAG Opravljena analiza in ocena rezultatov strokovnih podlag za vključitev v urejanje prostora po območjih kaže (preglednica 6): - da je v celoti določen primeren obseg območja varovalnih gozdov 1 (6,7% vseh gozdov), ki je za 12,3% večji od stanja določenih trajno varovalnih gozdov; - da je obseg na novo izločanega ob- močja varovalnih gozdov 11 (14,6 %) za Slovenijo sprejemljiv, potrebne bodo pa delne uskladitve med območji; - da so neenotno in v večini gozdno- gospodarskih organizacij pomanjkljivo pri- pravljeni novi strokovni predlogi za območje gozdov s posebnim namenom; - da širše primerjave vseh treh spredaj omenjenih kategorij v različnih obdobJih potrjujejo v celoti sprejemljivost rezultatov opravljene sinteze valorizacije funkcij goz- dov; - da moramo računati vsaj na dobri 1/2 gozdne površine s prilagojenim gozdnim gospodarjenjem zaradi izjemno poudarje- Preglednica 5: Ocenjeni povprečni letni nadstroški za 1 ha izločenega območja varovalne gozdove 1 0,216 Nhlha varovalne gozdove 11 0,77 Nh/ha ali 1,23 Nm/m3 gozdove s posebnim namenom 0,236 Nh/ha sanacijska območja 1 ,57 Nh/ha funkcionalne površine vezane na gozd 0,89 Nh/ha G. V. 5·6/92 301 Preglednica 6 : Strokovni predlog izločenih območij Zap. st. Vrsta območja Površina ha L2 p E m3/ha m3 /ha m3/ha E:P o;o ------ 1. Varovalni gozdovi l. 72,839 6,7 igl. list . skup. 14,5 igl. list. skup. 6,2 igl. 31 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 8,1 61 1,5 0,0 92 2,4 0,0 2. Varovalni gozdovi 11. 157,465 99 2,7 2,2 86 2,4 3,1 185 5,1 5,3 3. Gozdovi posebnega namena 67,211 69 3,7 3,6 12,9 10,4 9,7 14,2 11,6 4. Območje za sanacijo - bolezni, škodljivci list. skup. 59 2,6 3,7 128 6,3 7,3 300 0,0 igl. 45 0,9 1 ,7 18,9 list . 5 0,0 0,0 skup. 50 0,9 1 ,7 18,9 - divjad 5,391 0,5 igl. 34 0,9 5,8 64,4 list. 93 2,7 1,8 6,7 skup. 127 3,6 7,6 21,1 - imisije 37,810 3.5 igl. 97 2,0 23,6 118,0 list. 25 0,8 1 ,9 23,8 skup. 122 2,8 25,5 91,1 5 . Območja za preme no- clegrad. g. 81,717 7,5 igl. 17 0,6 1,5 25,0 list . 95 3,1 11 ,8 38,1 skup. 112 3,7 13,3 35,9 6. Območja v zaraščanju 5,897 0,5 igl. o 0,0 0,0 list. O 0,0 0,0 skup. O 0,0 0,0 7. Območja funk . vezana na gozd 16.754 1,5 igl. o 0,0 0,0 list. O 0,0 0,0 skup. O 0,0 0,0 8. Območja za podrobnejšo valor. 13,661 1,3 igl. 28 0,7 0,4 5, 7 list. 31 0,9 0,5 5,6 skup. 59 1 ,6 0,9 5,6 9. Najmanj ranljiva območja 76,078 7,0 igl. 57 1,7 10,3 60,6 list. 139 3,9 23,4 60,0 ______ s_ku_.:p_. _ 19_6 __ 5_,6_ 33,7 60,2 SKUPAJ 535,123 49,1 ig l. 60 1,9 4,5 23,7 nih funkcij gozdov, ki vplivajo na gospodar- jenje, oziroma da določa že na dobri 1/4 površine gozdov poudarjena funkcija režim gospodarjenja; - da so v gozdnogospodarskih organiza- cijah pomanjkljivo ali sploh niso izločena sanacijska območja zaradi: emisije, suše- nja jelke, poškodovanosti od divjadi ali zaradi naravnih ujm (skupni obseg ogrože- nih ali znatno poškodovanih gozdov je 16,7%, to je tudi minimalni obseg sanacij- skih območij); - da je všteta 7,5% površine gozdov v območja za premeno degradiran ih gozdov; - da so neenotno, pomanjkljivo ali sploh niso določena območja v zaraščanju, ob- močja funkcionalno vezana na gozd, ob- 302 G. V. 5-6192 list. 79 2,4 6,7 27,9 skup. 139 4,3 11 ,2 26,0 močja za podrobnejšo valorizacija funkcij ali manj ranljive gozdne površine. 9. RAZPRAVA lnventarizacija in valorizacija splošno ko- ristnih funkcij in priprava strokovnih osnov ni bila sistematično in celovito zajeta z raziskovalno nalogo »Izpolnjevanje sistema gozdnogospodarskega načrtovanja v Slo- veniji« (BF, 1989), ki naj bi dala strokovne podlage za obnovo območnih gozdno- gospodarskih načrtov . Tega niso zadovo- ljivo zajeli pripravljeni seminarji v zvezi s priučevanjem delavcev pri gozdnogospo- darskem načrtovanju, saj so imeli še vedno v ospredju po obsegu in vsebini problema- tiko lesnoproizvodne funkcije; prevec je bila le načelno poudarjena polifunkcional- nost, inventarizacija in valorizacija funkcij gozdov pa sta bili premalo razdeJani za neposredno načrtovanje skozi vse faze načrtovanja. Pomanjkljivosti smo skušali nadoknaditi z dodatnimi napisanimi usmeri- tvami (glej vire v pregledu, ki so navedeni pod štev. 4, 8, 9, 1 O, 11, 12), ki so bile ustrezno vsebinsko usklajene, vendar so nastale in bile dane načrtovalcem v različ­ nih časovnih terminih (nekateri tudi že v času izdelave načrtov). V priučevalne semi- narje pa načrtovalci niso bili enakovredno vključeni. Prepričani smo, da bi morali dati izjemen poudarek pri priučevanju ravno temu prostorskemu vidiku načrtovanja, in to na dveh ravneh : za ves tim načrtovalcev z nosilcem načrta in še posebej za specia- liste, ki so to področje intenzivnejše obde- lovali in se tekoče vključevali v temeljne faze načrtovanja. Omeniti je treba tudi, da so bili vsi strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi navodil, pripravljeni vedno vsa- kemu načrtovalcu posebej pomagati, ven- dar ocenjujemo, da teh možnosti niso vsi zadosti sprejeli ali pa mogoče samo parcial- no. Na osnovi vsega navedenega moramo ocenjevati dosežene različne rezultate na tem področju. Zato smo z rezultati lahko v grobem zadovoljni, zlasti z napredkom pri delu v nekaterih območjih . Ker so potrebe za poudarjeno neposredno interdiscipli- narno obravnavo gozdov z intenzivnim stro- kovnim usmerJanjem in vključevanjem v urejanje prostora, ki ga moramo konkretizi- rati z načrti, večje, smo območne načrte temeljito analizirali in kritično ocenili. 10. SKLEP Na osnovi opravljene analize in ocene rezultatov, inventarizacije in valorizacije funkcij gozdov ter strokovnih podlag za vključevanje v urejanje prostora predlaga- mo: 1. da se ob potrditvi območnih g.g. na- črtov odločimo in zahtevamo dopolnitev le tistih nujnih vsebin s prostorskega področja, ki vplivajo na celovito gozdno gospodarje- nje in so pomanjkljivo izražene, sicer pa, da načrtovalci uporabijo rezultate, predloge in priporočila naloge pri tekočem delu; 2. da se vsebinsko dogradi to področje v določenem obdobju v takem obsegu in vsebini, da bomo imeli primerne strokovne podlage na občinski ravni na vseh 12 po- dročij, ki smo jih okvirno določili z nalogo, in so potrebna pri vključevanju v prostorske dokumente; 3. da se sistematično začne priučevati načrtovalce za prostorski vidik načrtovanja na vseh ravneh; 4. da je potrebno pripraviti ustrezne me- tode dela in usmeritve za podrobnejše delo v gospodarski enoti in pri presojah ranljivo- sti gozdov zaradi različne stopnje pomemb- nosti posegov v gozdnatem prostoru; 5. da uporabimo ugotovitve ter usmerit- ve naloge in temeljito pripravimo strokovne podlage za področje gozdarstva, ki so po- trebne za izdelavo oziroma dopolnitev dol- goročnega prostorskega plana Slovenije; 6. da so obvezni sestavni deli območ­ nega načrta: a) 3 obvezne karte (karta gospodarskih razredov, karta funkcij in karta izločenih območij) b) enotno izdelane tabele: - rezultati opravljene okvirne valorizacije funkcij gozdov; - osnovni podatki strokovnih predlogov o izločenih območjih; - vrsta in obseg opravljenih in predvide- nih posegov v gozd; c) usmeritve in smernice za izjemno poudarjene funkcije oziroma izločena ob- močja; d) vrsta in obseg potrebnih ukrepov za ohranitev in krepitev izjemno poudarjenih splošnokoristnih funkcij gozdov. VIRI 1. Pogačnik, J.: Funkcije gozdov in gozdovi v prostoru v območnih gozdnogospodarskih na- črtih, raziskovalna naloga IGLG, Ljubljana, 1991 . G. V. 5·6.192 303