Celje. 38. novembra 1968 — Leto XXII — St. 45 — Cena 60 par (din) GLASILO SOriALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA vsem naročnikom in bralcem c tednika, poslušalcem radia celja in cenjenim strankam, čestitamo k 29. novembru — dnevu republike! Republika nasa # v vihri, ki je stresala svet. rojena Republika рот tlačenih, zaničevanih, ro- jena v krvi prebujenja, proslavlja svojo 25. oblet- nico, z njo mi vsi, vsi, ki so že odšli in vsi, ki pri- hajajo. • Njena zlata podlaga je kostnica več kot poldruge- ga milijona žrtev, njena dota pogorišče in uniče- nje, njena prva generacija je poznala malo drugega kot žrtve, odrekanje — zdaj taj, zdaj drugačen boj. # Njena največja vredno- ta je svoboda, je nepomir- ljiva in nepodkupljiva sla po neodvisnosti, po enako- sti v družini narodov. Dolgo, dolgo še praznuj svoje rojstne dneve — Republika na>ša; vsem delovnim ljudem in občanom občine ;elje čestitajo ob dnevu republike: skupščina občine celje občinska konferenca szdl celje občinski sindikalni svet celje občinska konferenca zveze komunistov celje občinski odbor združenja zveze borcev nov celje občinski sindikalni^svet celje Kolektiv TE Trbovlje je dejal: ,DA' v kolektivih štirih elek- trogospodarskih organiza- cija republiki, in si- cer v Elektrarni Brestani- ca, v Termoelektrarni Tr- bovlje, v Toplarni Ljub- ljana in v Dravskih elek- trarnah v Mariboru je bil prejšnjo sredo, 20. nowm- bra, referendum, na kate- rem so zaposleni glasovali o ustanovitvi novega elek- trogospodarskega podjet- ja, točneje o pripojitvi Termoelektrarne Trbovl,ie, Toplarne IJubljana in Elektrarne Brestanica k Dravskim elektrarnam Ma- ribor. V Termoelektrarni Tr- bovlje je prišlo na volišče od 433 vseh vpisanih vo- livcev 387, oz. 89,3 odst. Za združitev je glasovalo 366 tistih, ki so prišli na volišče, oz. 84,5 odst. vseh zaposlenih, 15 jih je bilo proti, 6 glasovnic pa je bilo neveljavnUi. Trboveljčani so tudi z izidom na referendumu po- trdili odločenost, da v združenem elektrogospo- darskem podjetju štirih delovnih skupnosti razre- šu.)ejo vse tiste zahtevne naloge, Id bodo pred slo- venskim elektrogospodar- stvom v prihodnje. (N) Božidar Jakac: KomandantTito (skica, rdeča kreda, 29. novembra 1943) zgodi se na floridi in za uralom NEPOSLUŠNA RAKETA pa se ne bi smelo celjskim amaterjem Nad 1000 ur dela je bilo Kanjo porabljeno, nešteto glavobolov in velko žu- ljev. Trostopenjska raketa »INA«, prva iz serije SI- RU, ki označuje rakete na tekoče gorivo, pet metrov dolga kovinska lepotica, v katero je bilo vloženo toliko upov, pričakovanja in ponosa, ta muhasta »hči sodobnosti« je v nedeljo zatajUa. Druga stopnja omenjene rakete ni vžga- la ... Potem, ko so se tla strahovito stresla, ko je zlovešč trušč šinil med ogolela področja Korduna, ko se je nad pokrajino dvignü gobast oblak, je prišlo razočaranje ... <9 Druga stopnja rakete na trdo gorivo, ki je celj- ske rate že nad dvajset- krat poneslo pod nebo, je zatajila. Ni se vžgala. Pred- sednik ARK Aleksander KERSTAJN bi takšno na- poved pred dnevi imel za slabo šalo ... e Poskus, zaradi kate- rega je bila lansirana ra- keta pred praznikom, ni bil izvršen. Tretja stopnja rakete, ki bi morala pole- teti nad 40 kilometrov vi- soko in ki je bila novost —leteti bi morala s po- močjo tekočega goriva -;- se je razbila med skalami. • O tem, kako smo osupli in šokirani gledali padajočo raketo in je niti slikali nismo, o tem, kako je potrtost legla na člane celjskega raketnega kluba, kako je konstruktor Ker- štajn stoično prenašal uda- rec, o v4isih iz Korduna in o novih načrtih naših vrlih celjskih fantov bo- mo pisali ^ NOVEM TED- NIKU čez štirinajst dm. DRAGI BRALCI! z današnjo številko C TEDNIKA^ se naš časnik tak kakršen je bil do-¡ slej, poslavlja od vas. Na osnovi an-^ kete, ki smo jo izvedli pred tedni ter i večmesečnih priprav ob načrtovanju bodoče vsebine C TEDNIKA, smo se odločili, da bomo bistveno spremenili njegovo dosedanjo obliko, predvsem pa vsebino. »NOVI TEDNIK«, kakor se bo v bodoče imenoval dosedanji »CELJSKI TEDNIK«, smo izoblikovali tako, da bo za vas, dragi bralci, za- nimivejši kakor je bil dosedaj. Pred- vsem bomo v njem pisali o vseh ti- stih zadevah z našega področja, ki jih ne morete prebrati v drugih čas- nikih. Težili bomo za tem, da bomo postali še bolj lokalni in da bomo čimveč pisali o stvareh, Id se dogaja- jo po naših krajih, pa je potrebno da jih zapišemo. »NOVI TEDNIK« bo prinašal zar nimivosti za vse! Prav vsakdo bo v njem lahko našel tisto, kar ga najbolj zanima. Na svoj račun bodo prišli tudi ugankarji, saj bomo v bodoče imeli v vsakem tedniku križanke. V: vsaki številki »NOVEGA TEDNIKA«; bo roman obsegal celo časopisno stran in še zgodbe v nadaljevanjih, tako da bo zanimivega branja dovolj. Prihodnji teden, točneje 5. decem- bra C TEDNIK ne bo izšel, ker za- radi praznikov ne moremo pripraviti redne števUke. »NOVI TEDNIK« bo izšel 12. decembra. Skrbno ga preglej- te, ko ga boste prejeli in prosimo vas, pišite nam o tem, kaj sodite o njem. Kakšno je vaše mišljenje o posamez- nih rubrikah in sestavkih, ki jih boste brali. Napišite nam kaj vam bo všeč in pograjate nas za tisto, kar boste smatrali, da po vašem mišljenju ni dobro. Vaše nasvete bomo v okviru možnosti prav radi upoštevali, saj se zavedamo, da je časopis VAŠ, mi ga za vas samo pripravljamo. Sode- lujte torej z nami! NE POZABITE — 12. decembra NOVI TEDNIK! „SAVINJA" HVALA Ni še dolgo tega, ko smo na tem mestu pi- sali o tem, da so v »ŽIČNI« naročiU G TE- DNIK za svoje delavce. Primeru »ŽIČNE« se je pridnižU še kolektiv Le- snoindustrijskega pod- jetja »SAVINJA« Celje, ki je pred dnevi naro- čil 700 izvodov našega časnika. Vsem članom kolektiva se za to is- kreno zahvaljujemo ter jim želimo pri njiho- vem delu kar najlepših uspehov. Iskrena ћш1а »SAVINJA« — vaša od- ločitev, bo prav gotovo vzpodbudila tudi druge kolektive, da se odlo- čijo za kolektivno na- ročanje našega časnika. Uredništvo C TEDNIKA od 28. novembra do 8. decembra Okrog 2S. oziroma 29. no- vembra močnejši dež, ki se bo spreme Ш v sneg, nato ne- kaj dni su'io in mraz. Koliko stane »mini« anti- raketni sistem? Samo pet mi- lijard dolarjev. In koliko ve- liki antiraketni sistem? Sa- mo 40 milijard dolarjev. Vse kaže, da je to preveč celo za Ameriko in Sovjetsko zve- zo. Zato se bodo najbrž kma- lu začela pogajanja, da bi de- nar uporabili za kaj pamet- nejšega ... Francija naj bi te dni razvrednotila frank, ZR Nemčija naj bi prevrednoti- la marko, v resnici pa je vse ostalo pri starem, do prihodnje krize... V Italiji že šest mesecev nimajo pra- ve triade. Zdaj so voditelji krščanskih demokratov prišli do sklepa, da jo je treba čimprej sestaviti. Lahko bi se zgodilo, da bi jo kdo drug, če je že oni nočejo... Južno- afriška republika je najbolj »redoljubna« dežela na sve- tu. Rablji obesijo na leto nad sto ljudi, policija pa jih zapre kakih 600.000. Odveč je pripomniti, da so to v glav- nem črnci... V ČSSR kro- ži tale šala: češkoslovaška je najbolj nevtralna dežela na svetu, še v svoje notra- nje zadeve se ne vmešam ... In druga o novi ustavi ČSSR, ki ima samo ,dva čle- na: prvi člen se glasi: »SSSR ima vedno in povsod prav.« Drugi člen se glasi: »če pa kdaj le nima prav, potem obvelja prvi člen.« . . . Pravi- jo, da bo glavna naloga no- vega ameriškega predsednika Richarda Nixona, spet zdru- žiti Američane. Strupen Ni- xonov nasprotnik je poslal uredništvu časopisa pismo, v katerem pravi: »Nixon bo že združil Američane, toda pro- ti sebi... Zahodnonemški mi- nister za kmetijstvo je izja- vil, da si je tisti, ki bi pre- vzel položaj ministra za pre- hrano v Skupnem trgu, že zaslužil »norčevsko meda- ljo« ... V Ziirichu so mest- ni očetje naročili dve briz- galni za policijo, ker so sli- šali očitke, da je z gumijev- kami nastopila proti demon- strantom. Potem pa so se premislili. Brizgaln ne bodo кирт, ker — kakor pravijo zlobni jeziki — v Ziirichu ne predvidevajo več demonstra- cij ... ARMADA REPUBLIKI Novi kilometri cest in novi mostovi — darilo naše ljudske vojske svojemu ljudstvu in državi Inženirske enote JLA vsako leto za dan repub- like dC'končajo desetine kilometrov novih cest, več mostov in drugih promet- nih objeiktov. Ko se letos, pred jubilejno obletnico republike, inženirci naše armade vračajo v svoje vojašnice, puščajo za se- boj izjemno veliko dela. Prereeanje vrvice se je začelo že 11. oktobra, na dan vstaje makedonskega narodna, ko je bila dogra- jeaia 12 kilometrov dolga asfaltna cesta od Gostivar- ja do Novega Sada. Spo- mladi se bo delo nadalje- valo proti Kičevu in bo sikupna dolžina nove ceste 44 kilometrov. Krajša pot To je pravcati praznik za prebivalce ob cesti od Nikšića do Foče, ko so iz- ročili prometu most čez Pivo. Most je s sredstvi sekretariata za narodno obrambo zgradila beograj- ska »Mostogradnja«. Ce- sta, katero je voj;s(ka zgra- dila in obnovila že lani od Foče do Plužina, je dolga 40 kilometrov, svoj pomen pa je pravzaprav dobila šele sedaj, ko je povezala Foco in Nikšić. Most je dolg 150 metrov, njegov razpon je 122 metrov, nad vodo pa je 110 metrov. Prihodnje leto bodo in- ženirci šli čez Miljevino proti Sarajevu, da bi raz- daljo med glavnima me- stoma Črne gore in Bosne in Hercegovine skrajšali kar za 100 kilometrov. V doglednem času bo mogo- če iz Sarajeva potovali v Titograd po kopnem sko- raj v zračni črti. Most čez morje še en most je okronal prizadevanja inženircev naše armade. To je most, ki je povezal kopnino z otokom Pagom. Zgradilo ga je prav tako beograj- sko podjetje »Mostograd- nja«, polovico denarja zanj pa je prispevala ar- mada. Most je dolg 304 me- tre in povezuje v eno ce- loto asfaltno cesto, katero je od Posedarja na jadran- siki magistrali do mesta Pag lani dogradila vojska. Cesta Karlobag—Oospič, dolga 40 kilometrov, je med najvažnejšimi promet- nimi objekti, ki so bili lani zgrajeni pri nas. Ta- ko je končno Zagreb po- vezan po asfaltu z mor- jem tudi čez Plitvice. Okrog 34 kilometrov te ce- ste je zgradila armada. Ceste na magistralah Letos se nadaljuje tudi gradnja edine še neasfalti- rane relacije od Vlasenice do Drinjače na cesti Beo- grad—Zv omik—V lasendc a —Kladanj—Sarajevo. Zgra- jeno je že 20 kilometrov; 12 kilometrov, kolikor jih še manjka, bo zgrajenih do spomladi. Letos so položili tudi prvo asfaltno plast na delu Ibarsike magistrale od Ra- ške do Donje Kamenice. Drugi dve plasti bodo po- ložili prihodnje leto, ko bodo uredili tudi tri kilo- metre ceste na področju Leska, tako da bo Ibarska magistrala popolnoma do grajena do 7. julija, dneva vstale srbskega naroda. S.V. HUDA KRIZA FR.^NKA se je — za zdaj — končala ali preložila z odločitvijo pred- sednika de Gallila, da Fraiicija ne bo razvrednotila franka. Pred tem so bili v Parizu ves teden mrzlični posveti, med katere sodi tudi konferenca finančnih pred- stavnikov vseh dežel članic cone francoskega franka in francoskih finančnikov v finančnem ministrstvu (na sliki). Telefoto: UPI TELEGRAMI JERUZ.\LEM: — PHlestiivski ko- mandosi so v Jeruzalemu podtak- nili razstrelivo, ki je eksplodira- lo in povzročilo smrt enajst oseb. Nad petdeset oseb je bilo ranje- nu. Izrael je zagrozil, da bo Se ostreje nastopil proti diverzantom. NEW DELHI - V Inditi bodo zelo slovesno proslavili 25-letnico socialistične Jugoslavije. Ka sve- čani akademiji bo govorila tudi predsednica vlade Indira Gaivíhi. VIENn.\N — Ameriško letalo C—64 družbe »Air American« je strmoglavilo in se vnelo pri Sa- vanaketu v Laosu. V letalu je bi- lo 34 potnikov in članov posad- ke. Samo dva sta preživela ne- srečo. EUDIMPiišTA - Pripravljalni sestanek 60 komunističnih in de- lavskih partij se je končal s skle- pom, da bo svetovna posvetovalna konferenca partij spomladi v Mo- skvi. FREETOWN — Po državnem uda- ru v afriški republiki Mali, ki je strmoglavil predsednika Modibo Keito, so izbnihniili krvavi neredi tuda v zahodnoafriéki republiki Si- erra Leone. Vleda je uvedla iz- jemno stanje. WASHINGTON — Ameriški tiisk poroča o pripravah za sestanek med predsednikom Johnsonom in premierom Kosiginom po možno- sti na Dunaju. Tam naj bi se začela pogajanja o protiraketnih sistemih med ZDA in ZSSR. Ce bo do sestanka prišlo, bo pred 20 janiiarjem. Takrat bo namreč po- stal novi predsednik Richard Ni- xon. ALEKSANDRIJA — V zadnjih dneh je bilo čutiti velik nemir med študenti v ZAR. Ponekod je prišlo do hudih demonstracij, po- sebno v Aleksandri ji, kjer so štu- denti uničili več avtobusov in tvionvajev. Uradni krogi trdijo, da so demonstracije organiziraü »ana- cionalni« elementi. tedenski zunanjepolitični pregled hA . 3, Franco.ski predsednik de GauUe je te dni podoben Samsonu, ki grozi, da bo po- drl vso denarno in finančno stavbo zahodnega sveta. Ni sicer slep in tudi ni prive- zan ob steber, kakor je bil .Samson iz stare isave/e, pač pa je krepko zamajal enega izmed glavnih podpornih ste- brov zahodne monetarne trd- nosti — Irajicoski frank. Prava kriza franka je »iz- bruhnila« v začetku tega me- seca — novembra - pretek- li teden pa je prikipela do vrha. Francoske monetarne re- zerve so se bolj kot razpo- lovile: od začetka maja le- tos doslej jih je »zbežalo« iz Francije za milijarde do- larjev, tako da jih ima Fran- cija trenutno samo še dobre tri milijarde dolarjev. Vsakdo se .fe hr4el znobi ti frankov. Zato so jih čeda- lje hitreje zamenjavali pred- vsem v nemške marke, ki je že tako in inko najtrdnejša valuta v vsem zahodnem sve- tu. V kratkem času, ko so se francoske monetarne re- zerve zmanjšale za polovi- co, so se nemške rezer- ve povzpele od 6 milijard dolarjev na deset milijard dolarjev. To .je ogromna vso- ta, če upo.štv .а_ло, da imajo ZD.\ samo pol milijarde do- larjev več rezerv. Potemtakem se je nemška marka i/redno okrepila na račun francoskega franka, a delno tudi funta in dolarja. V takšnem položaju bi bilo naravno pričakovati, da bo francoska vlada devalvira- la o/iroma razvrednotila frank. Napovedovali so raz- vrednotenje za približno deset odstotkov. Druga možnost bi bila, da bi ZR Nemčija revalvirala 07,iroma prevrednotila navzgor marko, da bi ji povečala vrednost. Zanimivo je, da je bila za takšno rešitev ne sa- mo Francija, ampak tudi Britanija in ZDA. Nemci so odločno rekli: ne! in kanc- ler Kiesenger je izjavil, da marke ne bodo rcvalvirali, do- kler je on kancler. S pre- vrednotenjem marke bi po- stala marka sicer več vred- na, toda tuji kupci bi dosti težje kupovali zahodnonem- ške izdelke, ker bi ti postali dražji. Bonska vlada je bila pripravljena samo podražiti svoj izvoz za 4 odstotke, in to za poldrugo leto. O pre- vrednotenju marke ni hotela nič slišati. Vsi so napeto pričakovali. kaj bo storil de Gaulle. V Parizu, kamor so poklicali finančne predstavnike vseh dr- žav, ki so v coni franka, je vladala mrzlična dejavnost. De Gaulle je izjavil že prej, da bi bila devalvacija »naj- hujši nesmisel«. Vsi so se spraševali, kako se bo izma- zal. I/mazal se je tako. da je preprečil devalvacijo m pri tCiH je požel polivalo ia- ko iz Washingtona kako: tu- di iz Londona (kjer se tudi tresejo za funt) in celo iz Bonna. Napovedal pa je izred- no strogo varčevanje in sti- skan.)e pasu v Foranei ji. Toda to je lahko samo za- časen ukrep. Težave so osta- le in svetovni denarni sistem je hudo »bolan«. Zato napo- vedujejo, da bodo prihodnje leto sklicali mednarodno mo- netarno konferenco, da bi se domenili, kakšna zdravila so potrebna. Grška vlada še ni dala ustreliti mladega poročnika Panagulisa, ki je letos avgu- sta napravil atentat na gr- škega diktatorja in predsed- nika vlade Georgija Papado- pula. Panagulis «e je pred sodiščem zelo pogumno dr- žal in tudi ni bolel podpi.sa- ti prošnje za i>omilostitev. Na zahodu .so izbruhnile množične demonstracije proti grškemu režimu, ki si je la- ni aprila nasilno prigrabil oblast in zdaj vlaokojnine. ■ OD 1. XII. — DRUGAČEN DELOVNI CAS — Republiški izvrš- ni svet je sprejel odlok, po katerem bo od 1. decembra letos dalje de- lo\Tii čas v državnih organih in or- ganizacijah, ki opravljajo zadeve javnega pomena, od sedmili zjutraj do treh popoldne. Ob sredah bodo delali v teh uradih tudi od petih do sedmih popoldne, prosti pa bo- do ob sobotah. ■ SODELAVCI ATENTATOR- JEV V ZAPORU — V Beogradu so zaprli nekaj ljudi, ki so bili pove- zani z zločinci, ki so nastavili bom- be na železniški postaji in kinu »20. oktober« v Beogradu. Med are- tiranimi je tudi človek, ki je v svo- ji delavnici v Zah. Nemčiji izdelo- val oklepe za mine oziroma bombe, ki so jih nastavljali atentatorji. Da bi bila preiskava lahko uspešna, do nadaljnjega ne bodo sporočili drugih podrobnosti o tem. Dñl^N,IШUST*TШIK^VBSTNIKivsalfmriët600ШiгvШ ! 2 PRED SPREMEMBO ZVEZNE IN REPUBLIŠKE USTAVE Sestava skupščine Mea zadevam, ici so гс doslej vzbudile največ vpra- šanj^ je vsekakor ta, ali je racionalno, da imamo v re- publiški skupščini Kar pet zborov. Zdaj, ko spreminja- mo ustavo, bi torej kazale odgovoriti tudi na to vpra- šanje. Republiška ustavna komisija predlaga, da se samo število zborov republiške skupščine ne bi spremenilo. Predlaga pa da bi namesto dosedanjega organizad j sko- političnega zbora u-tanovili zbor občin. Tako bi imeli pravzaprav dva politična zbora — republiškega, ki naj bi ga sestavljal: dtlegati občanov kot pripadnikov slo- venskega naroda, in zbo, občin, v katerem bi bili de- legati občanov kot članov občinskih skupnosti. To je precej zapleteno m je vprašanje, ali človeka lahko tako razdelimo, enkrat na Slovenca in drugič na občana, saj Oi moral splošni družbeni mteres sloven- skega naroda prevladovat, pri vsaki odločitvi v skup- ščini, se pravi talio v zborih delovnih skupnosti kot v republiškem zboru alt zboru občin. Smisel skupščin- skega delovanja ;e namreč v tem, da se posebni inte- resi med seboj uskladijo in pojavijo kot splošni druž- beni interes ob določenem vprašanju. Komisija pc svoj prealog opira predvsem na to, da v republiški skupščin doslej interes občin ni bil dovolj izražen je treba predvsem zato ustanoviti zbor občin. Lahko pa postavimo tudi vprašanje, ali ta interes ne bi mogel biti izražen v republiškem zboru. Ce pa se vprašamo, čigav delegat naj oi bil poslanec republiškega zbora, si ob predlogu komisije ni mogoče odgovoriti drugače, kot da bo to poslanec občanov kot pripadnikov slovenskega naroda. Delegati slovenskega miroda pa morato biti zastopani v zvezni skupščini rie pa v republiški, ki vsa predstavlja slovenski narod, če že govorimo c predstavništvu. Komisija ni sprejela predlogov, da bi zbore delov- nih skupnosti zdru&iH v en zbor. Pravi namreč, da so se ti zbori s svojim, delom že doslej uveljavili, da prav ti dajejo samoupravni značaj skupščini in da bi po- menila združitev ich zborov povratek k reprezentativ- nemu sistemu, kakršnega pozna buržoazna demokracija. Morebitne sprememoe pa bi po mnenju komisije tudi globoko posegle v strukturo družbenega in političnega sistema, česar pa zdaj, ko spreminjamo ustavo samo v najnujnejših zadevah, ne kaze storiti, zlasti še, ker te stvari niso dovolj preučene. Zagovorniki nasprotnega mnenja pa svoje stališče opirajo predvsem na to. da bi bilo treba naš skupščin- ski sistem poenostaviti in racionalizirati m da bi bili interesi delovnih ijudx v združenem delu„ kot temu pravimo, utsrezno izraženi tudi v enem zboru. Vsekakor bo treba v javni razpravi, ki je zdaj od- prta in ki bo trajala do 20. decembra, odgovoriti tudi na vsa ta vprašanja. Vse to pa z enim samim name- nom, da bi bila noša skupščina dovolj učinkovita, pa tudi racionalno organizirana. Najbrž pa za občana to niti ni tako poglavitno. Zanj je namreč najvažnejše, da bi sam mogel neposredneje vplivati na skupščinske odločitve, ne pa da bi čutil skupščino kot oblast nad seboj. Za to pa bi bilo treba storiti še marsikaj drugega. V. J. Lokalni tisk je nenadomestljiv Ob 25-letnici izhajanja časnika »FRONT SLOBODE« v Tuzli je predsednik CK ZK Bosne in Hercegovine Cvijetin Mijatović v pogovoru s člani ured- ništva povedal nekaj svojih misli in spoznanj o vlogi tiska, posebno »lokal- nega« oziroma o vlogi pokrajinskih časnikov. Med drugim je rekel: »Naš razvoj se giblje pro- ti čedalje bolj sestavljenim demokratskim oblikam dela, zato bi moral tudi časopis kot samostojni dejavnik naj- ti več prostora v našem družbeno-političnem življe- nju. Obenem bi se moralo razširiti tudi področje nje- gove dejavnosti. Pri tem bi vsekakor moralo odpraviti nekatere zapreke v odsosu časopis — občina.« Odnos do republi- škega tiska Nato je Cvijetin Mijatović omenil razprave okrog par- tijskega kongresa in opozo- ril, da je treba rešiti neka- tera vprašanja odnosa repu- bliškega in drugega tisika in sploh našega odnosa do ti- ska. Poudaril je, da je to za- deva tako političnih delav- cev kot združenja novinar- jev, in nadaljeval: »Te stvari so premalo ure- jene, saj niti niso bili nare- jeni potrebni koraki, da bi vsak zavzel svoje mesto. To- da samoupravni procesi na vseh področjih našega druž- benega življenja terjajo več reda, to pa pomeni, da mo- ra vsak opraviti tudi svojo funkcijo. Včasih se zdi, da re- publiški tisk, da bi pritegnil čimveč bralcev, prevzema nekatere funkcije lokalnega tiska, ki ima svoje posebno mesto in čigar funkcija je nenadomestljiva. Konkureuca je vsekakor dobra stvar, vendar ne moremo reči, da je to res rešitev za republi- ški tisk. Ponekod poudarja- jo, da pride v teh odnosih do nerazumevanja in nasprotij, kar je vsekakor treba od- praviti in namesto tega ure- sničiti sodelovanje, ki pa vendar ne izključuje boja za kvaliteto in torej tudi za pridobivanje bralcev.« Govoreč o vlogi lokalnih sredstev obveščanja, je tova- riš Mijatović posebno po- udaril, da republiški tisk ne more ne glede nalog ne gle- de prostora zamenjati lokal- ni tisk, ki ima v določenem okolju svoje izjemno mesto, zato je treba ta tisk samo še naprej razvijati. Vloga časnikarjev in uredništev Na področju obveščarnja je veliko napredka, je rekel tovariš Mijatović, o čemer so nedavno razpravljali tudi na seji predsedstva zvezne kon- ference SZDL. Ороиоп! je zlasti na dejstvo, da je kva- liteta obveščanja, in torej tu- di časopisov, največkrat od- visna ^ samih redakcij in ljudi, ki v njih delajo. »Novinarji so tisti dejav- nik, od katerega jje odvisno, ali bo ta ali drugi članek do- ber ali slab, ali bo torej v tej zvezi tudi kvaliteta ča- sopisa v celoti na višini m takšna, da bo pritegnila bral- ce,« je rekel tovariš Mijato- vić in nadaljeval: »Kajti naše življenje je za- pleteno. V njem so dobre in slabe stvari, zato je tre- ba pisati o enih in drugih. In prav pri tem se pokaže novinarjeva vloga. Novinarji morajo imeti najprej jasne pojme o vprašanjih, o kate- rih bi radi pisali, obenem pa morajo biti dovolj obvešče- ni, da lahko opozorijo na do- ločene probleme in predla- gajo rešitve. Njihovi članki morajo temeljiti na prever- jenih dejstvih, ne smejo pa biti inapisani na osnovi po> vršnega vtisa, ki marsikdaj daje popačeno podobo stvar- nega dogodka. Enostranskost je zelo nevarna in moramo se je varovati.« Na koncu je tovariš Mija- tović poudaril odgovornost ljudi, ki delajo pri časopi- sih, in tistih, ki časopise uporabljajo, da v njih pove- do svoja mnenja. »članki morajo biti angaži- rani, opredelitve jasne in precizne, in ljudje, ki to de- lajo, se morajo zavedati, ka- ko odgovorna je javno izre- čena beseda. Kajti na osnovi teh člankov in mnenj si na tisoče bralcev nemalokrat ustvari svoje zaključke in sodbe, svoje opredelitve^« je končal tovariš Mijatović in še pristavil, da bi morali tu- di politični delavci v večji meri uporabljati vsa ta raz- lična sredstva obveščanja. (TANJUG) Milijoni na slovenskih mejah Za 7 odsotkov manj potni- kov je septembra letos pre- stopilo vse slovenske mejne prehode, če primerjamo šte- vilko z enakim prometom v lanskem septembru. V vseh prometnih panogah je šlo skozi slovenske mejne preho- de septembra 3,239.470 potni- kov, od tega 669.968 doma- čih. Na mejnih prehodih je bilo po podatkih Zavoda SRS za statistiko letos septembra pribl. 10 odstotkov manj vo- zil v rednem prometu v pri- merjavi z lanskim istim me- secem. Med 1,646.042 potniki v rednem prometu je bilo največ Italijanov (964.871), nato Avstijcev (325.659), na tretjem mestu pa so potni- ki iz Nemške zvezne repub- like (35.275). Sledijo jim Fran- cozi, Švicarji, Nizozemci itd. Razgibano gradbeništvo Gradbena podjetja v Slove- niji so do konca avgusta 1968 prevzela v izvedbo za tekoče leto nekaj nad 1,4 mi- lijarde din del, kar je 15 od- stotkov več kot v enakem obdobju 1967. Od tega od- pada na stanovanjske zgrad- be 448,452.()00 din, kar je 22 odstotkov več kot lani. Ko- nec septembra tos je dela- lo pri gradnjah v Sloveniji 27.000 delavcev (lani septem- bra : 25.281); to je poveča- nje za U odstotkov v pri- oierjavi s povprečnim števi- lom lani zaposlenih grad- bincev . —- Gospodje sodniki, kaj bi se mučili z menoj — naj mi sodi zgodovina... (Karikatura 1в JE2A) Cene in načrtovanje kmetijstva Velika moralna podpora kmetijcem, a premalo gmotne pomoči — Ne priča- kujejo nič več, kot je bilo predvideno z reformo — Pomanjkljivo organiziran trg ne more usmerjati vse kmetijske proizvodnje Slovensko kmetijstvo dobi- va veliko moralno podporo od gospodarske zbornice, družbenih organizacij in skupščine SR Slovenije, ki je v minulem tednu potrdila -priporočila, s katerimi so se med jesenskimi razpravami strinjali skoraj vsi kmetijci. Koliko olajšav in izboljšav lahko pričakujejo kmetijci po vsem tem? To bomo vi- deli šele pri uresničevanju določenih nalog. Nekatere stvari namreč niso odvisne le od republiških organov, ker o njih lahko odločajo le zvezni organi. Republiški organi se za- vzemajo za večje pristojnosti pri odločanju o nekaterih gmotnih vprašanjih kmetij- stva. Vendar tudi če bo to uspelo, ne bodo mogli sami pomagati dovolj. V posamez- nih republikah ne bodo mo- gle veljati različne zajamče- ne odkupne cene, ne različ- ne cene za reprodukcijski material in ne različne iz- vozne politike, če bi namreč uvajali to, bi rušili enotnost jugoslovanskega trga, ki je z reformo jasno začrtana. Kaj naj bi torej storili zvezni organi za odpravlja- nje sedanjih težav v kmetij- stvu? Vojvodinci nimajo veli- kih želja. Na trgu naj bi uve- ljavili le take cene za kmetij- ske pridelke in živino ter re- produkcijski material, kot so bile predvidene ob uved- bi gospodarske reforme. Tu- di slovenski kmetijci so že odložili spomladanske pred- loge o zvišanju zajamčenih cen živine, ker menijo, da gotovo ne bodo uresničeni. Izhod iz težav iščejo v okvi- rih, določenih z gospodarsko reformo. V okvirih gospodarske re- forme pa je posebno sporno vprašanje, kako si v kmetij- stvu razlagati načelo, da naj opusti proizvodnjo, kdor ni sposoben proizvajati v seda- njih razmerah brez zgube. Kmetijci trdijo, da trg ne more biti edini usmerjeva- lec njihove proizvodnje, ker spremembe pokaže z veliko zamudo. Spomladi so bili pi- tani mesnati prašiči po 4,50 do 5,00 din kilogram, že ne- kaj tednov pa jih mesarji plačujejo na produktivni bor- zi v Novem Sadu tudi po 5,90 din kilogram. Prej je bila odkupna cena pod zajamče- no, zdaj je visoko nad njo. Zakaj tako? Pri nizki ceni ni nihče hotel kriti razlike do zajamčene cene niti kmetij- skim organizacijam in ko- operantom, zdaj pa je praši- čev premalo. Rejci, ki nima- jo veliko prašičev, ne more- jo pri ugodni ceni veliko za- služiti. Porabniki mesa pa ga morajo plačevati po višji ce- ni, kot bi lahko bila pri na- črtnejšem gospodarjenju v kmetijstvu. Ne morejo pa se sporazu- meti, kako načrtovati kme- tijsko proizvodnjo za ves ju- goslovanski trg in za možen izvoz. Prav tu je izvor naj- večjih težav kmetijcev in ne- zadovoljstva porabnikov živil, kadar cene porastejo. J. PETEK Med zaposlenimi kar 200.671 žensk še en podatek nam je te dni po&redofval Zavod SRS za statistiko, ko je sporog da je biio septembra letos v Sloveniji zaposlenih 500.698 ljudi, avgusta pa jih je büo za pod odstotka manj. — V gospodarstvu je deMo 426.653, v negospodarstvu pa 74.045 ljudi. V Sloveniji je bilo avgusta med 498.065 za- poslenimi kar 200.672 žensk, kar je po odstotku aktivne- ga prebivafetva in glede na skupno število vseh zaposle- nih svojevrsten reikard. Težave železarstva na Slovenskem Predstavniki železarn Jese- nice, Ravne in štore so prejš- nji teden obiskali predsed- nika IS Staneta Kavčiča in ga seznanili z najvažnejšimi vprašanji združitve slovenske črne metalurgije. Samouprav- ni organi naštetih podjetij pravkar sprejemajo skupni razvojni program, delovne grupe pa pripravljajo podrob- ne specializacije, pravilnike za delitev dohodka, statut in or- ganizacijo bodočega enotnega podjetja. Kmetijski nasveti Vino je - živilo »V Franciji pridelajo in popijejo nekajkrat več vina na enega pretrivalca kot v Sloveniji, toda v šestih mesecih nisem videl tam toliko pijanih ljudi, kot jih v enem tednu lahko vidim v Ljubljani,« je dejal naš znani vinogradniški strokovnjak prof. Veselic, ko se je vrnil z obiska v tujini. Vino, glavni proizvod naših vinogradov; pijača, ki jo človeštvo uživa že 11 tisočletij, so novi izsledki znanosti začeli čislati kot visokovredno živilo, včasih pa tudi kot zdravilo, še več: v mnogih državah so začeli povečevati porabo vina na račun zelo škodljivih žganih pijač in se rat ta način boriti proti pogubnemu alkoholizmu. Ф Predvsem je pomembno, da v vinu ne vidimo opoj- nosti in pijančevanja, temveč bogat prispevek k človekovi prehrani. Medicinska znanost pozna tri osnovne zahteve, pod katerimi vino ni škodljivo za človeški organizem. Na- ravno in zdravo vino, zaužito v zmernih količinah ob ko- silu in večerji, je izvrstno za človekovo zdravje in počutje. To pa je vse, kar je potrebno mnogim našim ljudem še privzgojiti. Znanstveni izsledki dokazujejo, da alkohol v razredčeni obliki v vinu ni tako škodljiv kot v žganih pijačah zaradi tega, ker je v vinu v naravnem sorazmerju z drugimi snovmi: s kislinami, z vitamini, rudninskima snovmi, s sol- mi itd., ki so za organizem zelo koristne. Znani so celo ra- zlični načini zdravljenja z vinom. % Ko želimo pospeševati vinogradništvo z večjo in pravilnejšo porabo vina, ne smemo pozabiti, da nam vin- ska trta in predelava grozdja lahko daje še desetine in desetine drugih proizvodov. Sveže namizno grozdje je vi- sokokalorično živilo, priporočljivo za ljudi, ki te^o delajo. Grozdni sok je kalorično najbogatejša brezalkoholna pijar ča. Grozdje in sokovi vsebujejo toliko za telo koristnih snovi in toliko zdravilnih učinkov, da je odveč vsako pre- pričevanje. Inž. M. L. DOtENmi¿aST*TEDNIK*VESTNIKi vsak četrtek 60.000 izvodov ! 3 SREBRNI JUBILEJ NOVE JUGOSLAVIJE Četrt stoletja nas že loči od dneva, ki je ostal zapisan v naši zgodovini - simbolično pa tudi v grbu naše republike - kot rojstni dan nove Jugoslavije. Na II. zasedanju Protifašističnega sveta na- rodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) so pred- stavniki vseh narodov Jugoslavije odločno pre- trgali negotovost o tem, kakšna naj bo bodoča ureditev njihove domovine in njena usoda po vojni. Uzakonili so organe ljudske oblasti, ki se je razvila iz osvobodilnega gibanja, osnovali vr- hovno zakonodajno telo in izvolili revolucionarno vlado, Nacionalni komite, ki je postal edino zako- nito predstavništvo Jugoslavije pred zunanjim svetom. Izrekli so se za federativno ureditev bodoče državne skupnosti na osnovi načel brat- stva in enakopravnosti vseh jugoslovanskih na- rodov, ki jih je združil skupni boj proti fašizmu. Proglasili so partizansko vojsko pod poveljstvom Tita - njemu so podelili naslov maršala - za edino redno jugoslovansko vojsko in pozvali vse resnične rodoljube, naj se ji pridružijo. 25 let po tem velikem dogodku ni izbrisalo pomena zgodovinskih odločitev. Nasprotno. Tok časa nam odkriva vse več dokazov, ki potrjujejo v novi luči, kako daljnosežni in odločilni so bili ti zgodovinski sklepi za bodočnost narodov Jugo- slavije in očuvanje pridobitev naše ljudske re- volucije. Lado Lamut: J A .1 C E (tuš, 1946 — s poti slo- venskih umetnikov po sledovih V. ofenzive) Drugo zasedanje AVNOJ in dogodke, ki so mu ne- posredno sledili, latiko po pravici ocenjujemo kot diokorijčno zanago resnice o našem osvobodilnem gi- banju doma in pred sve- txyvno javnostjo. To je bila odločaJna zmaga tistih no- vih družbenih sil, ki so s komunisti na čelu prevze- le odgovornost m usodo svojega ljudstva in začele boj ne le e fešističnim oikupatorjem, ampak tudi e zaroto in izdajstvom do- mače in tuje reakcije. Danes sd težko predstav- Ijemo, da so bila potreb- na tri leta krvave vojne in da je moralo pesti na ti- soče življenj, da je konč- no prodrla v svet resnica o tem, kdo se v Jugosla- viji zares bojuje proti fa- si2mu in da je osvobodil- no gibanje doživelo med- narodno priznanje. Ko danes prebiramio po- ročila, ki so jih v svetovni javnosti širili predvsem pod vplivom izdajalske kraljevske vlade v emigra- ciji, pa tudi iz domačih ireakcionamih virov, sko- raj ne moremo verjeti, da je büio mogoče tako dolgo držaiti svet v zmoti. Toda dejstvo je, da so po- ročila tujega tiska in ra- dijskih piosfcaj — vključno tudi s sovjetskimi — vse leto 1942, deloma pa tudi še v letu 1943, pripisovala iKpehe v boju s fašistič- nimi otonpatorji kraljevi vojsiki in četniškemu ge- neralu Mihajloviču. Njega so, čeprav je sodeloval z Italijani in Nemci, imeno- vali za ministra kraljeve vlade in sveto\'ni javnosti so ga prikiaaovali kot le- gendarnega jimaka odpora na Balkanu. Zapadne sile so imele pri tem svoj po- seibni interes. Sovjetska zjveza pa je mradi dobrih odnosov z njimi bila pri- pravljena žrtvovati res- nico. Zmaga resnice o boju v Jugoslaviji Zlasiti v nekaterih naj- bolj kritičnih trenutkih našega osvobodilnega gi- banja je že kazalo, da ju- naškim borcem proti oku- patorju preti nevarnost, da bodo izkrvaveli brez sledu — a da se bodo iz- dajalci in špekulanti pola- stili sadov njihovega boja. Toda moč osvobodilnega gibanja je naglo rasla in vse boljša je bila organi- iziranost. Obenem ko se je v boju z okupatorjem kre- pila in kalua partizanska vojska ob koncu novembra 1943 je imela 8 korpusov in 29 divizij, 99 brigad in prejko 100 partizanskih odredov — se je na osvobojenem ozemlju razvijala in utrje- vala ljudska oblast. Demo- kratično izvoljeni ljudski odbori so postali edini za- koniti nosilci oblasti. Raz- širitev osvobojenega ozem- lja po kapitulaciji Italije je omogočila, da so bili ustanovljeni tudi najvišji predstavniški organi posa- meznih narodov Jugosla- vije. V Sloveniji se je to zgodilo na Kočevskem zbo- ru odposlancev v začetku oktobra 1943. Takrat so bili izvoljeni tudi odpo- slanci v zvezjni parlament, AVNOJ. Tako so delegaci- je, ki so se — še v času, ko je na večjem delu na- šega ozemlja besnela nem- ška ofenziva — zbrale v osvobojenem bcsenskem mestu Jajcu na znamenito zasedanje, lahiko upraviče- no spregovorile v imenu vseh narodov Jugoslavije. Sklepi II. zasedanja AVNOJ so odvzeli izdajal- ski begunski vladi v Lon- donu pravico nastopati v imenu narodov Jugoslavi- je. Opozorili so zavezni- ške države, da ima ljud- stvo Jugoslavije svojo last- no zakonito oblast in vlado, s katero se morajo pogovarjati bodisi o skup- nem boju proti fašizmu, bodisi o vprašanjüi miru in povojnega življenja. Sklepi AVNOJ so preprečili mešetarjenje na račun Jugoslavije čeprav II. zasedanju AVNOJ ni taikoj sledilo do- končno priznanje s strani zaveznikov, so vendar nje- govi sklepi pomenili tisto odločilno dejanje, ki je pospešilo ureditev njiho- vih odnosov z osvobodil- nim gibanjem in priznanje nove Jugoslavije. V objavljenih "^ominih in drugih virih, nam danes omogočajo \'pogled v razna zakulisna dogaja- nja v času vojne, lahko najdemo doCîaze, da se je v taboru zaverrnikov že davno pred uničenjem fa- šizma začela tekma za raz- širitev vplivnih področij in bodočo razdelitev sveta. Tudi Jugoslavija, ki leži na takio pomembnem geo- grafskem oziroma strate- škem področju, ni mogla ostati izven kombinacij ve- likih sil. Ko so kovali na- črte o bodoči ureditvi Ev- rope, so tudi Jugoslavijo — vsaj na papirju — ko- sali in delili in ji priprav- ljali usodo po svojih že- ljah. Znano je tudi, da sta se na jaltskem sestanku Churchill in Stalin pogo- varjala o razdelitvi inte- resnih področij na Balka- nu in da sta se glede Ju- goslavije sporazumela o delitvi vpliva na 50">):50»'o. Vemo tudi za druge kom- binacije, s katerimi je ra- čunala mednarodna reak- cija vse do konca vojne. Konstituinmje nove Ju- goslavije, ki je bilo izvr- šeno s sklepi II. zaseda- nju AVNOJ, je prekrižalo vse take in podobne ra- čune. Nova Jugoslavija se je še pred koncem vojne oblikovala v samostojno, suvereno državo. Zavezni- ki so morali priznati ne le moč partizanske \*jjske, ki je vezala na sebe več oku- patorskih divizij kot vsa zavemiška vojska v Italiji, ampak tudi novo ljudsko oblast, ki je očitno doka- zala, da uživa podporo najširših množic. Jugoslavija se je tako izognila usodi, ki je do- letela nekatere druge de- žele in osvobiOdiJna giba- nja, kjer so po koncu voj- ne borce proti fašizmu razorožili ali celo prega- njali, oblast pa je prešla spet v roke domačui in tujih protiljudskih reži- mov. Daljnovidnost osvobodil- nega gibanja in njegovega vodstva je torej vnaprej preprečila, da nam konec vojne ni prinesel takih ra- zočaranj. Sklepi AVNOJ so prišli ob pravem času. No- va Jugoslavija je bila še pred koncem vojne obli- kovana in utrjena tudi kot državna skupnost in nje- nega revolucionarnega raz- voja niso več mogle spre- meniti niti kombinacije velikih sil,, niti spletke mednarodne ali domače reakcije. Prva zmagovita revolucija s sklepi II. zasedanja AVNOJ je bila zapečatena tudi usoda naše ljudske rex'olucije in odprta pot za socialistični razvoj Ju- goslavije. To je pomenilo prvo zmago neke sociali- stične re\'olucije po Leni- novem Oktobru. Dejstvo, da se je naša revolucija odigrala na svo- jevrsten način, da se je odvijala v okviru boja proti fašizimu, ki je hkrati omogoču izločitev izdajal- cev in kompromitiranih îxvlitikov stare Jugoslavije in prenos oblasti v roke delovnega človeka, je se- veda imelo odločilen vpliv tudi na nadaljnji razvoj socializma v naši deželi. Naša revolucija ni bila uvožena. Izvojevala jo je Komunistična partija Ju- goslavije, oprta na vse ljudstvo: delavski razred, delovne kmete in izobra- žence. Tem ljudskim mno- žicam se je KP čutila od- govorno tudi v bodoče. Za- to se je dosledno zavze- mala za resnično ljudsko demokracijo, za osvobodi- tev iniciative in odgovor- nosti človeka. Zato ji je bil tuj dog-iatÌ2em in ta- ko pojmovanje socializ- ma, ki v človeku vidi ie orodje višjih sil oz. vse- mogočne države. Tak razvoj socializma pri nas se je v temelju razlikoval od stalinisvične prakse in je prej ko slej moral priti v konflikt s Stalinovo, velikodrža\no politiko. Stalin je že po dru- gem zasedanju AVNOJ poslal telegram Titu, v katerem mu je očita., da njegovi sklepi pomeni- jo »nož v hrbet« politiki Sovjetske zveze. Danes se lahko vprašamo, ali se ^e Stalin zares bal, kako bo- do zapadni zavezniki rea- girali na avnojsike sklepe, ali pa mu ni bilo po volji predvsem to, da se je po- litika Jugoslavije razvi.^a- la tako samostojno in da .ie že s prvimi koraki poka- zala, da hoče biti suvere- na in neodvisna. Zahodne države, ki jim razvoj v Jugoslaviji prav tako ni bil pri srcu, ker je krenil v socialistično smer in prekrižal marsikatere nji- hove načrte, so vseeno realistično ocenile, da gre za široko ljudsko gibanje in da takega ni mogoče po naročilu ustvariti, pa tudi ne ustaviti. Zasluga revolucionarne- ga vodstva osvobodilnega boja je, da je pravilno ocenuo mednaro'dno situa- cijo in moč lastnega giba- nja in da ni nikogar pro- silo za blagoslov, ko je te- mu gibanju dalo tudi ustrezno državno-pra\Tio obliko. V sklepih II. zasedanja AVNOJ vidimo torej že tudi začetek samostojne poti socialistične Jugosla- vije. Ta samostojnost, ki je ena izmed stalnUi odlik našega razvoja, se je kas- neje vedno znova potrje- vala kot pravilna áe samo glede mednarodne politi- ke, ampak tudi glede no- tranje ureditve. Prav ta samostojnost nam je omo- gočila tudi izvirno, ustvar- jalno iskanje novih rešitev pri oblikovanju družbenih odnosov, v prizadevanju, da bi naša družba bila ne le čimbolj produktivna, ampak tudi demokratična in človeška, kar predstav- lja eno izmed glavnih ob- lik socialističnega razvo- ja v Jugoslavivyiji. BOGDAN OSOT,NlK Vrhovni komandr^nt NOV in POJ ter generalni sekre- tar KPJ tovariš Josip Broz Tito bere poročilo na zgodovinskem zasedanju AVNOJ, na katerem so bili postavljeni temelji nove Jugoslavije BOŽIDAR JAKAC: »V kmečki izbi čakamo na prehod čez Kolpo...« (beležka s s\inčnikom, 11. novembra 1943 — s pohoda slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJ) DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvodov! 4 MALA ANKETA STOJNO SELO Resnica je le ena, in to je, da vsaka tragedija naj- bolj prizadene le — prizadete. Nihče noče ali poizikuša užaliti vse tiste ki so po svoje vedno pripravljeni poma- gati drug drugemu v nesreči. Mnogo pa je takih, ki v prepričanju, da so veliko naredili že s tem, da s pritsa- detimi sočustvujejo, prezre resnične razmere. Rdeči pete- sin, ki je v nekaj dneh pahnil prebivalce Stoj nega sela v nsrečo, v bedo, je utihnil. Toda ostala je bojazen, kako preživeti zimo. Obiskali smo prizadet«, da bi izvedeli, kako žive danes, torej v dneh, ko jim je prvi sneg pobelil ognjišča. FRANC KR2INA, gospodar: »Z dobljenim denarjem sem uspel postaviti le zidovje. Prehitelo me je vreme- Les imam na Boču, pa ponj ne morem po tem blatu. S teto in bratom smo se preselili v kuhinjo, ki so jo zgradili kmalu po požigih. Pregradili smo prostor, tako da na dru- gi strani* stanuje Perkovičeva vd- ^'a. Težko je« .HIJA TRAMSEK, Anina ses va, ki je ostala ob pogo- rišču s svojimi otroki: »Ana hodi v službo, zato ji jaz po- magam. Otroci so majhni in potrebni starejše roke. Toda ženska roka ni pri teh delih en?kovredna moški. Zato Ana tudi pi>časneje uspeva. Mogo- če se bo postavila znova na по^ч drugo leto. Držii pa, da je b-1 suhega zlata vreden vs" ''mar, ki so ga p<,>slali vs -eznani ljudje« MARIJA 2ERAK, gospodi- nja: »Če kdo, potem vemo mi prizadeti, kaj ti pomena v nesreči vsak dinar. Na po- gorišču smo uspeli zgraditi novo zidovje, žal je za streho zmanjkalo denarja. Do tega snega smo živeli v šotoru, zdaj smo se preselili v bara- ko. Ljudje so nam pomagali, tudi zavüíovalnica Sava je pohitela z izplačilom, toda še vedno smo ostali na pol po ti« ANA PERKOVIC, gospodi- nja: »Dober mesec po tej ne- sreči je žalost pobrala moža. Ostala sem sama- Ko je mož živel, sva se odločila, da za- radi starosti predava posest- vo in z njim skrbi sinu nje- govega brata- Ta se po svo- jih močeh trudi. Dozidal je k pogorišču en prostor, toda ni denarja za streho- Ne mo- reš v enem ali dveh mssecih usivariti to, kar si gradil pre- le celo živlienie.« Karel oolnaric, najsui reši in najbolj prizadeti med DOgorelci: »Tista velika želja, da bi bil rad še enkrat v živ- ljenju pod lastno streho se mi )e izpolnila. Jaz z mojo šte- vilno družino edini prebivam pod novo streho Zgradili so mi novo hišico, ki seveda še ni čisto dograjena, toda stre- lia in stene so tu. Otroci so - od streho, to pa je zdaj, ko trka zima na duri — плјро- slavitneje.« In kako izgleda danes Stojno selo? Nekoliko je že razvidno iz odgovorov, še vedno strie v megleni dan po- gorišča. Ponekod se novo zidovje naslanja na ožgano ope- ko. Vsi grade, toda niti eden še nima dograjeno. Najdalj je '"T-lnarič. Njemu so sezidali hišo, zdaj si mora še po- zidati streho, da mu je veter ne odnese. Vgraditi .^kna in vrata, da se bo lahko preselil iz vlažne kleti v sobo. Vsi bi rabili še vsaj toliko kot so dotili. Upanja je malo. J. Sever IlAZSTAVl Občinski svet ZKPOS m mladinski klub sta priredila v prostorih m'adinskega klu- ba samostojno razstavo Vin- ka Pevcina. Slikar, ki je po- stal znan v lanskem letu, ko je odprl samostojno galerijo v Kompolah, je za zadnjo razstavo pripravil 28 paste- lov, ki bodo občinstvu na pogled do konca meseca. Av- tor bo v decembru že dru- gič odpotoval na Nizozem- sko, kjer bo razstavljal in istočasno študijsko spoznaval nizozemsko umetnost. V počastitev Dneva repub- like so v prostorih Delavske- ga kluba v Velenju pripra- vili razstavo Goce Kalajdži- skega iz Marofa pri Jurklošt- ru. Razstavlja ikone. PROBLEMI CEL,TSKEGA SREDNJEGA ŠOLSTVA PROGRAM JE - DENARJA NI Ne samo v celjskem osnov- nem šolstvu, za katerega ve- mo, da bo za ureditev raz- mer potrebno kakšno mili- jardo in pol S din, tudi v srednjem šolstvu je nekaj problemov, ki bi jih morali neodložljivo rešiti. Gre za no- ve investicije in za razširi- tev zmogljivosti. Na območju občine je 5 srednjih in 6 poklicnih šol, v katerih je skupno nekaj več kot 4800 dijakov. To šol- sto že od leta 1966, ko je vanj temeljito posegla refor- ma, občutno stagnira. Pro- gram izgradnje srednjih šol, kakor ga je občinski skup- ščini predložila izobraževalna skupnost, predvideva pred- vsem rešitev tehniške sred- nje šole, šolskega centra Bo- ris Kidrič in gimnazije pe- dagoške smeri (oddelek pe- dagoške akademije za razre- dni pouk). Tehniška srednja šola, ki je bila ustanovljena leta 1959, je v zgradbi bivše industrijsko kovinarske šole v štorah, njene delavnice pa za Glazijo. Zgradba, v kate- ri je, ne omogoča sodobnega pouka, saj ji m.anjkajo prak- tično vsi potrebni prostori. Kljub temu je v zadnjih le- tih zapustilo TSS 220. stroj- nih in 191 gradbenih tehni- kov. Da bi šola izpolnila ve- rifikacijske pogoje, jo bo se- veda treba osposobiti. Novo poslopje, ki je bilo v načrtu, a je že po prvi fazi izgradnje zmanjkalo denarja, bi imelo 17 oddelkov, veljalo pa bi ka- kih 450 milijonov S din. V težavah je tudi šolski center Borisa Kdrióa, saj ima samo 10 učilnic, od tega dve zasilni. Zavod je moral en oddelek preusmeriti v ru- darski šolski center v Vele- nje, ker sicer 30 učencev ne bi imelo možnosti šoLanja. S tem, da je dobil zgradbo ad- ministrativne šole, bo lahko le izvajal podaljšan teoretič- ni pouk. Zato bi bila edina rešitev, da bi mu zagotovili dodatne učne prostore, ozi- roma da bi dobil še stavbo sedanje TSS, ki je že svoj- čas služila izobraževanju va- jencev. In končno bi kazalo v Ce- lju ustanoviti tudi oddelek pedagoške akademije za raz- redni pouk. O tem je repub- liška izobraževalna skupnost razpravljala, a odločitev od- ložila. S takim oddelkom bi gimnazija pedagoške smeri veliko pridobila, več njenih absolventov bi se odločilo za učiteljski poklic, s tem pa bi zadovoljili tudi potrebam po tem kadru v celjski regiji. To so poleg šolskega indu- strijsko kovinarskega centra, za katerega bo, kot kaže naje- ti rešitev v republiškem okvi- ru, trenutno najbolj aktual- ni problemi. Program je т bistvu zelo skromen, vendar za zdaj še ni videti gmotnih možnosti, da bi ga uresničiU. Vprašanje pa je, kolikšne bo- do te možnosti, ko bo finan- ciranje srednjega šolstva 7 celoti prevzela republika. diir predlogi konference občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij VEČ SODE- LOVANJA V prihodnjih dneh bo v Celju konferenca občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij, na kateri bo- do med drugim razpravljali o programu društva v tej se- zoni in govorili o pripravah na bližnji kongres ZKPOS. Ne da bi karkoli vnaprej ocenjevali, smemo iz dosedanjih vsebinskih izhodišč vendarle sklepati, da bo prinesla ka- kšen tehtnejši prispevek, zlasti kar zadeva sodelovanje med amaterskimi in poklicnimi kulturnimi ustanovami. To sodelovanje je bilo do- slej zelo šibko ali pa ga sploh ni bilo, zato se dosti- krat uveljavlja mnenje, da se amaterske organizacije zapi- rajo v ozke okvire in ne išče- jo stikov s poklicnimi usta- novami. Po mnenju občin- skega sveta ZKPOS je ta okoliščina negativno vplivala na fimnciranje, saj so ama- terizem često enačili tudi z diletantizmom, primitiviz- mom itd. Čeprav je res, da vse amaterske prireditve ni- so vedno na dostojni ravni, je bilo vseh prireditev v zad- nji sezoni v celjski občini več KOt 130, to pa je gotovo lepa številka. V zadnjem času si občin- ski svet prizadeva, da bi I vzpostavil tesnejše odnose s I profesionalnimi ustanovami, kar je za zdaj najbolje uspe- lo na področju knjižničar- stva in glasbene vzgoje, manj ali skoraj nič pa na likov- nem področju. V dogovorih je tudi z SLG, da bi smeli režiserji amaterji prisostvo- vati delu poklicnih režiser- jev, i čimer bi razširili svo- je znanje. Tudi v filmski vzgoji je bil že doslej stor- jen precejšen korak dalje, saj sta filmsko gledališče in pionirski kino pritegnila 4 tisoč abonentov, odtlej pa naj bi bili v celjski občini prvi v Sloveniji, ki bi film- sko vzgojo vključili v šolski predmetni pouk (v predmet estetske vzgoje). Filmskim Krožkom bi morali prav ta- ko omogočiti ustvarjalno de- lo, to je snemanje filmov. To je samo nekaj splošnih značilnosti delovnega progra- ma v novi sezoni. O tem in o drugih zadevah bodo kon- kretneje razpravljali na bliž- nji konferenci, pri čemer^ menijo, da bo del razprave posvetiti tudi prihodnjemu kongresu ZKPOS. V doseda- njih razpravah v tej zvezi je čutiti namreč težnje, da bi vse dejavnosti spremenili v nekakšna združenja, kar po mnenju Celjanov ne bi bilo najbolj pametno, ker bi vo- dilo v cehovstvo. Kongres bo moral rešiti tudi vprašanje odnosov med republiško zve- zo in občniskimi sveti ter opredeliti naloge, kaj naj kdo deia, predvsem pa dati jasna in trdna izhodišča za nadaljnje delo. h CEMU TAKO? Foto optiško podjetje ABA iz Maribora je pred kratkim odprlo svojo poslovahiico OPTIK tudi v Celju. Kot je to običaj, so jo založili z vsem po- trebnim materialom. Ker poslovahiica od zunaj zelo lepo izgleda, pa tudi notranja ureditev je na zavid- ljivi višini, sem bil popolnoma prepričan^ da je tudi poslovanje vsemu temu podobno. 2al, sem bil krep- ko razočaran. Na reklamnem napisu, sem namreč med ostalim prebral tudi sledeče: »sami potrjujemo recepte«, kar pa ni res, saj sem doživel ravno na- sprotno. »Očala dobite v 24 urah«, pa zoi>et ne drži, ker nanje čakam že od 14. novembra (danes, ko vam pišem smo 18.). Delavka v poslovalnici mi je zatrdi- la, da bom očala, ki jih v službi nujno p>otrebujem, dobil v ponedeljek, 18. novembra, ker v petek in so- boto »baje« ne morem dobiti. Razumel sem težave podjetja in počakal do ponedeljka. Dvakrat sem se oglasil v poslovalnici, drugič sem dobil kratek od- govor: »Najbolje je, da pridete jutri«. Alj v poslovalnici mislijo, da kradem čas? Ali mislijo, da ,sem dobil oči na trgu? Ali mislijo, da jim tako slabo poslovanje, ob tako dobri reklami ko- risti? Včasih so ljudje dalj časa čakali na 2)dravniški pregled kot na očala, danes pa je malo drugače. Ali ni to malce narobe za današnji čas? A. S. Nagrajena turistična društva Minuli teden se je v Beo- gradu končan simpozij ob stoletnici turistične organiza- cije v naši domovini. Na sim- poziju so sodelovali turistič- ni delavci iz vse Jugoslavije. V okviru programa simpozi- ja so udeleženci poslušali ne- Icatere zanimive strokovne raz prave s področja našega ve- dno bolj razvijajočega se tu- rizma Ob zaključku seminar- ja so podelili tudi posebne diplome in priiaianja naj- bolj dejavnim turističnim društvom širom domovine. S celjskega področja so viso- ko priznanje prejeli turistiö- na društva iz MOZIRJA, GOR- NJEGA GRADA in LAŠKE- GA. ^"0 visoko priznanje bo marljive in prizadevne turi- stične delavce v teh krajih nedvomno vzpodbudilo še k večji aktivnosti, čestitamol DOBRO URO JE LEŽAL Y SNEGU Bilo ]e tisti dan, ko je po- noči prvič zapadel, sneg. Ve- liko snega, ki se je dopold- ne zaradi toplote začel poča- si topiti. Obležal je za staro leseno ograjo ob avtobusnem posta- jališču na koncu Kersnikove ulice. Onemogel je. Noge ni- so bile več toliko močne, da bi mu pomagale do doma. Zvil se je ob ograjo, noge porinil čez pločnik. Več kot uro je ležal v snegu in snež- ni brozgi. Ljudje pa so hodi.i mimo. Ob njem so se za trenutek ustavili, nekaj zamrmrali in odšli naprej. Nekateri ga sploh pogledali niso in tretji so se mu smejali. Mož pa je ležal v snegu in snežni broz- gi. Na balkonu sosednjega blo- ka se je skoraj vsakih pet minut pojavila gospa s cigare- to v ustih in gospe na cesti, če jo je slučajno poznala, po- vedala nekaj o možaku, ki leži ob avtobusni postaji. Potem je pripeljati avtobus in veli- ko ljudi je izstopilo. Hiteli so domov na kosilo. Cesta je bila mokra in treba je bilo čimprej domov, da se ne prehladimo. Možak pa je še kar naprej ležal v snegu in snežni brozgi. Nekdo se je spomnil in preko bližnje gasilske posta- je obvestil postajo Ljudske milice, naj pride po onemog- lega možakarja. .:. Pa smo ponovno čakali. 15 minut ni bilo nikogar in ljud- je so neprizadeto hodili mi- mo. Ponovni poziv postaji Ljudske miHce je bil plod- nejši. čez novih petnajst mi- nut so se pripeljali in mo- žakarja naložili. Naslednja po- staja je bila bolnica, če je še sploh bilo kaj pomoči. .. V snegu je ležal več kot uro. Namesto zaključka: vse skupaj se je zgodilo na isti dan, kot je bila tudi akcija RK. Povezovanje obeh dogod- kov je lahko samo slučajno. Sicer pa problem sploh ni v tem. Verjetno se človeka, ki ni kazal najlepše zunanjo- sti, pač nihče ni hotel do- takniti in ga vsaj za nekaj trenutkov prenesU iz snega v avlo bližnjega bloka. Verjet- no nikomur ni bilo pomemb- no, da gre samo za človeka, ki mu je ne glede na situa- cijo, kraj in zunanjost treba pomagati. Scemo opazovanje in navidezno čustvovanje ni dovolj. Vedno se v podobni situaciji lahko znajdemo mi vsi. Vse preveč še imamo be- sede humanost, pomoč, razu- mevanje in podobne samo na jeziku. Vse premalo jih spro- vajamo v dejanja, ki bodo pomagala. Pomagala tudi mo- žu, ki je več kot uro ležai v snegu in snežni brozgi. Lju- dem pa je bilo bolj pomemb- no, da so hodili mimo, predr se mrmljali, se nasmihali ali obtoževali. Koga? Verjetno bi morali tudi sebe, svojo za- vest in svoje prepričanje. Najhujši so mejniki člo- večnosti. Tudi pri vseh ti- stih, ki so videli človeka le- žati v snegu in tudi pri vas gospa, ki ste s cigareto v ustih glasno г balkona opo- zarjali na nesrečo in kako se nihče ne zmeni zanj. Ali ste se vi? Obtožujem takšno zavest in takšno prepričanje, kajti gre samo za človeka. To smo pa mi vsi... T. VRABL SOSED SOSEDU .. 28. nov. 1968 Pomanjkljivost postajališča pred Braniborom" Prebrala sem vaš dobri članek o celjskih prometnih potrebah. Imam pa svoje sta- lišče do tega problema in si- cer: Ce iz opravičenih razlogov ni možna direktna zveza s postajališča »Branibor« v Ce- lju do Žalca, se zanjo vna- prej ne bom več tako trdo- vratno potegovala. Bila sem pač v zmoti, ko sem se en- krat ali celo dvakrat peljala s postajališča »Branibor« di- rektno do Žalca za ceno 1,10 din, kolikšna je tudi, če se pelješ z železniške postaje do Zaloa. Verjetno sem se tu- di »zmotila«, saj sem se en- krat peljala z avtobusom, ki vozi na relaciji Vojnik—Žalec, prav tako za 1,10 din. Zdaj pa imena Z-alec na avto- busnih tablah sploh ne vi- dim več, sevecia pa avtobus tudi ne ustavi več. Pa tudi z voznim redom nekaj ni v re- du, saj na tabli pri »Branibo- ru« piše, da je odhod ob 10. uri in 13 minut, a dne 15. novembra sem avtobus ča- kala zastonj. Tako sem se prepričala, da vozni red ne drži. V veliko pomoč potnikom bi bilo, če bi se avtobusi dr- žali voznih redov, ki so ozna- čeni na tablah, ali pa, če bi se vozni redi popravili, ozi- roma prilagodili resničnemu času vožnje in postankov lo- kalnih avtobusov. O tem sem že pisala prometniku, dva- krat sem že bila pri blagajni na avtobusni postaji. Poveda- li so mi: »Avtobus vozi vsa- ke pol ure. Poglejte vozni red!« To je bilo vse, m kon- cu pa me je še sprevodnik nagnal, češ, kaj se kregam. Torej, z informacijami pri tem prometniku ni nič! Ne želim pa se peljati sa- mo do glavne postaje in pla- čati 0,40 dinarjev, potem pre- stopiti s težko prtljago m drugi avtobus in plačati še 1,10 dinarja. Pa tudi vožnja z lokalnimi avtobusi ni posebno varna. Vrata se prehitro zapirajo, z.a to tudi šofer takoj odpelje, vrata lahko stisnejo roko, potniki padajo po tleh. ali pa skrajno razburjeni lovijo ra- vnotežje, da ne padejo s prt- ljago vred. Zlasti sprevodni- ki bi morali vedeti, da se vo- zijo tudi otroci, potniki s prtljago, starejši ljudje. Ni- smo namreč vsi akrobati, tu- di zdravi nismo vsi, pa tudi mladi ne. Nekaj pa se je že izbolj- šalo, kakor sem ugotovila 15. novembra. Tabla z voznim redom pri »Braniboru« se je dvignila na ustrezno višino; prej je bila namreč tako pri tleh, da je bilo težko karko- li prebrati. Pri postajališču »Branibor« je še nekaj napak. Tam je znak »Parkiranje prepoveda- no«, še vedno pa parkirajo tod motorna vozila — pro- metna milica bi lahko malo poizvedela o tem. Saj mora biti prostor z.a izstopanje in vstopanje v lokalne avtobuse varen, prazen, poleg tega pa avtobusi ustavljajo enkrat tu, drugič tam, da sploh ne veš, kje naj ga čakaš. Navedla sem le nekaj pri- merov, za katere sem pre- pričana, da bi se dali odpra- viti le z dobro voljo, brez kakršnih koli materialnih iz- datkov. JUL. K. KONČNO — Pred več kot enim letom se je udri del cestišča na cesti Laško—Rim- ske toplice. Na ovinku je bilo preostalo cestišče zelo ozko, kar je promet precej oviralo. Končno so pričeli z rekonstrukcijo, ki bo omogočila, da bo kmalu rešen tudi ta problem. (Foto: B. Strmčnik) Prospekt o možnostih rekreacije Izdal ga bo občinski sindikalni svet v Celju Prejšnji teden je občinski sindikalni svet pripravil raz- govor z vsemi predstavniki športnih društev in TVD Partizan o možnostih rekre- acije v Celju in njegovi oko- lici. Po programu organiza- torja naj bi posamezna dru- štva v svojih delovnih pro- gramih za prihodnje leto na- kazala vse tiste možnosti, ki se jih deloA'ni ljudje v pro- stem času lahko poslužujejo. Znano je, da se prav v zad- njem času in še zlasti od zadnjega kongresa ZSJ vse pogosteje ra»pravlja o tistih oblikah, ki bi delovnemu človeku pomagale, da se sprosti, razvedri in pripravi na tiste napore, ki ga čakajo v delovni organizaciji. Občinski sindikalni svet oz. posebna komisija, ki skrbi za rekreacijo, je zato pripra- vila poseben posvet, na ka- terem naj bi športna društva in TVD Partizan pokazala vse tiste možnosti, ki bi jih pri športni rekreaciji in iz- letništvu uporabljali. Skoraj vsa športna društva so po- zdravila akcijo Občinskega sindikalnega sveta in so tu- di pripravljena v bodoče pri- rejati tečaje rekreacij skeo;^ značaja za starejše ljudi. Ta- ko bodo pripravili poseben prospekt, v katerem bodo posamezna društva seznanila delovne ljudi o možnostih upi- sa, vadbe in ostalih pogojev. Predvsem nameravajo poživi- ti delo pri smučarskem in hokejsko-drsalnem društvu, saj sta to tista zimska špor- ta, ki tudi najbolj zanimata in istočasno nudita dovolj možnosti za rekreacijo. Vsi prisotni so si bili enotni v tem, da morajo biti oblike špo-rtnega udejstvovanja, pri katerem je glaiTOi namen re- kreacija, nove in neprisilje- ne. V bližnjih krajih Celji naj bi zgraljk nekaj manj- ših turističnih objektov, ki bi v zimskem in polstnem času služili športu. &p>ortn; rekreacáji in razvedrilu. Pri vsem tem bo dobil še ve3jo vlogo zavod za izgrad- njo rekreacijskih centrov m pa posamezne sindikalne po- družnice, športna društva ter TVD Partizan. Prospekt, ki ga bodo izdali do 15. januar- ja, pa bo vsem, ki želijo pro- ste ure prebiti v telovadnici, •ПР športnem igrišču ali v na- ravi pravi kažipot. T. V. BREZIMNI Morda ga je v kakšnem trenutku spreletela podobna misel; morda o tem, da bo obležal za srečo drugih, ni- koli ni razmišljal. »Tu počiva . . .« Ne poznam ga, ker ga nikoli nisem videl; tudi tovariši ga niso prepo- znali. Našli so ga z razbito glavo in iznakaženega; sko- pali so jamo in ga položili vanjo, pod dobrim starim drevesom, ki je marsiko- mu dajalo zavetje, a zdaj tu- da amo umira- Bil je samo eden izmed mnogih, ki je šel in se ni ni- koli več vrnil; ki je obležal. Ko jaz v gomili črni bom počival in zelen mah poraste nad menoj, veselih časov srečo bo uživat, imel bo jasne dneve narod moj. (Simon Jenko) ne da bi preživelim pustil za »abo vsaj ime; da bi ve- deli, kdo tu počiva, kaj je nosi! s seboj in komu tudi naj domovina izkaže hvalež- nost. Morebiti je bil mož v le- tih, ki je pod težo mračiie vsakdanjosti razmišljal in sa- njal o srečnejšem živl,jenju — za svojo družino in zase, pa se je odločil, da se pridru- ži vsem tistim, ki so v njih živele enake misli in sanje; morebiti je bil mladenič, ki je vedel, da mora tudi sam storiti, kar največ more, ali pa je šel, ker so šli tudi dru- gi. Za popotnico ga je mati objela in na skrivaj potočila solzo. »Naj bo, kot je odlo- čeno,« je morda rekla vda- no, »a vseeno ... pazi nase in vrni se.« Potem je odšel. S težo v prsih m s svincem v nogah. Gledala je za njim in za vogalom se je okrenil. Trpek nasmeh mu Je sprele- tel obraz in potem je s trd- nimi koraki stopil v nezna- no, v prostranstvo nepriča- kovanega, kjer so bile noči brez spanja in dnevi brez po- čitka, v zimi ¡1.1 mrazu, po- leti pod streho bleščečega ne- ba in jeseni na vlažnem list- ju. S tovariši Je bil na po- hodih, lačen in izmučen, da se je opotekal, a vendar ni klonil, četudi vijugavo in tr- novo, je videl pred sabo ja- sno pot. Vse do tistega usod- nega trenutka, ko se je pri- pravljal s soborci na spopad, aH ko Je nepričakovano tre- ščilo vanj in je obležal, ne da bi lahko rekel še zadnjo besedo . .. »Tu počiva ...« Pod dobrim starim drevesm, pod skala- mi, ki bodo še potem, ko njega in drevesa ne bo več. Eden izmed mnogih, poseja- nih po naši zemlji. Domovi- na je vznikla tudi iz njih; njegovo ime smo MI in nje- gov obraz smo MI. dhr OBRAZI Konferenca mladih 19. decembra Uspešna razprava v aktivih ZMS v Celju o pred- logih pravil o organiziranosti v ZMS v aktivih Zveze mladine v celjski občini je bilo v zad- njih dneh izredno živahno, saj so sestavljali pravila o organiziranosti v ZM in o njih razpravljali ter se pri- pravljali na redne letne kon- ference. Na zadnji seji so člani Ob- činskega komiteja v Celju ugotovili, da je bil predlog pravil o organiziranosti, ki ga je poslala občinska orga- nizacija mladih vsem akti- vom, zelo dobro sprejet in deležen obilne podpore. Pre- dlog prinaša vrsto sprememb v mladinski organizaciji z osnovno zahtevo, da ta po- stane še množičnejša, demo- kratičnejša in samoupravna organizacija. Razveselji-vo je, da so prav to osnovno zahte- vo zajeli tudi povsod po ak- tivih, kjer so sestavljali svo- ja pravila. Občinski komite Celje je namreč med redki- mi v Sloveniji, ki se je od- ločil, da naj tudi aktivi sesta- vijo svoje pravihiike. Odloči- tev ni bila zaman, saj so mladi tako samo-stojno obli- kovali svoje delo. ponekod pa je to sprožilo tudi večjo aktivnost, v našem časopisu smo že pisali o predlogu, da bi članarino v ZM delili dru- gače kot dosedaj in tedaj omenili, da bo predlo? 40 odstotkov pobrane članarine aktivom, 60 pa obimski or- ganizaciji, vzbudil veliko za- nimanje med mladimi ljud- mi. Ti se jasno zavedajo, da bo s takšno de'Mvijo možno or,ganizirati več že v samih aktivih, še več pa v občin- skem merilu, saj bi občin- ska konferenca mladih tako zbrani denar uporabila iz- ključno za akcije skupnega pomena. Redne letne konference akti- vov Zveze mladine morajo biti končane v prvih dneh meseca decembra, ker bo 19. decembra občinska konferen- ca mladih, najverjetneje v dvorani Narodnega doma. Ko je Jože Volfand, pred- sednik Občinskega komiteja ZMS Celje, govoril o rezul- tatih konferenc v aktivih je med drugim omenil tudi to, da je opaziti ponekod še ve- dno strah mladih do radi- kalnega nastopa, kadar gre za obravnavo napačnih stva- ri v podjetjih, tako od delit- ve dohodka do odnosov med ljudmi. To pomeni, da je mlade v delovnih organizaci- jah še vedno strah postaviti odločno besedo o nepravilno- stih, čeprav imajo za to vse možnosti. Konference so bile tudi v nekaterih terenskih aktivih, kjer so mladi ljudje več-no- .ma r3a.?ravljali le o las^^nih težavah v organizaciji, mno- go manj pa o problematiki krajevne skupnosti v kateri je njihov aktiv, čeprav bi tu- di to moralo predstavljati pomembno torišče njihovega dela. Kritike pa je potrebna ugotovitev da so bili le red- ki tisti krajevni družbeno po- litični delavci, ki so se ude- ležili konferenc mladih Te so skoraj povsod pozdravili le domači gasilci. Občinska konferenca mla- dih bo na podlagi vsega mo- rala pokazati jasno sliko se- dan i ega stanja v Zvezi mla- dine in tudi per<:T>e4tivo mla- dine celjske občine. M. SENICAR Štafeta Triglav- Jajce Planinska štafeta Tnglav- Jajce je krenila z vrha Tri- glava 8. septembra t.l. in je šla preko Stola — Storžiča — Grintavca — Okrešlja — Smrekovca — Plešivca — Po- horja — Kozjaka, — Boca — Bohorja — Lisce na šmohor. Sedaj pa bo šla pre- ko Mrzlice na Kum, od tu pa v Ljubljano. v nedelj' 3.11. smo preje- li štafeto od mladih planin- cev iz Senovega na Lisci. Od tu smo jo ponesli preko Lovrenca v dolino Gračnice, Tu smo počastili spomin na padlega komandanta bataljo- na »šercerjeve brigade« XIV. divizije Ilije Badovinca in na žrtve »Živega zidu«. Pot smo nadaljevali proti Rim- skim toplicam, od koder smo prepeljali štafeto v La- ško. V nedeljo 10.11. je krenila štafeta iz Laškega ob 7. uri. štafeto je spremljalo 30 pio- nirjev iz laške šole. Na šmo- horju je pričak9.1o štafeto 50 udeležencev srečanja mladih planincev štajerske in Zasav- ja, iz Maribora, Velenja, Ce- lja, Rimskih toplic, Hrastni- ka in Laškega. Ob prihodu šta- fete na šmohor so pripravi- li pionirji šole »Primoža Tru- barja« iz Laškega kulturni program z recitacijami in petjem. Ob 10. uri so planin- ci iz Laškega predali štafe- to planincem iz Hrastnika, ki so jo ponesli proti Kalu. ANDREJ M.\VRI V PRIČAKOVANJU DEDKA MRAZA Prireditve v počastitev naj- večjega otroškega praznika bodo seveda zelo pesfre in različne. V Celju letos ne bo osrednjega obhoda dedka Mraz3 po celjskih ulicah. Raj- ši se bo potrudil, da bo obi- skal otroke v njihovih sredi- nah, zato pa bo kljub temu nekaj večjih prireditev, ki jih pripravljajo poklicne in amaterske kulturne instituci- je. Tako bo Slovensko ljud- sko gledališče poleg že lani prvič uprizorjene Trnulčice, otrokom pripravilo igrico Ča- robna piščal Frana Rosa. Po- sredno pri tej uprizoritvi so- delujejo tudi otroci, saj so na temo pravljice narisali ce- lo vrsto čudovitih risb, s ka- terimi bodo opremljali .gle- dališki list in v avli gledali- ške hiše priredili ti^i raz- stavo svojib stvaritev. V ki- nu bodo vrteli otroške fil- me, gledališko oziroma lut- kovno predstavo pa bosta pripravila tudi amatersko gledališče in 3. f. razred celj- ske gimnazije. Dedek Mraz bi bil seveda vesel, če bi se delovne orga- nizacije, ki so prevzele pa- tronate nad posameznimi šo- lami in drugimi otroškimi ustanovami, tudi letos izka- zale s kakim kolektivnim da- rilom. Tako bo največje pra- znovanje otrok še lepše m še bolj reselo. I. B. 28. nov. 1968 Množičnost značilna za leto 1968 2e več let nazaj se ObZTK Žalec bori, da bi ponovno za- živel športni duh med mladi- mi in starejšimi v občini. V letu 1967 se je povprečje na prejšnja leta dvignilo za približno 5 odst. A v letu 1968 se je dvignil odstotek iz števi- la 5.500 na preko 6.400 ude- ležencev na vseh tekmovanjih od ŠŠD sindikalnih iger, športnih tednov, občinskih in manifestativnih tekmovanj v okviru ObZTK ter vseh tek- movanj v raznih ligah. 3a športno življenje v sa- vmjski dolini res dobiva kva- liteto na množičnosti je prav gotovo dokaz pri izgradnji raznih športnih objektov, ki so vedno polni, kar je dokaz, da jih je še premalo, pred- vsem pa se bo poznalo v zim- ski vadbi, saj je zap.tih pro- storov premalo za množično delo in tudi ni izgledov, аџ^ bo kje zrastla kakšna nova telovadnica. Da bi bilo do- grajeno kegljišče v novem domu TVD Partizan v 2alcu na stadionu, potem bi se mno- žičnost sigurno povečala tudi v zimskem času — predvsem za starejše. Vendar se grad- nja tega objekta vleče iz leta v leto in ni izgledov, da bo 2alec prišel do kegljišča pred letom 1970. Kje v Savinjski dolini je množičnost najbolj cvetela in na katerem športnem pod- ročju: šolska športna društva so preko svojih občinskih in medzavodnih tekmovanj sode- lovala v atletiki, rokometu, košarki, plavanju, orodnem mnogoboju, namiznem tenisu, smučanju itd. Tekmovala so tudi na medobčinskih tekmo- vanjih ter republiških — pre- ko 2500 udeležencev. Sindikalne igre so postale kot »olimpijske igre«, saj se za vsa tekmovanja mlajši in starejši sindikalisti resno pri- pravljajo ter na tekmovanjih dosegajo tudi lepe rezultate. Najštevilnejše so zastopana podjetja: Ferralit Žalec, SIP Šempe- ter. KIL Llboje, Juteks 2a-.' lee, TT Prebold, Tov. noga* vic Polzela, Cevomooitaža Ža- lec, Prosveta 2aJec itd. Na tekmovanjih za občinski praznik občine 2alec, 100-ob- letnice žalskega tabora, pra- znika trga Vransko in drugih manifestacijah je nastopilo preko 1000 udeležencev. Zani- mivo je tudi to, da so postali tradicionalni tudi športni te- dni po raznih krajih savinj- ske doline predvsem: Polzela, 2alec, Vransko, Prebold, Go- milsko, Braslovče, Šempe- ter itd. V panogah: rokomet, nogomet, streljanje, odbojka, namizni tenis. Med množičnost pa lahko prištejemo tudi vedno števil- nejša društva, ki nastopajo v raznih ligah od rokometa, no- gometa, košarke, odbojke. 2alec nastopa z dvema ekipa- ma v II. republiški ligi (ko- šarka, nogomet), Bra-slovče v I rep. odbojka, Gomilsko, Šempeter II. rep. odbojka. Polzela, Vransko — nogomet, Griže, Prebold — rokomet in Prebold košarka. Iz elite najboljših bodo v tem letu izpadli dve ekipi, ki pa bodo verjetno v nasled- njem letu ponovno kandidi- rali za vstop. Med vsemi številnimi tek- movanji, ki jih je prirejala ObZTK 2alec in društva TVD Partizan pa je treba prišteti tudi dobro organizirana tek- movanja DPM — Žalec — Pre- bold. Organizirali so tekmovanje (v streljanju in šahu), kate- rih se je udeležilo preko 300 udeležencev. Množični so bUi tudi tečaji za mlajše (smučanje, plava- nje) 500 udeležencev. Ce bodo športni delavci v savinjski dolini nadaljevali s svojo že zadano smernico, po- tem bodo tudi v letu 1969 lah- ko šteli množično pridobitev na sportnenn področju. A. V. prva seja komiteja zms Na prvi seji občinskega ko- miteja ZMS, ki so ga izvo- lili na zadnji konferenci, so poročali o obisku delegacije v CSSR, sprejeli proračun za obdobje 1968-69 ter obravna- vali zaključke konference. Mladinski komite pripravlja tudi več seminarjev za pred- sednike mladinskih aktivov, člane samoupravnih organov in vodstva mladinskih akti- vov v delovnih organizacijah kakor za mentorje mladin- skih aktivov na osnovnih šolah. Končno odločitev za TE Šoštanj III. Minule dni so se v Velenju prvikrat sestali skupno delav- ski sveti Elektrarne Šoštanj, Rudnika lignita Velenje in Savskih elektrarn ter sklepali o skupni investiciji v izgrad- njo termoelektrarne aoštanj m z močjo 275 MW. Omenja na tri podjetja najemajo za izgradnjo gigantske termo- elektrarne in za izgradnjo 12 kilometrov 220 kV daljnovoda Šoštanj—Podlog posojilo v vrednosti 41 milijard 807 mili- jonov S din oz. v ta znesek vključujejo tudi lasti.ia sred- stva. Z banko bodo investi- torji podpisali pogodbo de- cembra letos. Zaradi predsta- ve o novi elektrarni naj ome- nimo, da je obstoječa šo- štanjska elektrarna bila gra- jena v dveh fazah in ima se- daj skupno 135 MW moč. V bodoče bo samo nova ter- moelektrarna dajala letno 1,520.000.000 kWh električne energije, ki bo slovenskemu gospodarstvu čez tri leta še kako potrebna. Investicija v vrednosti približno 42 starih milijard je po obsegu doslej najzahtevnejša. Vsi trije de- lavski sveti so v Velenju slož- no glasovali za izgr.^dnjo elek- trarne. Le-ta bo zagotovila tudi velenjskemu rudniku perspektivo za daljše obdob- je. Elektrarniške kapacitete v Šaleški dolini bodo porabile približno 80 odstotkov v Vele- nju nakopanega premoga. V času dvoletnih razprav, prelaganj odločitve .Vi neja- snosti okrog izgradnje nove termoelektrarne je prizadevno delala komisija strokovnjakov za oceno ponudb. Skupno je prispelo 36 ponudb iz tujine in države za parcialna dela na novi elektrarni. V ožji izbor so kajpak prišli najsposob- nejši. Odločeno je bilo, da se kupi oprema izključno od tiste tvrdke, ki je kdaj v sve- tu že zgradila naprave podob- nih dimenzij. Med tujimi tvrdkami so bile najštevilnej- še iz Zahodne Nemčije, Švi- ce, Francije in ZDA. Pri izbiri ponudnikov so tri- je delavski sveti z ločenim glasovanjem potrdili izbor strokovne komisije in sicer, da kotel in ustrezno opremo dobavi Zahodnonemška tvrd- ka ВАВИОС:, turbine in gene- rator ter vso pripadajočo elektro opremo pa prav tako Zahodnonemška tvrdka SIE- MENS. Po pogodbi bodo mo- rali tujci naročiti 20 odstot- kov opreme pri naših podje- tjih, če bodo, kajpak, le-ta s svojimi uslugami zadostila za- htevam tujega naročnika. Celotno izgradnjo in seveda ustrezne priprave v zvezi s tem bo vodi! po.4lovni odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh treh podjetij. Banka je tudi prepustila združenim in- vestitorjem, da sami odločajo o izboru opreme. K temu bo dala le svoje soglasje. Na ta način ne bo prišlo do pritiska finančnih krogov in u.smerja- nja investicijskega nakupa v državo, od koder ni moč pri- čakovati popolne garancije ш kvaliteto naprav. V Velenju so na skupnem sestanku razpravljali tudi o integraciji v elektrogospodar- stvu, seveda na enakopravni bazi vseh podjetij. Ne prizna- vajo Liobenega monopola in hegemonije enega podjetja. Dravske elektrarne n.p. sodijo da se morajo k njim priklju- čiti vsi drugi. Predvsem mo- rajo biti poprej razčiščeni po- slovni odnosi. V Velenju so pravtako ocenili kot pozitivna prizadevanja, da se rudnikom zagotovi v energetski bilanci ustrezno mesto, zlasti še т odnosu rudniki—termoelrfc- trarne. F. K. Praznik na Polzeli v počastitev dneva republike bo osrednja prireditev v žal- ski občini na Polzeli. Seja ob- činske skupščine bo na dan pred praznikom v tovarni nogavic, kjer si bodo odbor- niki ogledali tovarniške obra- te in proizvodnjo v tovarni pohištva Garant, kasneje pa bo priložnostna slovesnost v kulturnem domu. Na njej bodo podelili priznanje trem najzaslužnejšim polzelskim delavcem — ravnatelju osnov- ne šole Milanu Gerželju, predsedniku gasilskega dru- štva Francu Kralju in članu sveta krajevne skupnosti Francu Drobežu. Prazmovanje ob letošnjem dnevu republike na Polzeli gotovo ni naključje. Kraj je namreč v zadnjih letih dose- gel izredne uspehe, ki ga uvr- ščajo med najbolj razvita središče žalske občine. Po- leg tega, da so skoraj vse ce- ste asfaltirali z lastnimi sred- stvi, je v kraju zraslo novo naselje stanovanjskih blokov in zasebnih hiš; precejšen gospodarski vzpon pa je do- živela zlasti tovarna nogavic in Garant. Poleg tega, da je napeljava vodovoda v zaključ- ni fazi, so v jeseni pričeli graditi igrišče pri osnovni šoli, vendar pa so morali za- radi slabega vremena dela ustaviti in jih bodo nadalje- vali na p>omlad. Gospodarstvo kraja je po- leg deleža, ki ga daje druž- beni skupnosti, vedno našlo raziunevanje tudi za lokalne potret)e. Cd tod izhaja želja, da bi dozidali osnovno šolo ter uredili kolutmi dom, medtem ko pričakujjejo, da bo novo samopostrtóno trgo- vino zgradilo kakšno trgov- sko podjetje. S tem bi bila Polzela povezana tudi ria- vzven. Ob vseh nadaljnjih priza- devanjih bodo morali, kot menijo, doseči še večje sode- lovanje krajevnih organizacij, zlasti pa sodelovanje občanov v teh organizacijah. dhr O rekreaciji Na zadnjem plenumu ob činskega sindikalnega sveta v Žalcu so razpravljali o pro- blemih rekreacije. Posebna analiza, ki jo je na osnovi an- kete v delovnih organizacijah pripravila komisija za druž- beni standard pri občinskem svetu, je pokazala, da je si- stem delitve sredstev га re- kreacijo zelo različen in da dajejo delovne organizacije za te namene praktično od O do 10 odstotkov od bruto osebnih dohodkov- Zato se je plenum obSS zav^l za enot- nejšo politiko formiranja in delitve sredstev, pri čemer bi morali ta sredstva deliti stro- go namensko- Plemmi je prav tako ob- ravnaval probleme v zvena s počitniško skupnostjo in sprejel sklep, da ostane ta do nadaljnjega v sklopu ob- činskega sindikalnega sveta. konferenca zve- ze komunistov v i>onedeljek popoldrie je bila v Žalcu četrta seja ob- činske kceiferenoe ZKS, na kateri so med drugim raz- pravljali o tezah za resoluci- jo VI- kongresa, predlogu statuta in predlogu za vodihie organe ZKS in ZKJ. Na dnev- nem redu so bile tudi sipre- membe v vodstvu komisij ob- činske konference in i>a spre- membe proračima občinske politične organizacije za le- tošnje leto. hvala za lep ples Sredi novembra je 3. b rae- red Gimnazije Velenje prire- dil ob velikem razumevanju osnovne šole Miha Pintar — Toleda ter Velme in Zdravi]*- šča Topolšica lep mladinski píes. Nanj so se gimnazijci pripravljali ves mesec, saj je 3. b želela na ta način zbrati potreben denar za maturant- ski izlet. Po plesu so bili za- dovoljni vsi: gimnazijci in ostala mladina, ki je potlej še dolgo navdušeno govorila, da tako dobro organiziranega plesa že doQgo ni bilo. Kalco lep primer za to, kaj vse se da z dobro voljo in razume- vanjem narediti. A. DOLEJŠI (Šestič) Konrad je padel v nemilost, razrešen je bil vseh vojaških funkcij in dolžnosti. Njegova protektorja — »cesar in kron- princ« pa nista doživela voj- no politiñ.iega zloma Avstro- Ogrske. Konrad je preživel, da je lahko pisal svoje spomi- ne in napisal nekrolog sebi, monarhiji in svojim protek- tor je m. Dr. Pivko opisuje v svoji knjigi sestanek z generalštab- nim majorjem Fincijcm na dan ofenzive. Zvečer, 15. ju- nija 1918 so dr. Pivko klicali v komando informacijskega uradu armije v Breganzi. (Originalna depeša o tem je v Zagrebu). Italijanski oficir- ji v Breganzi .so bili navduše- ni 4er avstrijska ofenziva ni uspela in ker nikjer ni bil iz- vršen noben prodor, kar bi bilo fatalno za italijansko vo.isko in italijanski narod. Pivko se je javil komandan- tu tega informacijskega ura- da, majorju Finciju, kateri je лепећпо telefoniral in preje- mal zadnja večerna poročila od vseh odsekov armade. Ta- koj, ko je končal telefonski razgovor, je Finci z »absolut- no prednostjo« (»Comprecen- denza assoluta«) že zahteval zvezo z drugimi komandanti. Oficirji so mu prinašali pi- smena poročila, ki .iih je pre- gledoval istočasno, ko je te- lefoniral. Večkrat je ogovoril dr. Pivka: »Dobro stojimo, tu- di nevarnost je minila.« Ponu- dil mu je biltene in poročila. Da, prav tukaj na Asiaški planoti (Sette komune) .je bila ena največjih nevarnosti. Moč petnajstih avstrijskih divizij, ki jih je Konrad koncentriral za boj proti VI. armadi, to je proti Italijanom, Francozom in .Angležem, je bila tu. Piv- ka je ravnokar bral bilten VI. armade o bojih na Monte Grappi. Bilten vrhovi.ie ko- mande je bil tudi ob 18.00 uri istega dne poln optimi- zma. Končno je Finci končal s telefonskimi razgovori. Gledal je z žarečimi očmi, razmišljal in stopil k Pivku ter ga s steg- njenimi rokami objel. Part- nerja iz obdobja Carcanskega zarotništva sta si gledala iz oči v oči. Njihov koncept o sodelovanju Italijanov in Slo- vanov je končno zmagal, tri- umfiral in prinašal velike plo- dove. Drug drugemu sta si čestitala k zmagi. Naš informacijski urad je slavil zmago in »njegova ekse- lenca« general Diac nam .je poslal popolno priznanje za način in organizacijo dobrega razvoja obveščevalne službe pred ofenzivo in med njo, kar je tudi povedal piscu te- ga članka Mirku Beloševiču. Dejal je, da s pcnosom in ve- seljem deli srečo z vsemi de- lavci informacijskih uradov. Rekel je še, da .je danes, to je 15. 6.1918, prvi dan mašče- vanja za nesrečni Kobarid. Finci se je zanimal za vse prostovoljce-legionarje, kje so in kako jim gre. »Pred začet- kom ofenzive sem izdal na- log, da se vsi prostovoljci-le- gionarji premestijo iz pred- njih vrst borbe do komand armij, saj moramo majhno število prostovoljcev čuvati.« »Hvala vam, kapetan,« je re- kel dr. Pivko, »rešili ste me velike skrbi.« »Prav zaradi iz- vidnikov sem vas poklical. Odpočijte se!«, pravi Finci. »Jutri in naslednje dni bomo rabili nove moči, zato se od- počijte in — čuvajte se. Ne, še prej pa preberite poročilo, ki sem ga dobil od nekega va- šega oficirja.« Pivka je gla- sno bral: »Na mojem sektorju ni nič novega. Podporočnik Franjo Iternička«. Koliko sa- mozavesti je bilo v teh bese- dah. Tudi na Monte Grappi so bile hude bitke, kjer je so- deloval Iternička z nekoliko prostovoljci. (Originalna po- hvala od VI. armije je v arhi- vu Beloševiča). To kratko vojno poročilo je bilo prav tako dokaz razpoloženja in vpogled v razvoj avstrijske ofenzive in vera v lastno moč. (To in še druge pohvale je podpisal komandant poroče- valskih oddelkov pri vrhovni komandi. polkovnik Vige- vano). Da je vse navedeno resnič- no, lahko potrdijo prostovolj- ci borci-legionarji, ki še živi- jo, glavni akter, takratni šef obveščevalne službe italijan- ske vrhovne komande, sedaj upokojeni generalštabni ar- mijski general. Cesare La lat- ta Ptiorelli-Finci, ki sedaj živi v Rimu. Verodostojna so tudi opisovanja v raznih publikaci- jah vseh držav, ki so takrat sodelovale v vojni in njihovih naslednic, kakor tudi materi- ali, ki so v arhivih pri nas. Nekaj pa bo razstavljenega v tem mesecu v pokrajinskem muzeju v Mariboru. Iz tega kratkega opisa lah- ko vidimo, kakšno vlogo in uspehe za končno zmago An- tante in končanje brezsmisel- nega klanja v I. svetovni voj- ni so odigrali prostovoljci-le- gionarji jugoslovanske in če- ške narodnosti, večinoma de- zerterji avstro-ogrske vojske na italijanski fronti pod po- veljstvom dr. Pivke, štefani- ka in Finci ja. Ne smemo pa pozabiti na tiste Jugoslovane in Cehoslovake v avstrijski vojski, ki so se upirali, na- stopali revolucionarno in ki so zavrnili sodelovanje v na- daljnjih borbah, (Judenburg, Boka Kotorska, Murau, Rad- gona, Kodroipa itd.). Tudi med civilnim prebivalstvom v ozad,ju je klila revolucionarna zavest, tako v aktivni kot pa- sivni borbi za zrušenje avstro- ogrske monarhije in za osvo- jitev cilja — osamosvojitev. Naj omenimo še to, da bi bila vojna končana vsaj leto dni preje, v kolikor bi uspela zarota, katero sta v Carcani v septembru 1918 skovala dr. Pivko in Finci. Na obeh stra- neh bi bilo po 50.000 mrtvih in ranjenih manj, pa tudi materialnih in drugih žrtev ne bi bilo. V juniju 1918. leta paralizi- rana ofenziva je dosti pripo- mogla, da je končno uspela solunska fronta, da je uspela fronta v Franciji, čemur je sledil zlom centralnih sil ob koncu meseca oktobra. Nihče ne bo mogel nikoli oporekati, da prostovoljci, tako Jugoslovani kot čeho.slo- vaki na vseh frontah, tudi le- gionarji na italijanski, niso storili svoje patriotske dolž- nosti BI zavednosti. Za nesre- čen Londonski pakt iz leta 1915. pa so bili odgovorni drugi, najmanj pa prostovolj- ci-legionarji v Italiji, šele po zmagi narodnoosvobodilne borbe pod vodstvom Komuni- stične partije In maršala Tita, je bila popravljena krivica in takrat so priključili k Jugosla- viji preje žrtvovani del hrvat- skega in slovenskega ozemlja. KONEC Komisija za verska vprašanja v Slov. Koixjicah so usta- novili komisijo za verska vprašanja. Preučevala in ] spremljala bo delovanje ver- i skih skupnosti v občini, idej- \ no-politične probleme, skrbela i bo za izvajanje pravilne po- litike 'do verskih skui>nosti, sodelovala bo z družbo-poli- tiönimi organizacijami v ob- čini in podobno. Tudi žival je živo bitje iNa zadnji seji konjiške ob- činske skupščine se je od- bornik zreškega območja pri- ^tožil zaradi brutalnega rav- laanja odkupovalcev živine. Nakladanje živine na tovor- njake res ni prijetno in lah- ko opravilo, toda nekateri lju- dje se pri tem vedejo tako, kot da bi bili brez sleher- nega odnosa do živih bitij. Kmetu, ki je nekaj mesecev ali morda celo nekaj let skr- bea za svoje govedo pa go- tovo ni vseeno, če mora pri- sostvovati obredu lomljenja xepov, udov in drugačnega mučenja živali. Odbornik je prosil, naj bi vodstvo kmetij- ske zadruge posredovalo in nakladalcem živine dopoveda- lo, da je govedo, četudi je namenjeno v klavnico, še ved- no živo. bitje. Nov pokopališki red V Slov. Konjicah so konč- no dobili novo mrliško vežo, katere gradnja, zlasti pa ar- hitektonska zamisel, sta pov- zročili toliko prahu. Z izro- čitvijo mrliške veže namenu Je rešen velik problem v Slov. Konjicah, kajti doslej so sorodniki morali imeti svoje umrle do pogreba do- ma, kar ni bilo v redu niti iz higienskih razlogov, prav tako pa tudi ne na mestu za- radi pietete in drugui okoli- ščin. Občinska skupščina je zato sprejela odlok, po kate- ■џт morajo vse гипг1е polo- žiti v mrliško vežo. Hkrati S tem določilom pa v odio- ipi urejujejo tudi pokopališ- ki red. Tako bodo kaznovani l«si tisti, ki se na pokopali- nedostojno vedejo, ki hodijo рк) grobovih, se po poteh prevažajo s kolesi, od- lagaj plevel tja, kamor ne bi smeli, seveda pa tudi vsi fìsti, ki bi si karkoli priisvo- Jii, kar na pokopališču ni éj^ovo. Ž»l je treba z od- irati urejati tudi stvari, ki bi iQftorale biti zapisene v sle- Äwnem srou. Dohodki proračuna pod planom Pregled pđ4)računskih do- IkkUkw občine Slov. Konjice kače nekolikáno zaostajanje m predvidevanji. Medtem ko ilMi se v prvih devetih me«5e- fdti moralo zbrati 80,55 odst. tetnega pax>račum, jdh je bilo f tem obdobju le 72,11. Kljub ♦emu, da je realizacija v od- •iotku nižje kot je bila lani v jhstem razdobju, pa so dohod- ki v absolutnem znesku višji aa 7.225 novih dinarjev. Kljub temu strokovne službe občan- ske skuijščine ne pričakujejo kakšnega občutnega lampada, saj se dotok proračimskih do- hodkov v zadnjih obdobjih leta običajno nekoliko pove- ča. AKCIJA ROGAŠKIH TABORNIKOV Medvedki in čebelice najboljši v republiki v nedeljo so taborniki iz Rogaške Slatine položili ob- račun dela v - preteklem letu. Za uvod so podelili nekate- rim članom priznanja, po- tem pa je tovarišica Lovšeto- va dala medvedkom in čebe- licam šotor kot najvišjo na- grado in priznanje za pre- teklo leto. Bili so namreč najboljši v republiki. Mnogi izleti in pohodi, de- lovni sestanki in uspešne akcije, kakor tudi vzorno ta- borjenje v dveh izmenah, na- stopi na krajevnih proslavah in drugo je zagotovilo, da bo- do tudi letos najbrž prejeli partizanski tr-ak. Ponovno so ustanovili pri odredu taborniški mladinski klub, za katerega menijo, da bo prerasel v splošni mladin- ski klub, kakršnega zelo po- grešajo. Poleg tega pa so ustanovila novi taborniški enoti tudi v Rogatcu in Šmarju pri Jelšah in okre- pili vod medvedkov in čebe- lic v Šentvidu. Posebej slavno bo prazno- vanje dneva republike in no- vega leta. Pred praznikom re- publike bodo potrosili nekaj tisoč letakov v akciji Ilega- lec in nastopili z živo sliko na proslavi, novo leto pa bo- do pozdravili z novoletno ča- janko. Medvedki in čebelice so se zopet prijavili za tekMOva- nje za značko Živka Lovše- ba. v to tekmovanje so zaje- ti vsi najmlajši člani iz od- reda, ocenjujejo pa vso de- javnost prihodnjih deset me- secev. Ker bodo tekmovali mnogi odredi iz vse Sloveni- je, so se v Rogaški Slatini dela že oprijeli. Močneje kot doslej bodo taborniki sodelovali tudi z odbori za narodno obrambo in civilno -zaščito. Doslej so imeli 1>am le vod kurirjev, odslej pa se bodo tudi dru- gače vključevali v njihovo delo. Predstavniki občine in družbenih organizacij so ob- ljubili tabornikom ' izdatno moralno in materialno po- moč. JOŽE LIPNIK ŠE O ŠENTJURSKEM ŠOLSTVU SAMOPRISPEVEK NE BO ZADOSTOVAL Razgovor z ravnateljem osnovne šole Gorica pri Slivnici Ф Šentjur pri Celju še ve- dno tarejo problemi šolstva, ki je na celotnem njihovem področju v skoraj brezup- nem položaju. Razmišljanja o uvedbi samoprispevka v vsej I oböiiniso proipedla, ker se je izkazalo, da bi bilo zbranega dervarja mnogo, mnogo pre- malo za vse potrebe šolskih zgradb. V Šentjurju imajo praktično le eno novo šolsko zgradbo, osnovno šolo т Go- rici v Slivnici, ki so jo I zgradili pred dvema letoma. i Ravnatelju osnovne šole Go rica IVANU JAGRU smo 2» stavila tri vprašanja. »Tov. ravnatelj, upravljate novo šolo, ki je kot agradba mnogo nad drugimi šolski- mi zgradbami v šentjurski občini. Se morda kljub temu počutite prizadetega, ko po- slušate vs.akodnevne raz- prave o problemih šolstva v Šentjurju?« »Moram reči, da sem zelo prizadet zaradi teh proble- mov, šolske zgradbe so pri nas res v težkem stanju. Mislite, da bi bil lahko za- dovoljen, ker sem ravnatelj n,a novi in moderni šoli, žal, pa imamo tudi pri nas pre- cejšnje probleme. Dve leti je že, kar so zgradili to šolo, pa smo jo morali že gene- ralno renovirati. Hkrati s tem smo pa mi na tej šoli odvisni od starih šol, ki že niso več šole, v Prevorju, Lo- ki in Dobrini. Te šole nam- reč sodijo k nam. Morda bi bili zadovoljni, če bi bili sa- mi kot šola, morda zato, ker tudi naša šola ni tako v re- du kot izgleda. Poglejte, zgra- dili je niso kompletno, kot bi lahko pričakovali, manjka namreč telovadnica, ki pa je prav tako pogoj za uspešno izvajanje pouka. Novo na zu- naj nič ne pomeni, če moraš stalno nekaj dokupovati zato, ker šola ni opremljena z vsem, s čemer bi kot šola morala biti.« »Kaj menite, bo uvedba krajevnih samoprispevkov po šolskih okoliših, namesto ob- činskega samoprispevka, reši- la šentjursko šolstvo?« »Veliko vprašanje je kako izvajati samoprispevek. Odlo- čitev o referendumu za ob- činski samoprispevek je pro- padla in odločili se bodo ver- jetno za krajevne samopri- spevke. Ti pa so v veliki meri odvisni od šolskega okolišča, oziroma bogastva na tem področju. Menim, da bo za to laže na primer za šent- jursko osemletko, kjer so sredstva občanov bolj skon- centrirana, kot v drugih šol- skih okoliših. To pomeni, da določeni okoliši ne bodo mo- gli zbrati toliko denarja, da bi z njim popravili ali zgra- dili novo šolsko zgradbo.« »Kako je s pomočjo repub- like in ali je šolstvo samo stvar ali če hočete problem občinskega pomena?« »Pomoč republike je stalna in izdatna, izboljšala pa se bo še z novim sistemom finan- ciranja, kot vse kaže. Vsekakor pa s<.) pri dru- gem delu vprašiMija še dolo- čene nejanosti. .šolstvo ima vsekakor pomen za vso re- publiko, občina pa naj bo ta- sti iniciator za reševanje pro- blematike in dajanje posa- meznih nalog. Republika pa bi morala podpreti iniciativo občine z materialnimi sred- stvi.« M. SENICAR SMUČARSKE ŠOLE Smučarsko društvo Izletnik Ima v svojih vrstah 28 vadi- teljev, učiteljev in trenerjev da v času šolskih počitnic in to v Celju na Golovcu, na Gričku v Liscah, na Aljaže- vem in Rajtarjevem hribu. V Štorah bodo tečaji v Kompo- lah, na Lipi, Teharjih in Sve- tini, želijo pa pripraviti teča- je tudi za otroke Dobrne in Vojnika. Prijave bodo v naslednih dneh zbirali po celjskih šo- la"-" ODBORNIKU S PLANINE Sprašujem se, ali so po- vsod, ali samo na planin- ski občini takšni odborni- ki, ki bi hoteli ceste po- pravljati še po drugih va- seh, ne samo v tisti, kjer je odbornik doma. V petek, 15- t. m. sem se namreč peljal s poltovor- nim avtomobilom ljubljan- ske registracije po drva v vas Tajhte pri Planini, kjer je takšen most, da skoraj niti peš ne bi mo- gel čezenj, kaj šele z avto- mobilom. Zima je tukaj, most pa je ostal brez po- pravila, pa tudi luknje na cesti so takšne, da bi imel vodo v njih, če bi imel nizke čevlje. Nekoga sem vprašal, zakaj ne bi most popravili. Odgovrü mi je, da je to le zanikrnost od- bornika, sa] ;e imel že lan- sko leto na razpolago 350 tisoč Sdin za popravilo ceste Loke — Tajhte in za popravilo mostu. Tudi le- tos je bila na voljo ista vsota, toda sedaj, ko je zi- ma pred vrati, ni niñ ce- sta popravljena, niti most, pa tudi denarja ni več. Seveda vedno vsak najprej sebi lukne pokrije, in če ostane kaj, potem tudi dru- gim. Povedali so mi, da je ms, kjer je doma odbor- nik, vsa posipana, tukaj kjer je pa to nujno, pa ni ne peska, né denarja- Za- nima me, če so v šentjur- ski občini zares tako neza- vedni, da se ne prepriča- jo kam gre denar in kako z njim ravnajo odborniki- V. I- Z ZADNJE SEJE SKUPŠČINE OBČINE ŠENTJUR NAJVEČ O ŠOLSTVU Najprej bodo gradili šolo na Planini Prispevek za uporabo mestnega zemljišča tudi ...^.^.jia^dežeU ........ Na sadnji seji skupščine Šentjur pri Celju so razprav- ljali o devetmesečnem gospo- darjenju v občini, o proble- mih šolstva, kakor jih vidi pedagoški svetovalec, odbor- niki pa so sprejeli še odlok o prispevkih za uporabo me- stnega zemljišča, šentjurska skupščina je med drugim dala še soglasje stanovanjsko- komunalnemu podjetju Šent- jur za prehod na 42-urni de- lovni teidnik in sprejela odlok o odškodnini za vodni sistem Voglajne, Inž. Franc Senica, načel- nik občinskega oddelka za gospodarstvo je odbornikom razložil novi odlok o prispev- ku o uporabi mestnega zem- ljišča. Tega so doslej plače- vali le prebivalci trga Šent- jur, po novem pa ga bodo plačevali tudi na Ponikvi, Planini in v Gorici pri Sliv-- niči. V Šentjurju odloča o uporabi zbranega prispevka — letno okrog 180.000 dinar- jev — poseben sklad v dru- gih krajih pa bodo z zbra- nim denarjem gospodarile krajevne skupnosti. Pedagoški svetovalec zavo- da za pedagoško službo iz Celja je odbornikom poročal zelo obširno. Na osnovi tega poročila iz ocene zavoda so odborniki sprejeli več skle- pov. Tako naj bi prihodnje leto uvedli male šole v vseh šolskih okoliših, kjer so le najmanjše možnosti. Ustrez- ne službe bodo pregledale koncept zdravstvenega var- stva otrok v občini, med no- vogradnjami pa so ponovno dali prednost osemletki na Planini pri Sevnici. Zatem pride na vrsto obnovitev šo- le na Prevorju, dograditev stanovanj za učitelje na Ka- lobju, o stari loški šoli pa bodo odločili pozneje. V t*j zvezi so odborniki zahtevali naj strokovnjaki čimprej po- vedo, če- se staro šolo sploh še splača popravljati. Meni- jo, da bi bilo bolj smotrno zgraditi montažne provizori- je. Pri razpravljanju o šol- stvu pa smo spet lahko zabe- ležili zahtevo o uvedbi kme- tijskega pouka v učni pro- gram osemletk. P. K. MARLJIVI DOBJANI V vasi Dobje pri Planini smo se zapletli v krajši raz- govor z Jožico Salobirjevo, učiteljico na tamkajšnji os- novni šoli. Ugotovili smo, da je šola kulturno žarišče Dob- jega in okolice ter, da v kra- ju delajo tamburaši, folklor- na skupina in pevski zbor. Zadnje čase pa prosvetno de- lo društva bolj ali manj še- pa. Naveličali so se že prire- jati vse vrste prireditev v šol- ski učilnici. Vseeno je dru- štvo z Dobjega še vedno med najboljšimi v občini Šentjur. Da bi rešili ta problem, bodo letos začeli zbirati les za no- vo dvorano pri zdajšnji šoli. Ta bo hkrati služila za šol- sko telovadbo. Prizadevna krajevna skup- nost te dni urej.a cesti v Ra- vno in proti Repožu in po- kopališko ograjo, mrliško ve- žo pa so že uredili. Vodovod, ki so ga napeljali občani pa — tako razmišljajo — žele prenesti v upravljanje šent- jurskemu stanovanjsko-komu- nalnemu podjetju. P. K. Zanimanje trgovcev — Trgovsko podjetje Stra- hinjščica iz Krapin^ SR Hr- vaška, se zanima za gradnjo dveh trgovin v Rogaški Sla- tini, še posebej za lokaciji zahodno od hotela Sonce, ter Ratanski vasi pri zadružnem domu. Obe lokaciji sta začr- tani v slatinskem urbanistič- nem planu. P. K. Sklad za nagrade — v Sentiiir,ju prwllagajo usta- novitev obiinske nasrade za za- služne družbene delavce. Nagrade na») bi prvič podelili 18. avgusta prihodnje leto, ob obletnici osvo- boditve Planine. Ta datum .je šent- jurski občinski praznik. Za aveu; stovske naçrade bodo ustanovil« posebene sklad. Novi člani ZK v sredo popoldan so v Rogaški Slatini sveča- no sprejeli nove člane ZK. Izkaznice je preje- lo 37 od 123 kandida- tov, kolikor so jih os- no\iie organizacije že dalj časa pripravljale na sprejem. Med novi- mi člani so predvsem mladi ljudje do 25 let; največ jih je iz stek- larne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini. P. 28. nov. 1968 ZBORNIK DRUŠTVA ZA POMOČ DUŠEVNO NERAZVI- TIM OSEBAM V SR SLOVENIJI Pred nekoliko leti so zače- le delovati po večjih, a tu- di po manjših krajih Jugo- slavije društva za pomoč du- ševno nerazvitim osebam, ki so se slednjič organizirala v jugoslovansko in republiške zveze. Iz naslova je razvid- no, da gre za posebno akci- jo, pomagati tistim osebam, ki so kakor koli, umsko ne- razvite m so potrebne poseb- ne družbene pomoči. Vzroki za шпзко nerazvitost so raz- lični, lahko je dednega zna- čaja, lahko je pridobljena po okvari sive skorje veli- kih možganov, zaradi nepra- vilnega delovanja-žlez z no- tranjo sekrecijo ipd., dejstvo je, da lahko gorje, imeti du- ševno prizadetega otroka, pri- zadene vsako družino. Stop- nje umske nerazvitosti so predvsem trojne: lažja stop- nja, ko je otrok ali mladi človek nasploh še sposoben vzgajanja in izobraževanja, je učljiv, dalje srednja stopnja, ko otroka ali doma ali v ustreznem zavodu privajamo na higienske, socialne in os- novne delovne navade, a mo- rajo vendarle ostati pod stal- nim vodstvom ali nadzorst- vom, ter na najtežjo stopnjo duševne prizadetosti, ko mo- rajo ostati otroci, nezmožni tudi najenostavnejšega priva- janja, doma ali v azilu v v stalni negi in oskrbi. V vsa- kem primei4i je z otrokom mnogo dela, mnogo skrbi, mnogo stroškov, potrebna pa je pri vsem tem še velika ljubezen, da ne bi teh otrok bodisi v družbi bodisi po domovih zanemarjali. Prav tu so razlogi, da so pričeli sno- vati društva za pomoč tem otrokom, mladostnikom in odraslim, istočasno i>a bi že- leli prožiti morebitno pomoč tudi roditeljem in sploh svoj- cem teh otrok, ki se v svo-- jih tegobah ne smejo čutiti pozabljene. Sredstva za dejavnost na- šega društva so različna, eden le-teh je tudi izdajanje časopisa, ki naj roditelje in druge domače primerno os- vešča na pomembnost in na- čine dela s svojimi prizade- timi otroki. V jugoslovanskem merilu imamo revijo »Preg- led problema mentalno ne- dovoljno razvijenih osoba«, ki izhaja že četrto leto v ye- liki nakladi za vso Jugosla- vijo v Zagrebu in jo tudi na- ši roditelji in defektologi zelo cenijo. Da bi našim rodi- teljem problematiko dela za duševno prizadete otroke in mladino in tudi z duševno prizadetimi odraslimi še bolj približali, se je Društvo za pomoč duševno nezadostno . razvitim , osebam SR Slove- .nije odločilo, izdajati za svo- je področje posebno revijo v. slovenskem jeziku, ki naj poleg »Pregleda« popularizira na našem terenu to svoje- vrstno in človekoljubno prob- lematiko. Tako smo dobili prikupno revijo »ZBORNIK Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam SR Slovenije«; doslej sta iz- šli dve številki, tretjo pa pripravljajo in bo izšla v ne- koliko dnevih. Navedeni »ZBORNIK« v do- sedanjih dveh številkah je po- kazal aktualnost svojega iz- hajanja. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo znani javni de- lavci, defektološki, pedagoš- ki in psihološki strokovnjaki. so si zastavili program, ki ga bodo izčrpali letno v šti- rih samostojnih številkah. V prvi številki posveča pred- sednica republiške zveze tov. Ada Krivic pozornost izidu prve številke in opozarja na prizadevanja družbe ter vseh tistih dejavnikov, ki so za to zainteresirani, da bi dobro in solidno reševali vprašanja skrbstva, usposabljanja ter vključevanja v družbeno živ- ljenje naših duševno prizade- tih. Profesorja Janez Vivod in Jože Trček razpravljata o aktualni problematiki, in si- cer o kategorizaciji otrok in mladine z motnjami v teles- nem in duševnem razvoju. Vemo, da ta dejavnost skrb- no poteka tudi na celjskem območju, za kar je posebno zaslužen zavod za rehabilita- cijo invalidov v CelJLi. Tova- riš Martin Mencelj (glavni urednik) priobčuje obširnej- ši članek o delovnem in strokovnem usposabljanju du- ševno nezadostno razvite mladine in kaže na metode in možnosti, kakršni se nu- dijo za to v naših današnjih pogojih. Razprava zasluži, da se bomo o njej ob priložno- sti kaj več pomudili. Zdrav- nica fnevropsihiater) dr. Ire- na Arko prispeva strokovno zelo poglobljeno razmišljanje »Spremna beseda k zakonu o ustanovitvi zavoda za de- lovno usposabljanje mladine v črni na Koroškem«, ki bi zanimalo predvsem starše in svojce duševno prizadetih srednje in težje stopnje. Šte- vilko zaključuje sestavek (prevodi G. Gries-a in A. Meuvelaar-a »Organizacija in namen zaščitnih delavnic za duševno srednje prizadeto mladino in nagrajevanje za njih delo«. — Vsebina prve številke Zbornika vsekakor potrjuje, da je akcija na pra- vi poti. Druga številka pa je še bo- gatejša! Uvodoma govori Ada Krivic o skupnih napo- rih in skupnih uïpehih. Psiholog Slavica Pogačnik- Toličič razpravlja o tem, ka- tera vprašanja najbolj vzne- mirjajo starše duševno priza- detih otrok; izvajanja naše znane publicistke utegnejo vzbuditi še posebno pozor- nost, saj dela tovarišica že dolga leta na tem področju. Dr. Irena Arko govori o šir- jenju otrokovega zornega po- lja, Evica Krejač pa o vpli- vu glasbe na razvoj dušev- no prizadetih otrok. Psiholog Milan Pavliha objavlja daljšo razpravo »Nekateri aktualni problemi poklicnega usposab- ljanja, usmerjanja in vklju- čevanja duševno nezadostno razvite mladine. Nadaljnje se- stavke so prispevali še na- slednji avtorji: Tanja Ple- menitaš: Sestanki ob sredah; Tomislava Brglez: Poskus vrt- ca za duševno prizadete ot- roke; Petar Manojlovič: So- cialno delo v zavodih za tež- je duševno prizadeto mladi- no; Božena Smagar: Ob ot- voritvi habilitacijskega oddel- ka v Domavi; Anton Kotar: Oddelek za delovno usposab- ljanje težje duševno priza- detih otrok v Ljubljani; itd. — Tudi vsebina naštetih član- kov in razprav kaže na bo- gastvo prizadevanj in na res- nost akcije, ki si jo je zasta- vilo naše republiško društvo. Branje nove slovenske re- vije toplo priporočamo! ALBIN PODJAVORŠĐK ZA POMOC V STISKI — Krajevna organizacija RK šmar.je pri Jelšah je konec preteklega tedna izvedla ak- cijo zbiranja odvečnih oblačil in drugih pred- metov. Imenovali so jo občan — občanu, njen namen pa je vsaj mah> pomagati ljudem, ki bodo zašli v stisko. Tržani so se izkazali in podmladkarji RK so na sedež kra.ievne organizacije prinesli precej darovanih reči. ki so jih nabrali po domovih. TUDI ŠOLE SO VZGOJNE USTANOVE Priporočila občinskega sveta za šolstvo Med sklepi in zaključki, ki jih je na zadnji seji sprejela celjska občinska skupščina in ki jih je oblikoval svet za šolstvo, se zdi zlasti pomem- ben tisti del, ki govori o šoli kot vzgojni ustanovi. Svet med drugim ugotavlja, da smo doslej v razpravah o šolstvu preveč naglaševali iz- obraževalno plat šolskih za- vodov, skoraj povsem pa smo zanemarili njihov vzgojni po- men. Kolikor je bilo o tem sploh govora, je ostalo v gla^em le pri deklaracijah. V splošnem so vzgojne mož- nosti šol premalo izkorišče- ne, idejno oblikovanje mladi- ne pa zelo pomanjkljivo. Značilno je, da na večini šol idejnosit pouka ločujejo od celotnega vzgojnega procesa, pri tem pa se uveljavlja tudi mnenje, da je oblikovanje svetovnega nazora mladine stvar posameznikov, ki so za to zadolženi. Takšna stališča seveda pasivizirajo prosvetne delavce, zmanjšujejo kvalite- to pouka, hkrati pa imajo škodljive posledice, ker mla- dina največkrat v šoli ne do- bi vsega tistega, kar kasneje v življenju najbolj potrebuje. Svet za šolstvo meni, da je lahko pouk kvaliteten le, če je tudi vzgojen in na idejni ravni- Idejnost pouka in vzgoje ne more biti stvar po- sameznikov, temveč je sestav- ni del učno vzgojnih prizade- vanj vsakega prosvetnega de- lavca. Zato svet za šolstvo priporoča vsem šolskim ko- lektivom kakor strokovni službi, da storijo vse ukrepe, potrebne, da bi vsak prosvet- ni delavec dojel kompleks- nost svojih nalog in pri svo- jem predmetu izkoristil vzgoj- ne prvine in idejne vrednote, ki učencu ne bodo samo širi- le znanje, ampak krepUe nje- gov odnos do dela, do druž- bene skupnosti, mu oblikova- le si>oznanja o zakonitosti razvoja človeške družbe in njegov materialistični svetov- ni nazor. Kakor je pravzaprav tudi ta prispevek h krepitvi vloge šol kot vzgojnih zavodov splo- šen, daje vendarle dovolj do- bro osnovo, da bi ga konkre- tizirali in poiskali najustrez- nejše oblike v samih šolah, v vsebini pouka. KOLESA OB ŠOLI: Kolesa so čedalje bolj priljub- ljeno prevozno sredstvo za učence osnovnih šol. Z njimi lahko mnogo hitreje premagujejo precejšnje razdalje od doma do šole, še posebej če so te šole na deželi in so domovi učencev razsuti po vsej šolsiki okolici. Ta posnetek smo napravili v hladnih jesen- skih dneh pred osnovno šolo v Ljubečni, katero obi- skujejo otroci iz zelo oddaljenih vasi. Kolesa pa učenci puščajo, tako kot marsikje drugje, kar ob zidu, saj kolesarnice ra te »konjičke« šola ne pre- more. Foto: M. Brecl USODNI ŽEBELJ V nedeljo sedem poškodovanih na celjskih cestah Tako se je v nedeljo zgo- dilo na širšem celjskem ob- močju devet prometnih ne- sreč, en človek je podlegel, sedem jih je bilo poškodova- nih, od tega dva huje, gmot- no škodo pa so ocsnili na 26.000 dinarjev. Kot čedalje pogostejši vzrok prometnih nesreč se pojavlja poledica, ki povzroča, da so ceste mnogo bolj nevarne in jim mora biti hitrost motornih vozir zato primerna. Mnogi vozniki mislijo, da je primer- na hitrost že 60 kilometrov na uro, vendar je tudi ta pre- visoka, če je cesta slaba ali zaledenela. Prometna nesreča s smrt- nim izidom se je zgodila na Bregu pri Polzeli. 2ebelj je bil vzrok, da je imela nesre- ča tako hud konec. Nesreča na bregu je ena redkih, ti- stih najtežjih nesreč, kjer ni bi kriv nihče izaned udele- žencev cestnega prometa — za dva brata je bil usoden samo kos železa. 31-letni MILAN PEÔNЖ je vozU z motornim kolesom z Brega pri Polzeli proti vasi Gmajna in peljal na zadnjem sedežu 37-letnega brata VIN- KA PEĆNIKA. Med vožnjo se je nenadoma izpraznila guma na zadnjem kolessu. Predrl jo je žebelj. Nenadna okvara je povzročua, da sta oba Pečnika padla. Vinko Pečnik je pri padcu dobil tako hude poškodbe, da je podlegel na mestu nesreče, njegov brat pa se je laže po- škodoval. člani komisije, ki so si ogledali mesto nesreče, so ugotovil, da voznik Milan Pečnik ni vozil z neprimerno hitrostjo ter da je bil v ča- su nesreče trezen. In še ena težja nesreča se je zgodila v nedeljo. 30-letni SLAVKO PLAN- TAK je vozil z neregistrira- nim traktorjem in enoosno prikolico iz Arje vasi proti Petrovčam. Pripeljal je do ceste I. reda in zavozil v kri- žišče, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. V tem je iz Ljubljane pripeljala z osebnim avtomobilom 29-let- na IVANKA ZAJC iz Celja. Avtomobil je zadel v zadnje kolo traktorja s takšno silo, da je to odletelo. Pri trče- nju sta bila hudo poškodova- na voznica, ki je dobila pre- tres moi^anov ter sopotnik 31-letni MARTIN KARNOV- ŠEK, ki je dobil prav taiko pretres možganov in rani na glavi, škodo na obeh vozilih so ocenili na 6(K)0 dinarjev. Zima bo vse hujša, sneg in poledica se bosta menja- vala na naših cestah. Zato vozniki pozor, upoštevajte pogoje ceste, da ne boste jutri na vrsti ti! M. S. ZA LJUBITELJE NARAVE CLIVIA Leto za letom razveseljuje clivia svoje cojitelje z velikim dekorativnim socvetjem, îanjo že od septembra sem velja nasled- ije pravilo: nobenega gnojila, vode pa le ;oliko, da se koreninski ■ sestoj ne posuši. Do cvetja je za olivio najprimernejša tem- peratura okrog 15 stopinj. Med cvetenjem ji prija nekoliko večja temperatura (okrog 18 do 22 stopinj), čas počitka traja neka- ko do januarja. Ko se začne prikazovati cvetni p>oga- njek, potrebuje clivia boljšo hrano in iz- datnejše zalivanje. Vsaka dva tediia po- trebuje gnojni zalivek, da se med vegeta- cijo preveč ne iztroši. V zimskih mesecih liste večkrat ovlažimo in očistimo sobnega prahu. Clivia nikoli ne sme stati v temnej- šem prostoru, saj se nam lahko zgodi, da bomo nekaj let zaman čakali na cvet.'Po- leti, ko je obilo svetlobe, je zadovoljna tudi v po'senci na prostem. ORODJE ČEZ ZIMO v tem letnem času zadostu- je pogled skoz okno v me- glo in dež, da se spomnimo na vrtno orodje in naprave, ki jih tri četrt leta s pridom uporabljamo. Delo smo zu- naj v glavnem opravili in ne- kaj mesecev bo orodje ob- ležalo. Predvsem le-tega skrb- no očistimo, s kovinskih de- lov odstranimo rjo in jih na- cljimo. Pokvarjena držala na- domestimo z novim oz. sta- ra zaščitimo proti trohnobi. Posebno nego zasluži stròj- ček za košnjo trave, pa naj gre za najpreprostej.še.ga ali za tistega s strojnim pogo- nom. Vsaka taka naprava ima tovarniško navodilo za zaščito. Napravo po možno- sti razstavimo, očistimo in naoljimo. Rezila namažemo s strojno mastjo. Gumijasta cev bo spet prožna, če jo na- tremo z glicerinom potlej pa zvijemo v vehk kolobar. Tu- di naprave za škropljenje moramo pred zimo skrbno umiti, posušiti ter jih zava- rovati pred korozijo. Vse to kajpak zahteva nekaj časa, vendar trud ne bo zaman, ker bomo spomladi lahko pri- jeli v roke brezhibno orodje in naprave, ne pa, da šele te- daj tekamo c- ščini sta se udeležila tudi po- slanec gospodarskega zbora zvezne skupščine Milan Ko- žuh in poslanec republiškega zbora slovenske skupščine Kari Porte. Na upravi Zasavskih pre- mogovnikov pa se je zatem setal Vinko Hafner s predsta- vniki samoupravnih organov, vodstev družbeno političnih organizacij in uprave te naj- večje delovne organizacije v zasavskih rudarskih Revirjih- Govora Je bilo predvsem o trenutnem položaju Zasav- skih premogovnikov m pa o predvidevanjih za nadaljnjo ekonomsko usmeritev Pred- stavniki Zasavskih premogov- nikov so naglasili, da se je z dokončano modernizacijo obrata Hrastnik in z zaè'^t- kom rednega obratovanja no- ve Termoelektrarne Trbovlje II izboljšal položaj delovne organizacije, doslej raziskane zaloge premoga na tem pod- ročju, ki jih cenijo na več kot 200 milijonov ton, vendar pa celotno območje še ni ra- ziskano, pa zagotavljajo tudi nadaljnjo perspektivo. Osno- vni problem je precejšnje za- ostajanje v modernizaciji, za- radi česar produktivnost ni takšna, ki bi omogočala kon- kurenčen nastop na tržišču in istočasno tudi oblikovanje za- dostne akumulacije. V Zasav- skih premogovnikih priprav- ljajo zdaj več študij, da bi razrešili tudi te naloge. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner je v razpravi med drugim menil, da je pomoč družbe premogovnikom nujna, seveda pa je potrebna večja angaži- ranost tudi samih premogov- nikov, vse probleme pa je treba reševati na ekonomski osnovi. Opoldan je Vinko Hafner obiskal Termoelektrarno Tr- bovlje- Najprej se je pogovar- jal s pr^stavniki te delovne organizacije, pri čemer ga je zlasti še zanimalo, kako je s sodelovanjem med termo- elektrarno in Zasavskimi pre- mogovniki glede dolgoročnih dobav premoga, potem pa si je ogledal tudi novo Termo- elektrarno Trbovlje II., ki so jo v nedeljo izročili namenu. jPopoldan pa si je podpred- sednik Vinko Hafner najprej ogledal prostore trboveljske Splošne bolnice, zatem pa se je pogovarjal z zdravstveni- mi delavci iz vse treh revir- skih občin o nekaterih aktu- alnih vprašanjih s področja zdravstva in socialnega zava- rovanja. V razpravi so zdrav- stveni delavci iz Revirjev po- vedali, da bi bilo umestno, da bi v prihodnje v Revirjih eno- tno organizirali medicinsko službo, se pravi, da bi prišlo do ustanovitve enotnega me dicinskega centra za zaključ- no regijo, kar bi nedvomno pomenilo korak naprej v pri- zadevanjih Za poenostavitev in racionalizacijo i>oslovanja ter za višjo raven zdravstvene službe. V razpravi je tovariš Haf- ner med drugim opozoril na nekatera vprašanja v zvezi s financiranjem zdravstvene službe v letu 1969, pri čemer je poudaril, da bo osnovna naloga kolektivov zdravstve- nih zavodov, da z lastnimi napori in racionalizacijo naj- manj obdržijo že doseženo raven zdravstvenega varstva. Ko so v razpravi govorili o predlogih za zvišanje parti- cipacije zavarovancev za zdravljenje in zdravila so zdravstveni delavci in drugi udeleženci razgovora opozo- rili, da bi bilo treba izredno skrbno preučiti vse predloge za zvišanje soudeležbe, pa če- prav bi bilo zvišanje le mini- malno. Kot nesprejemljive so označili sedanje predloge za zvišanje participacije, saj bi takšna občutna zvišanja moč- no prizadela zavarovance, zla- sti še tiste z nizkimi osebni- mi dohodki oz. upokojence ^ (M) NA KRATKO Razgrnjen zazidalni načrt za Klančnikov hrib v prostorih občin.ske skui>ščine Trbovlje (1. nadstropje) je razgr- njen do 15. decembra zazidalni načrt za Klančnikov hrib, to fe za področje nad Dimnikom. Prvi samostojni celo- večerni koncert v okviru delavskega prosvetne- ga društva Svoboda Trbovlje II je bil lansko leto ustanovljen »Trbo- veljski oktet«. Pevci zaključujejo priprave za prvi celovečerni samo- stojni koncert, ki bo decembra. Anketa o stanovanjski problematiki Komisija za vpra.šanja borcev in invalidov NOV pri občinski skup- ščin Trbovlje ter občinski odbor /ZB NOV Trbovlje sta orsanizi- rala anketo o stanovanjski proble- matiki. Rezultati ankete bodo slu- žili za programiran.jc zbiranja sredstev za reševanje stanovaneske problematike borcev, aktivistov, predvojnih komunistov in družin padlih borcev ter aktivistov Varčevalcev čedalje več Pri podružnici Kreditne banke in hranilnice Ljubljana v Trbov- ljah narašča število varčevalcev in obseg hranilnih vlog iz leta T leto. Trenutno .je v okviru trbo- veljske podružnice (ki deluje za nik) okrog 11.000 varčevalcev. Ve- področjc občin Trbovl.je in Hrast- ča se dokaj hitro tudi število ti- stih občanov, ki namensko var- čujejo. Obvezno cepljenje goveda in ovac Oddelek za gospodarstvo in ko- munalne zadeve občinske skupščin Trbovlje je izdal odredbo o ob- veznem cepljenju govedi In ovac proti slinavki in parkljevki. Cep- ljenje bo opravila Veterinarska po- staja Trbovlje na stroške lastni- kov živali. Decembra začetek pouka Prihodnji mesec bo začel v Tr- bovljah z delom oddelek pedago- ške akademije iz Ljubljane za razredni pouk. Organizator te ob- like izobraževanja je trboveljska Delavska univerza, namenjen pa je oddelek za razredni pouk Pedago- ške akademije iz Ljubljane pro- svetnim delavcem iz vseh treh re- virskih občin. Predpakirano blago V blagovnici V oddelku delikaesa Blagovnice v Trbov!{¡ah so začeli prodajati predpakirano gove^ in svinjsko meso, ki ga dobavlja Kmetijski kombinat Žalec. Razgovori s predsedniki in tajniki Občinski sindikalni svet Trbov- lje je pripravil zadn,ie dni več raz- govorov s predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic, na katerih So obravnavali priprave na občne zbore sindikalnih podružnic, pred- vsem z namenom, da bi imeli ti zbori kar najbolj delovni značaj. Aktivnost ZK Zadnje dni se je v Trbovljah se- šlo šest aktivov Zveze komunistov ter obravnavalo predlog statuta Zveze komunistov Slovenije in Te- - ze za resolucijo VI. kongresa ZKS. Za včeraj pa ђе bila sklicana pred- ; kongresna seja občinske konferen- ce ZK Trbovlje, na kateri naj bi prav tako obravnavali gradivo, id je predloženo VI. kongresu sloven- skih kongresov. Gasilci v Miinchenu Trije gasilci, člani industrijskih gasilskih diništev rudnikov Trbov- lje, Hrastnik in Zagorje ob Savi, se bodo udeležili strokovnega iz- leta v München, ki ga v dneh od 28. novembra do 1. decembra orga- nizira Gasilska zveza Slovenije. Plenum sindikata V torek je bila v Trbovljah razširjena seja plenuma občinske- ga sindikalnega sveta Trbovlje, U so se je udeležili tudi predstavnic ki osnovnih sindikalnih organiza- cij. Obravnavali so dosedanje go- spodarjenje in izhodišča za nađal|i nji gospodarski in družbeni ra»- voj Trbovelj v letih 1969 in laMj SESTANEK PODROČNEGA KLUBA POSLANCEV V TRBOVLJAH O ustavnih spremembah Ф ■' zadnjem sestanku področnega kluba poslan- cev v Trbovljah, ki so se ga udeležili tudi predstav- niki občinskih vodstev družbeno-političnih organi- zacij iz vseh treh revirskih občin, so obravnavali pred- log za spremembo Ustave SR Sloveni.)e. V razpravi so republiški poslanci iz Trbovelj, Hrastni- ka in Zagorja ob Savi opo- zorili, da pogoste spremembe vnašajo pravno negotovost, zaradi česar so bili mnenja, da naj bi za zdaj spremenili samo tiste določbe v sloven- ski Ustavi, ki so postale že resna ovira za izvajanje po- sameznih nalog, istočasno pa naj bi začeli z obravnavo ustavnih določb in z izbira- njem pripomb in predlogov za bistvenejšo spremembo re- publiške Ustave, v kolikor je to potrebno. In v Revirjih prevladuje prepričanje, da je taka akcija potrebna. Ko so poslanci iz Revirjev ohravnavali predloge spre- memb republiške Ustave so soglasno ugotavljali, da je sedanja Ustava SR Slovenije preobširna, da posamezne zadeve urejuje preveč po- drobno, kar bi pravzaprav lahko uredili s posameznimi pravnimi akti, s poslovniki občinskih skupščin itd. Sicer pa smo v razpravi sli- šali tudi več tehtnih predlo- gov oz. mnenj, ki bi jih bilo treba vsekakor upoštevati. Tako naj bi čimprej sprejeli amandman k zvezni Ustavi, s katerim bi dali pravno os- novo samoupravnim skupno- stim. Podobno bi bilo treba potem spremeniti tudi repub- liško ustavo Ш prenesti na samoupravne skupnosti obra- vnavanje in razreševanje vr- ste vprašanj, o čemer daj razpravljajo in sklepajo po- samezni zbori republiške skupščine. Ko bi te samo- upravne skupnosti dovolj uveljavili, pa bi bilo treba razmišljati tudi o tem, koli- ko zborov naj v prihodnje deluje v okviru republiške skupščine. Z ustavnimi spremembami naj bi, kolikor je pač mogo- če podrobno, razmejiti pri- stojnosti med zvezo in repub- liko, z republiško Ustavo -pa naj bi dali možnost tudi re- publiški gospodarski zborni- c. in samoupravnim skupno- stim, da sprožijo postopek za izdajo zakonov. In še na nekaj so opozorili poslanci iz Revirjev: s spremembami repubUške Ustave bomo raz- širili pravice in dolžnosti občin, vprašanje pa je, če bo materialna osnova občin to- likšna, da bodo lahko tudi izpolnjevale vse naloge. Po mnenju revirskih po- slancev pa bi morali čimprej preučiti tudi učinkovitost ob- stoječega skupščinskega siste- ma. Sprejemamo namreč za- kone, sklepamo dogovore, vendar dosledno potem tega ne izvajamo in zato večkrat tudi nismo dovolj učinkoviti. Sicer pa so se na zadnjem sestanku področnega kluba poslancev v Trbovljah dogo- vorili, da bodo izvršni odbo- ri občinskih konferenc Socia- listične zveze v Hrastniku, Trbovljah in Zagorju ob Sa- vi izdelali programe javnih razprav o predlogih za spre- membo republiške Ustave, in sicer v okviru priprav na spomladanske skupščinske volitve, v razpravah pa bodo aktivno sodelovali tudi vsi poslanci republiške skupščine s tega območja. (nk) SESTANEK GRADBINCEV v Trbovljah je bil prejšnji teden sestanek področnega odbora sindikata delavcev gradbeništva in industrije gradbenega materiala, na ka- terem so obravnavali pri- prave za sklic področne kon- ference. Podrobneje so spregovorili o gospodarjenju in o načrtih za razvoj v Cementarni Tr- bovlje, zraven tega pa so iz- menjali tudi izkušnje o dose- danjem delu, kar bo nedvom- no omogočilo lažje oblikova- nje in sprejemanje stališč do posameznih problemov na občnih zborih sindikalnih or- ganizacij v gradbenih podjet- jih oz- v industrijah grad- benega materiala v Zasavju v decemb-ru- škoda le, da se sestanka niso udeležili tudi člani pod- ročnega odbora iz Zagorja ob Savi. (š) Priprave na kongres Na zadnji seji, ki je bila 18. novembra, je komite Revirske konference ZKS v Ti-bovljah obravnaval pri- prave revirskih komuni- stov na VI. kongres ZKS. V dneh do začetka VI. kon- gresa slovensikih komimi- stov, to je do 9. decembra, se bo razvila na celotnem nevirskem področju izredno razgibana predkongresna de- javnost Zveze komunistov. Na sestankih bodo komunisti razpravljali o gradivu, ki je predloženo kongresu, razpra- ve o Tezah za resolucijo VI. kongresa ZKS pa bodo kar najbolj kookretizirali in jih povezali z obravnavo perečih vprašanj sedanjega razdob- ja. Ko so člani komiteja Re- virske konference ZKS ob- ravnavali Teze za VI. kon- gres slovenskih komunistov so poudarili velik pomen Tez. Teze poudarjajo, da je v sre- dišču celotnega družbenopo- litičnega dogajanja oz. aktiv- nosti Zveze komunistov naš delovni človek — samouprav- Ijalec. Sicer pa bodo Teze s političnimi stališči, ki jih vsebujejo, lahko pomembno vplivale tudi na oblikovanje politike oz. stališč Zveze ko- mimistov Jugoslavije. Komite revirske konferen- ce ZKS pa je na zadnji seji s.pre@ovoril tudi o izhodiščih za usmeritev in oceno idej- no političnega izobraževanja in xisjposaibljanja članov ZK v zasavskih Revirjih. (nk) 28. nov. 1968 Fí>0 SO POV7JRO'^ÎTEI И FINANČNE KRIZE PRI NK KI.ADIVAR СЕ1ЛЕ? \se od šmink do modrčkov DA O NEPLAČANIH RAČUNIH IN NAROČILNICAH SPLOH NE DVORIMO # Kdo bo plačal za 14 starih milijunov računov? # Mimo znanih družbeno-političnih in športnih de- lavcev so se nekateri okoriščali z denarjem. # Sk(uaj dva meseca nogometaši tekmovali z de- narjem, ki so ga prispevali odborniki. # Šuster: »Zdajšnji nogomet plačuje davek za II. zvezno ligo. To so direktne posledice. Kasnejša fuzija med NK Kladivar in ŽNK Celje je iz vidika celjskega nogometa bila edino možna.« # Јолап: Revizor naj vse pregleda. Preko sodišča se naj stvari na pravni način rešijo in razčistijo, ljudi pa je potrebno poklicati vsaj na moralno odi^ovornost!« Od letošnjega nastopa v slovenski ligi so si celjski nogometaši in peščica naj- bolj vnetih navijačev veliko obetali. Upali so na popolni uspeh, tako da bi v prihod- nji sezoni nastopali v drugi zvfezni ligi. Torej tam, kjer se je začela kalvarija za ce- ljski nogomet, klubske odbor- nike, navijače in ne nazad- nje za celotni celjski šport. Uspeha ni bilo. Igre so bi- le slabe, brez prave volje in temperamenta. Pravih vz- rokov dolgo ni nihče vedel. Potem se je začelo: na klub- ski mizi so se zbirali raču- ni, ki jih nihče ni plačal. Vso- ta je narasla na okoli 14 mi- lijonov starih dinarjev. Šele zdaj je postalo znano, da je v času druge zvezne lige lah- ko vsek naročal v trgovini kar je želel. Vodje trgovin so pač dajali na upanje, poznan- stva, prigovarjanja. Vladala je splošna anarhija, v kateri so se nekateri kljub prisot- nosti znanih družbeno-poli- tičnih in športnih delavcev lepo okoriščali: kupovali vse do šmink do modrčkov (s prvimi so barvali vse Celja- ne!), lovili ribe v Ljubnem, izterjevali denar itd. V Celju se je zbrala majhna koloni- ja igralcev, ki so mislili, da bodo pri nas lepo zaslužili. Za delo jim ni bilo. Tudi tre- ner je bil drugorazredne kva- litete in ni zmogel naporne- ga in odgovornega dela. Vod- stvo pa je bilo kot m>arione- ta: nasedalo je drugim. Tako so si skozi občne zbo- re podajali roko različni predsedniki, se smejali drug drugemu v obraz in si žele- li vso srečo na novem delov- nem mestu. Neplačani računi pa so se v zadnjem času za- čeli zbirati. Komunalni zavod za socialno zavarovanje zah- teva 10 milijonov 486 tisoč starih dinarjev) od tega je več kot polovico samo obresti!), ostale delovne organizacije pa za 3 milijone 200 tisoč starih dinarjev. Dništvu so zaprli žiro račun in zadnja dva me- seca so nogometaši nastopa- li s tistim denarjem, ki so ga dali odborniki. Igralci ni- mhjo trenerja, oprema je po- polnoma tmičena, pionirji so na zveznem finalu nastopili bosi. Pri društvu upajo, da bodo uspeli pri nekaterih podjetjih, da bodo le-ta črtala dolgove. Upajo tudi, da bodo uspeli pri zmanjšanju obresti, ki jih zahteva KZSZ. Vendar dolgo- vi še vseeno ostanejo in to veliki dolgovi, ki pa jih druš- tvo s prazno blagajno ne mo- re plačati. Celjskim telesno- vzgojnim organizacijam je že tudi postalo smešno, da bi morale vedno znova pokriva- ti dolgove, ki so jih pod za- stavo znanih družbeno-politič- nih delavcev naredili nekate- ri člani prejšnjih uprav. Šest vprašanj 1. v najnovejšem primeru gre za moralno, materialno in kazensko odgovornost. Ko- ga vse je potrebno poklicati, da bo pomagal rešiti celjski nogomet? Morda vse predsed- nike, člane UO? 2. Ali lahko dovolimo, da bo na račun celjskega nogometa trpela celotna celjska teles- na kultura, katero smo prav v zadnjem času uspeli dvig- niti na višjo raven? 3. Nekateri člani UO zago- tavljajo, da je celotna situa- cija zelo komplicirana in da je prav, da jo enkrat za vse- lej pogledamo pod mikrosko- pom. Problem ni v združit- vi, temveč drugje. Kje? 4. V vodstvih so bili znani družbeno-politični delavci in kako so mogli dovoliti, da so drugi poleg njih počenjali takšne stvari, ki še danes tepejo celoten celjski šport? 5. Enkrat za vselej je tre- ba razčistiti vprašanje, kakš- ne kvalitete nogomet hočemo imeti v Celju in koliko bo- mo v njega investirali? 6. Kdo bo konkretno plačal račune? Ce jih bo ponovno družba, potem dobimo vsaj enkrat j"igorozni in pokažimo tiste, ki so po svojih močeh pomagali spraviti NK Kladi- var-Celje tja, kjer lahko sna- me tablo z ograje. Komentar Vsi celjski športi so zara- di pametne politike, ki jo vodijo odgovorne organizacije v Celju, napravili velik korak naprej. Vedno škriplje pri nogometu. Začelo se je 1964 leta ob vstopu v II. zvezno ligo. Posledice enoletnega iz- leta pa so porazne. Tega zapisa nismo pripravi- li zaradi bombastičnega natol- cevanja po zahodnUi vzorcih. Ta zapis smo napravili zara- di pomoči celjskemu nogo- metu in športu zaradi p>o- moči tisti peščici športnih delavcev, ki so ostali na po- tapljajoči palubi in ne vedo ne kam, ne kod. Drugi so stisnili rep med noge in se danes na primerni razdalji smejejo, spominjajo lepih dni v Ljubnem in drugod ter šmink in modrčkov- Prav za- radi tega in v dobro celjske- mu športu bodimo vsaj en- krat toliko rigorozni in po- kažimo ria tiste, ki so po svojih močeh pomagali spra- viti NK Kladivar-Celje tja, kjer lahko sname tablo z ograje . .. TONE VRABL ŽRTVE PROMETA PODLEGLA JE v celjski bolnišnici je pre- tekli teden umrla 47-letna ŠTEFANIJA FAJDIGA iz Tr- novelj pri Celju zaradi poš- kodb, ki jih je dobila v pro- metni nesreči na križišču Ma- riborske cesta in Aškerčeve ulice v Celju. IZSILJEVAL JE PREDNOST Iz Celja je vozil proti Laš- kemu z motornim kolesom 21-letni ALOJZ LAPORNIK iz Laziš, ko je po neprednost- ni Kukovičevi ulici pripeljal na prednostno cesto, ne da bi se prepriöal, če je pro- sta, kolesar 50-letni FRANC KOVAČ iz Celja. Zaradi izsi- ljevanja prednosti sta trčila. Kolesar je dobil poškodbe na glavi. ZAPELJAL PRED TOVORNJAK Iz središča mesta Celja je proti. Ostrožnemu vozil s to- vornim avtomobilom 45-letni MIHAEL ROJNIK iz Grušo- velj. Vozil je po Ipavčevi ulici in hotel peljati narav- nost po Cesti na Ostrožno. V tem je po Ipavčevi pripe- ljal z desne strani mopedist 20-letni MARJAN DREN iz Pake, ki ni up>ošteval pro- metnega znaka »križišča s cesto, ki ima prednost« in je zapeljal pred tovornjak. Pri p,adcu si je zlomil des- no roko in dobil rano na ključnici. Na vozilih je ško- de za 1.800 dinarjev. Mope- dist ni imel potrebnega do- voljenja na vožnjo. ZADEL JE KOLç SARKO Proti Rogatcu je v njih jutranjih urah vo?^'' gasilskim avtomobilom 24, ni LEOPOLD ZDOVC 5^ j trosijo približno 30 кИођ,' rov, kot je sam izjavil. \r ^ gaški Slatini je prehit« kolesarko 18-letno ТЕђјЈ JO GRIL in jo zadel s njim desnim delom avtuj! bila. v celjski bolnišnici ugotoviU, da je dobila J tres možganov in zlom it^ nice. OBLEŽAL j JE NEZAVESTEN Iz Glavnega trga v Se^ ci je vozil . proti Šmarjij osebnim avtomobilom 55.! ni MIRKO MOHOR, pra' no po desni strani ceste zmerno hitrostjo. V blag, desnem ovinku je skoči; pločnika pred avtomobil j šec ML.\KAR. Avtomobil Mlakarja odbil nazaj pločnik, kjer je obležal v zavesti. PARKIRAN TOVORNJAK Po Mariborski cesti je središča Celja proti Voj ku vozil z osebnim avtaj bilom 32-letni VILJEM R| NOŽNIK iz Celja in zavil desno v Kidriževo ulico, - je bil parkiran tovornjak prikolico, zato je moral E nožnik zaustaviti vozilo ko, da je bil zadnji de! 1 tomobila še na kolesan stezi Mariborske ceste, stezi je pripeljal s koles na motorni pogon i>4-le MARTIN JANCIC in zadel avtomobil. Poškodoval se po roki. FRANC LUŽNIK: »Zdaj je Smučarsko društvo Izletnik dobilo profesionalca strokov- njaka, tehničnega se- kretarja, ki bo eelotno delo na področju smu- čanja in rekreacije vo- dil.« (Sestanek predstavni- kov športnih društev s predstavniki Občinske- ga sindikahie.ga sveta o možnostih rekreacije v Celju!) Žarko Prcsinger je že več let stalni član prve ekipe RK Celje, ki prav letos že daigič nastopa v zvezni li- gi. Nastopil |e tudi v mla- dinsld državni in republi- ški reprezentanci. Je reden študent arhitekture v Lju- bljani. Šport na kratko NOV ASFALT V LUČAH v Lučah so nedavno dobi- li nova asfaltirana igrišča za odbojko, rokomet in košar- ko, zraven pa so zgradili še atletsko stezo. Stroški za iz- gradnjo pomembnega športne- ga objekta so bili 25 tisoč dinarjev. KROS V BRASLOVČAH m Na tekmovanju v krosu, ki je bilo v Braslovčah, je nastopilo 140 tekmovalcev. Pri posameznikih je zmagal Zlat- ko Prislan pred Marjanom Kristavčnikom in Zdenkom Prislanom, pri posameznicah pa so prva tri mesta osvoji- le: Majda Goršek, Nika Vi- potnik in Danica Lukner. V ekipni uvrstitvi je zmagal Ža- lec (pionirji) in Griže (pionir- ke). NEUSPEH NK POLZELA NK Polzela, ki tekmuje v I. razredu celjske nogometne podziveze, je cb koncu jesen- skega dela tekmovanja osvo- jil slabo predzadnje mesto. Predsednik sekcije Ivan Ko- ler je v razgovoru povedal, da je glavni vzrok za tako slabo uvrstitev v netrenira- nju, nedisciplini in poškod- bah nekaterih najboljših ig- ralcev. Vendar na Polzeli upajo, da bodo skozi zimski čas situ- acijo nekoliko uredili in v spomladanskem delu tekmo- vanja dosegli takšno uvrstitev, ki jim bo omogočala nasto- panje v tej ligi tudi v prihod- njem letu. T. TAVČAR HOKEJ NA TRAVI: PARTIZAN GABERJE TRETJI? V zadnjem kolu prvenstve- ne zahodne lige v hokeju na travi so dosegu Celjani v Že- nini pri Zagrebu izreden us- peh. Premagali so tamkajš- nje domače moštvo z rezulta- tom 2 : 0. Oba zadetka je do- segel Kolenc v 8. in 56. mi- nuti. Celjani bodo v prihodnjih dneh odigrali še zaostalo tek- mo s Slogo, V primeru, da tudi to zmagajo, bodo zased- li odlično tretje mesto. V ne- deljo igrajo na igrišču pri Skalni kleti polfinaLno tekmo za jugoslovanski pokal z lan- skim državnim prvakom Su- botičanko iz Subotice. Ker so celjski hokejisti na travi prav v tem času v izredni formi, lahko pričakujemo tudi v tej tekmi uspeh. PARTIZAN GABERJE : SUBOTIČANKA 0:3 Po velikem uspehu, ko so celjski hokejisti osvojili na- slov republiškega pokalnega prvaka, je le malo manjkalo, da ne bi premagali tudi dr- žavnega prvaka Subotičanko iz Subotice. V polfinalnem srečanju je v nedeljo dopoldne na igri- šču pri Skalni kleti še zlasti v prvih 30. minutah imelo celjsko moštvo izredno pri- ložnost, da zmaga. Napadal- ci Jost, Založnik in Nikolič pa niso uspeli premagati od- ličnega vratarja gostov in nji- hove obrambe. Kar ni uspe- lo Celjanom, to so dosegli gostje, ki so preko odličnega mladega napadalca šmita do- sebli tri gole. Obramba ce- ljske ekipe je tokrat bila slab- š'a od napada. ROKOMET: K K61J TRENINGI BREZ ŽOGE Celjski rokometaši se že pripravljajo na spomladansko tekmovanje. Trenutno trenira- jo štirikrat tedensko v telo- vadnici IV. osnovne šole in enkrat v hali AD Kladivar. Treninge brez žoge vodi Ro- man Lešek. šele ob koncu decembra bodo rokometaši prvič prijeli za žogo in se kasneje tudi udeležili zimske- ga prvenstva v dvoranah. 16 UR DRSANJA DNEVNO Za 29. november bodo tudi uradno odprli letošnjo zim- sko sezono na umetnem dr- sališču v Mestnem parku. Program je že sestavljen in obsega kar 16 ur drs.anja dnevno, šest ur je namenje- nih rekreativnemu drsanju, štiri ure športni dejavnosti. Za dve uri rekreativnega drsanja je vstopnina 1 dinar. HDK Celje bo v prihodnjih tevilkah Celjskega tednika priložil tiskan lu-nik, ki bo zelo dobrodošel vsem tistim, ki se želijo drsati. Vsi tisti, ki bodo postali člani društva pa imajo pri vstopnicah 20 odstotkov popusta. Seveda bo- do tudi v letošnjem letu pri- pravili začetne tečaje v drsa- nju ter hokejsko šolo. De- lovnim organizacijam, ki bo- do prijavile večje število svo- jih članov, bodo nudili pose- ben popust in strokovno po- moč pri učenju drsanja. Po- sebne ugodnosti so pripravili tudi za šole. V NOVO SEZONO Z NOVIM IMENOM Na seji UO SD Celje se je le-to preimenovalo v SD Iz- letnik. Tako imajo smučarji skupaj s turističnim društ- vom urejeno pisarno in stal- no službo. Do preimenovanja je prišlo tudi zaradi skupne organizacije izletniškega smu- čanja in rekreacijskih smu- čarskih tečajev ter skupnega sodelovanja pri gradnji in bodočem smotrnem korišče- nju zimskošportnega centra na Golteh. V Celju so pre- pričani, da bo skupno sode- lovanje samo v kor'st nada- ljnemu razvoju smučanja. BLOUDKOVE PLAKETE ŠTIRIM CELJANOM Pred letošnjim Dnevom re- publike so že četrtič podelili Bloudkova priznanja športni- kom in športnim delavcem. Letos so teh največjili pri- znanj v. Sloveniji bili deležni tudi štirje Celjani. Marjana Lubej in Nataša Urbančič sta prejeli Bloudko- vi plaketi za dosedanje šport- ne uspehe in še posebej za nastop na olimpijskih igrah. Dvo.je priznanj pa sta preje- la tudi znana športna delav- ca: Pavle Božič in Drago Za- dravec. Medtem, ko ,je prvi predsednik TVD Partizan Ga- berje in predsednik zbora at- letskih sodnikov pri AZS, pa je Zadravec dolgoletni pred- .sednik Smučarskega društva Izletnik. Oba sta bila tudi znana predvo.jna celjska šport- nika. Štiri Bloudkove plakete ni- so samo priznanje športnica- ma in športnima delavcema, pač pa celotnemu celjskemu športu. T. V. ŠAH: CELJE : RAVNE 6:4 Prejšnji teden je bil v Ce- lju izločilni šahovski dvoboj za prvenstvo SRS med celj- skim šahovskim klubom in Ravnami. Po pričakovanju so zmagali Celjani, ki pa niso nastopili v popolni postavi. Tokrat se domačini lahko za- hvalijo samo članicama, da so se uvrstili v nadalnje ko- lo. Hojnikova in Užmahova sta s težavo premagali svoji nasprotnici in tako zagotovi- li zmago. Pri Oljankah so bili boljši ob že omenjenih članicah še Pe'-ec, štrajher, Bervar in mladinec Mikola, ki je presenetil z dcbro igro. S. PERTINAC Dopolnilna pravila dr iiA hi Društvo za varstvo in vz( jo ptic v Celju je v peti ?2. novembra imelo svoj redni občni zbcr- Ta :•" - pc svetili predvsem s: dopolnjenih pravil ci.us:. Zaradi širšega območja n hovegia delovanja, b i veljavnih predpisih uradno registrirali v L., .. ni. V pravila društva 1 vključili tudi delo selici akvaristov. Vso skrb posvečajo za* že dokaj redkih гипад| ptic. V ta namen organisi jo prehrano v zimskih dn s postavljanjem роШ'Л krmilnic. Opozarjajo voć^ šol. da v svoj program vKlí cijo dovolj razlage za zaáS narave in življenja v n% Člani društva ugotavljajo, d še vedno nekateri objestnel imičujejo z zračnimi pušlu mi in drugimi sredstvi tai ptice kot krmilnice in vali nice. Za oimboljšo zaščito narai in njenega življenja b<''| ustanovili več stalnih koniis med njimi tudi komisijo ' delo z mladino o varstvu J vzgoji domačih in zunanji ptic- Člani društva naprošaj o i< kogar, ki bi opazil taliS početja, da storilca opszol o primeru pa obvesti ^ štvo. Člani aktiva, ki ^ stransko skrbijo za za'6i' narave in življenja v njej P" čakujejo popolno razuinev nje in pomoč posamezni^'' kakor tudi od/^ostalih orgai zacij in društev. V ta nan" vsako leto organizirajo stavo ptic- Razstavo domai in nekaterih zunanjih P* bodo pripravili v času ^ 27. novembra do 3. decem*" 1968 v dvorani v Gledali^ št. 4 v Celju. KEGLJANJE: ZA BRANIKOM SO CEI Л AN I v Mariboru je bilo тер^ liško prvenstvo v borbe!" kealjaških partijah. Med setimi ekipami so nastop tudi Celjani, ki so P<^' 161 kegljev in zasedli d^^ mesto Z4 mariborskim nikom (1703), Božo Savinšek MIMO STRAŽE У: nk je legal na osamlje- p .ribuvsko vasico, kjer se pzi^e hiše tesno stiskajo dru- Џ /C drugi, kakor da bi se tako branile pred hudim mra- ¡oin, ki je že nekaj dni nazaj çritiskal тш pokrajino. Dan fg je nagibal h koncu in po ffišah so se pričele prižigati çfve luči. Iz dimnikov, na џЦћ. s snegom obloženih stre- џП se je že valil dim in тга-i jfianjal čas večerje in počit-l Џ. Obilje snega, ki je padeÚ pred ditevi, je dajalo dolini ¡pojevrsten čar. Mrzel veter^ ¿oniacini mu kratko pravijo. fZdovc«, je bril okoli vogalov ijpmačij in nikomur ni hodij L na misel, da bi zapustil \0pel zapeček ter se podal |дд plano, v mrzel januarski fečer ... Bilo je tretje leto okupacije' Џ vaščani so že v polni meri občutili vse gorje vojne vihre. 'Večerni molk je zmotil joa- Ф lajež... V nizki hiši, streljaj daleč od potoka, ki se je nekoliko nižje izlival v reko, sta ženici sedeč v zapečku, ravno kon- čali svojo vsakodnevno ve- černo molitev, ko ju je zmo- ' ; :)asje lajanje . .. tgoče je Lojze?« reče mati svoji hčeri, kmečki ; okoli petdesetih let, s štirimi sinovi. ■ bi le bil, saj je že zad- ts,« ji odvrne. Na obra- li ji je poznalo, da je ■bijena, pa tudi težko živ- je pustilo na njem svo- izbrisne sledove. Vstala 'a zapečka ter se sklo- •lad posteljo v kateri je ijen najmlajši sin. Z ne- retnjo, ga je pobožala ■>razu in mu popravila ■. kt mu je zdrsnila raz ':ali sta v napetem pri- van ju. Ne, ni bil Lojze, ki je že zgodaj zjutraj odšel zdoma. Nemška patrulja je ^ila, ko je na poti k mostu, kjer bo zamenjala stražo, ■stopala mimo hiše. »Če ga doslej ni bilo, potem ga nocoj ne bo! Pa, četudi pride do vasi, ne bo mogel preko rnostu, saj so že ob mraku postavili stražo in po- rinili na most tisto svoje mo- lovilo z bodečo žico,« je de- ^la stara mati. »Najbolje bo, ^ kar sama opravita. Že m večer razmišljam o tem, kako bi ga spravili na oni hreg, saj tu v hiši ne more teč ostati. Prenevarno, pa tudi najdejo ga lahko, po- tem pa. . . sam bog nam po- nagaf..!« j »Bom že uredila,« de zami- iljeno hči. »Počakajva, da »e izmenja straža, da se vrne- jo od mosta, potem pa stopim ponj. Vi pa, mati, boste ta fos popazili tu spodaj. I Molče sta sedeli ob veliki, top/o zakurjeni krušni peči. Stara mati je vzela iz éepa ponošenega predpasnika star \^olitvenik z velikimi jagoda- mi ter ponovno pričela šepe- tdje moliti... Enakomerno in piskajoče škripanje snega pod okni ji- "ie je naznanilo, da se pa- trulja vrača v župnišče, kjer je bila nastanjena nemška vojska. Hči je tiho vstala, vzela iz kota staro leščerbo, ki ;e imela na eni strani raz- bito steklo, ter prižgala sve- čo. Stara mati je stopila v vežo, se ozrla čez hišni prag po ozki gazi v globokem sne- gu gor in dol ter tihoma za- prla težka, jesenova lopna vrata. Zapahnila jih je. Vrni- la se je v izbo in povedala hčeri, da zunaj ni nikogar, da lahko gre ponj ... Zavita v star, že nekoliko oguljen, debel volnen plet, je stopila hči z leščerbo v rokah po strmih stopnicah, ki so iz veže vodile na pod> strešje. Tiho je stopala po njih in poslušala, če se le morda kdo ni prikradel v bližino hiše. Na vrhu stopnic je obstala, si kljub mrazu, ki je vel okoli nje, obrisala potno .čelo, ter stopila ob zastrešju k veliki skladovnici drv. Leščerbo je postavila ob leseno steno, jo zasenčila z velikim bukovim zalogom in pričela počasi, poleno za -go- lenom, prekladati skladovni- co. Kmalu se je prikazala od- prtina, dovolj velika, da je brez težav lahko zlezel skozi odrasel moški. Vzela je v roko leščerbo, jo pomolila nad prostor, ki je bil onkraj skladovnice in tiho šepetaje dejala: »Pridi, Viktor! Lojzeta še ni nazaj. Mati mirkajo spo- daj, nikogar ni. Pohiti, mudi se, ne smemo več odlašati!« Ponudila mu je prosto roko, z desnico je še vedno držala leščerbo, in mu pomagala, da je z njeno pomočjo zle- zel iz skrivališča. Bil je fan- te, približno dvajsetih let, prej mlajši kot ne in gosto porasla brada je pričala o tem, da je že precej časa mi- nilo od zadnjega britja. »Ne podiraj za sabo, bom že jaz kasneje pospravila. Važnejša opravila naju ča- kajo in ne smevHi izgubljati časa,« je rekla fantu, ki se je sklonil nad drva, hoteč jih založiti v odprtino iz ka- tere je maloprej zlezel. Stopala sta po stopnicah navzdol; mati naprej s priv- zdignjeno leščerbo, njen dru- gorojeni sin, pa počasi za njo. V izbi ju je čakala stara mati. Povedala jima je, da je vse mirno, le pri sosedu, se ji zdi, tam doli pri Jako- binu ob mostu, spet kvar- tajo nemški oficirji ter se nacejajo г vinom, ki ga je preskrbel Jakobin. »Sam bog vas razumi. Pred tremi meseci si ves premrzel in bolan prišel domov, ko si pobegnil iz vlaka na poti v lager, sedaj pa, ko sva te tako dolgo skrivali in te oz- dravili, pa že zopet rineš v nove nevarnosti. Pa še ob takem vremenu!« je tarnala stara mati. »Moram mati, med parti- zane moram. Sicer pa sami veste, da ne smem več os- tati doma, saj so vam mama povedali, da se jim zdi, da so- sedje sumijo, še posebno Ja- kobin, da pri naši hiši zadnje mesece ni vse tako, kot je bilo poprej. Moti me le, da se brat Lojze še ni vrnil. »Mama,* obrnil se je k ma- teri, ki mu je v temačni ku- hinji zlagala najnujnejše v velik, nekdaj očetov nahrbt- nik, »kaj pa, če Lojze ni dobil zveze s partizani?« »Ne vem, toda iti moraš! Boš pač sam poiskal briga- do. Daleč partizani ne mo- rejo biti, saj so bili še pred- včerajšnjim na Vrheh. To me ne skrbi! Le kako naj te spravim mimo straže na mo- stu, pa še policijska ura bo vsalc čas, potem bo še težje. Čez vodo niže mosta tudi ne moreš. Led je kljub mrazu še tenak, po sredini pa voda še zamrznila ni.« Končala je z nahrbinikom ter mu začela pripravljati večerjo, čez čas ga je poklicala v kuhinjo re- koč: »Na, tu imaš še nekaj ma- lega za večerjo. Klobase, ki jih je prinesla Pečnica, serri skuhala in dala v nahrbtnik. Ko se boš srečal s fanti jih razdeli, teknile vam bodo. Pa hitro pojej, medtem bom pri- pravila kripo in seno. Odlo- čila sem se, da te bom mimo straže na mostu nesla v ko- šu, pokritim s senom. Kaj misliš?« »Boste zmogli, mati?« je re- kel ter hitel pospravljati jed. »Kaj pa, če vas bo stražar ustavil in zahteval, da mu po- kažete koš? Potem smo iz- gubljeni; izgubljeni vsi, vi, stara mati, Lojze, Gregor in jaz!« »Mora uspeti!« je dejala odtočno ter mu poketzafa. t roko naj ji sledi. Odprla je zadnja vrata, ki so iz kuhinje vodile pred hlev. Mraz je puh- nil v ogreto kuhinjo. Viktor se je hitro poslovil od stare matere, pobožal bratca, ki se je preobrnil v postelji, ker ga je motila luč in urno stopil za materjo na piano. Poslo- nila je velik koš, ki ga na kmetih uporabljajo za spravi- lo sena, ob hlevske stopnice, sin pa je zlezel vanj... Po- krila ga je s senom ter si oprtala težak tovor. Počasi, ti- paje z nogo vsako stopinjo v zmrzlen in spolskem snegu je s košem na hrbtu stopala za hišo, mimo sosedovega hle- va, proti mostu. Ob vogalu hleva je zastala, zajela sapo ter po ozki gazi počasi nada- ljevala svojo nevsakdanjo pot. Ob Jakobinovem hlevu, ki sto- ji tik ob mostu, se je pono- vno ustavila. Prisluhnila je prešernemu smehu, ki je pri- hajal iz hiše in že je hotela nadaljevati pot, ko jo je sin, ki ga je nosila v košu na ple- čih, narahlo potrepljal po ra- mi. »Mati, mati, postojte!« ji je pošepetal in čutila je nje- gov topel dih ob vratu. »Sto- piva v senco hleva,« ji je re- kel. Ubogala ga je. Oba sta padla v sneg, ko je hotela sneti koš in ji je na spol- skem snegu spodrsnilo. Mol- če sta obležala, prisluškujoč, če nista morda vzbudila stra- žarjeve pozornosti, ki je le slab lučaj vstran na mestu mencal otrpel od mrazu. »Kaj je?« ga je vprašala mati. »Preveč se vam tresejo no- ge, mati. Pretežak sem, pa tudi živčni ste. Stražar naju bo prav gotovo odkril. Dru- gače morava urediti.« Stisni- la sta se ob steno hleva, tik pod lino skozi katero je puhtela sopara in dišalo je po živini. Šepetaje ji je raz- ložil svoj načrt. . . »Mrzlo, kaj?« je dejala, ko je z golido v roki stopila mi- mo stražarja, proti svinjaku na drugi strani ceste. »Tam gori pri Jakobinu so pa ve- seli; kvartajo in pijejo« je še dodala. »Ja, ja.« je odvrnil stražar, pripadnik Wermanschafta, do- ma nekje iz Prlekije. »Prekle- to je mrzlo in človek bi raje bil na toplem, kakor pa tule v tem mrazu. Saj itak niko- gar ne bo!« -»Bi ga kozarček, mogoče žganega?« mu je dejala in si popravila plet, ki ga ji je veter ovil okoli obraza. »Bi, bi, pa še prileglo bi se! Ga imate?« ji je odvrnil. »Ponj stopim. Jakobin ga rad proda. Samo tamle ob svinjaku ga boste popili, saj veste, nimajo vsi radi, če vam takole strežemo.« Obrnila se je, prislonila golido ob pod- boju in stopila v Jakobinovo hišo. Kmalu se je vrnila in krenila proti svinjaku rekoč: »Tule ga imam. Pa še kame- radom ga kaj prihranite, če ne se boste opili. Močno žga- nje je in ogreli se boste. Jaz pa stopim še k svinjam po- gledat!« Stopila je v svinjak, vrata pa je pustila odprta na stežaj . . . Oprezno se je mladi stra- žar ozrl ob cesti gor in dol, stopil do mostu in se napotil pred svinjak, kjer je stopil pod strešni napušč s katere- ga so visele debele ledene sveče. Z obema rokama je pograbil steklenico in napra- vil dolg požirek pekočega žga- nja. »Stopi, le stopi, prašič nerodni,« je precej glasno robantila nad prašiči, ki so se gnetli ob praznem koritu. »Poberi se no, čuješ . ..« je še glasneje dodala. »Flaše pa nikar ne nosite nazaj, ko jo boste spraznili,« je rekla stražarju, ki si jo je tlačil v desni žep plašča. »Pa lahko noč! Jasna noč bo in še bolj bo pritisnilo,'' je še dodala in se mimo hleva vrnila proti domu . , _j______ Stara mati jo je pričakala ob zapečku, še vedno držeč v roki molitvenik, čeprav je nehala moliti že ob njunem odhodu, misleč na hčer in vnuka ter na to, kaj se bo zgodilo, če ju zalotijo ... »Je prišel na drugo stran?« je vprašala še vsa zaskrb- ljena. »Je!« je kratko odgovorila hči ter sedla poleg nje. »Je,' hvala bogu. Samo, da se še Lojze srečno vrne, pa je vse najhujše za nami,« je še do- dala in si pričela odvezovati zasnežene čevlje. Čisto rahlo je potrkalo na kuhinjsko okno. ženici sta se zdrznili. Stara mati je s težkimi koraki, sedmi kriz, ki ga je nosila, se ji je že močno poznal, stopila proti durim in jih počasi odprla. Bil je Lojze, ki je stal na pragu ves trepetajoč od mra- za in moker do pasu. Planil je v kuhinjo ter brez besed pričel metati s sebe premo- čena oblačila. Čez čas je re- kel: »Vse sem slišal. Lepo ste ga speljali stražarja, res le- po Samo bolj bi lahko po- hiteli tam pri svinjaku. Vik- tor je že ob prvem priga- njanju vaših prašičev spret- no švignil preko mosta, jaz pa sem do pasu v ledeni vodi trepetal od mraza tik ob škar- pi poleg svinjaka.« Oblačil je suhe hlače in si zapenjal pas, ko je iz kuhinje stopil v izbo in nadaljeval: »Pri Smrečniku ga bo jutri večer čakal kurir. Je vse dogovor- jeno, potem pa gre k šlan- efovL«............._ . . Pozno ponoči je že bilo, ko so legli k počitku. Pri Jako- binu pa je bilo še vedno sliša- ti smeh, ki se je zgubljal med hišarni v nočnem mrazu. Stara mati in Lojze sta le- gla že prej, ona pa si je ob siju sveče dala opravka še v kuhinji — legla je poslednja, kot sleherni dan. Nocoj m mogla zaspati. Preveč je doiH' vela ta večer in mislila je na sina, ki se je onkraj poto- ka vzpenjal po ozki gazi v strmi hrib partizanom naspro- ti... Po sklepu DELOVNE SKUPNOSTI »ČEVLJARSTVO-CELJE« Z DNE 20. NOVEMBRA 1968 OBVEŠČAMO CENJENE KORISTNIKE USLUG, DA Z 28. NO- VEMBROM UKINJAMO POPRAVLJALNICO ČEV- LJEV NA TRGU SVOBODE CENJENE STRANKE NAPROŠAMO, DA DVIGNE- JO POPRAVLJENE ČEVLJE DO VKLJUČNO 15. DECEMBRA 1968 OD 6. DO 14. URE. j ZRNO DO ZRNA POGAČA LE. ČE SI JO ZNAŠ ZAMESITI SAM! Po toèi |e pre|Mi%iiii %w€iiiiil KAJ MENI VIDA DOBNIK, ŠEF ODŠKODNINSKEGA ODDELKA PRI ZAVAROVALNICI »SAVA« V CELJU O RAZMERAH PO NEKATERH| KATASTROFALNIH POŽARIH PRI NAS. # šE DANDANES STAREJŠI LJUDJE PRAVIJO, DA SIT NE RAZUME IN NE DOJAME POČUTJE LAČNEGA. TODA V NEKATERIH PRIMERIH KO SIT ZARADI NE- VSAKDANJIH OKOLIŠČIN OSTANE LAČEN, NOČE DO- JETI DA SI JE NEKOLIKO TUDI SAM KRIV. # NAŠI LJUDJE ŠE VEDNO PREPOGOSTO POZAB- LJAJO DA LAHKO PO NESREČI OSTANEJO V NEROD- NEM POLOŽAJU, ČE SE ZA VSAK PRIMER PRED NE- SREČO NE ZAVARUJEJO. V zadnjih petdesetih letili, je cela vrsta Isatastrof priza- dela veliko število občanov, ki niso z ničimer te kata- strofe izzvali. Ce izmed kata- strof izdvojimo samo požare ugotovimo, da ogenj uniči vsako leto na desetine mili- jonov vrednosti. Torej vred- nosti, ki jih je marsikdo s težkim garanjem zbral. Ogenj najtežje prizadene ti- ste ljudi, ki ostanejo čez noč ^oraj goli in bosi ob po- gorišču. Ce so ti ljudje osta- reli, jim torej ogenj pobere vse za kar so se v življenju borili. In takih primerov je mno- go. Preveč, Ni treba brskati po spo- minu dolgo, da odkrijemo vrsto tragedij. Poglejmo pri- mer Trnovelj ali pa če ho- čete Stojnega sela, ki je po svoji tragediji še značilnejši od Trnovelj. Danes kmetovati ne pome- ni več samo rasparcelirati svoje moči in čas na določe- na letna obdobja: za plug, setev, žetev ... Če kdo, potem je kmet ti- sti, ki dela in gradi ob naj- večjem riziku! Kdo lahko jamči, da mu le teden dni pred žetvijo toča ne zdeset- ka pridelka? Ni ga, ki bi lahko jamčil, da mu živinče prav takrat, ko ga najbolj potrebuje ne pogine. In prav takrat, ko bi se lahko po trudapolnem delu predal po- čitku, ga iz spokojnosti pre- drami,H> rdeči zublji. V ne- kaj sekundah je ob vse ... Gospodariti na kmetiji po- meni danes med drugim še vedno stiskanje, varčevanje po vsej sili, prav zategadelj, ker živi kmet v nenehni bo- jazni pred katastrofo. Že od pamtivelca je tako. To je pre- šlo v kri in meso. Zaradi razdrobljenosti na- ših kmetij, so kmetovalci primiorani ob majhnih dobič- kih obračati vsak dinar po trikrat preden se odločijo, da ga spuste od hiše. Raču- najoč na možnost, da RAV- NO NJEGA ne bo prizadela katastrofa, se s težavo odlo- čijo, da bi se proti tej kata- strofi zavarovali. Podrobneje si o.çlejmo pri- mer Stojnega sela, ki je po svoje tipičen za naše razme- re. Stojno selo, to na obron- kih Donačke gore razmetano naselje zvečine kočarjev. ljudi, ki so izgoreli ob delu na borni zemlji, je bolna oseba pahnila v nesrečo. Sredi poletja so jim rdeči zublji upepelili domove. Ob taki nesreči človek ta- koj pomisli na to, kaj zdaj. Ena uteha ti ostane: mogoče pa so imeli imetje zavarova- no! So imeli, toda kako! Že takoj po katastrofalnih požigih smo od predstavni- kov zavarovalnice Sava v Celju želeli izvedeti kako in kaj. Tovariši so nas nekoli- ko stisnili v stvarnost, ka,iti zopet je bila potrjena tista znana resnica — vsi so imeli objekte zavarovane za manj, kot so bili v resnici vredni. Šef odškodninskega sek- torja, VIDA DOBNIK nam je s številkami ilustrirala vso zadevo: Skupna vrednost uničene- ga premoženja je znašala 191.510 Ndin. ZAVAROVANA PA JE BILA LE DOBRA TRETJINA TE VREDNOSTI! (za 61.200 Ndin!) Ocenjena škoda je znašala 115.474 Ndin. Ker so imeli lastniki podza- varovano, je zavarovalnica po teh ugotovitvah izplačala odškodnino v znesku 27.784 Ndin! Torej so vsi dobili za- radi nizkega zavarovanja manj, kot bi bila izplačana vrednost — če bi b!lo v re- du zavarovano — enega sa- mega objekta. Med vsemi je bil najbolj prizadet kmeto- valec Perkovič, ki je imel ztavarovano le 6 odstotkov de- janske vrednosti. Tudi osta- li niso bili dosti na l)oljšem, saj so imeli zavarovano le tretjino dejanske vrednosti škode. Zanimalo nas .je, zakaj so bila zavarovanja sklen.)ena s tako nizkimi zavarovalni- mi vsotami. Predstavniki za- varovalnice trdijo, da ljudje s tega področja, to pa je značilno tudi za ostale pre- dele, dobro vedo, da je za- varovalna zaščita NUJNA, vendar zaradi pomanjkanja denarja ne sklepajo realnih zavarovalnili pogodb. Vsi bi želeli biti dobro zavarovani, saj vedo. da nesreča nikdar ne počiva, toda pri plačilu premije začno kolebati. Poglejmo Stojno selo da- nes, nekaj mesecev po poži- gih. Vsak pogorelec si je po svojih močeh prizadeval, da bi vsaj do zime prišel pod streho. Prvi denar, s katerim. ,ie lahko začel graditi, je bil tisti od zavarovalnice. Nato pomoč ljudi, ki so po svo- jih močeh prisjievali na žiro račun. Toda vsega skupaj ,je bilo mnogo premalo, da bi lahko danes v Stojnem selu vsi o.'^kođovanci imeli svojo streho nad glavo. Žeraku je uspelo zgraditi zidovje, Per- kovič je zaradi žalosti čez mesec umrl, posestvo in po- gorišče pa predal sinu svo-i jega brata. Ta je zgradil zi- dovje. Kržina ima prav tako postavljene zidove, Tramše- kova je tudi začela z grad- njo, le Colnariču so delav- ci Ingrada in mladina zgra- dili hišo in na njo postavili streho, žal pa se tudi on ne more vseliti, ker nima de- nar.ja za stavbno pohištvo, okna i« pod. Tako so torej vsi šele na slabi po'ovic poti. Ko je padel prvi sneg, je s tem splahnelo tudi ирапЦ da bodo -pod svojo streli4 In tako je danes Stojno sii le malo drugačno od tistefj pred meseci. J Tako izgleda Stojno selo danes, po nekaj mesecili odkar je v njihovi vasi zakikirikal rdeči petelin. Na pol dograjene hiše in pogorišča. Z denarjem, ki so ga dobili od zavarovalnice, zavarovano pa so imeli dejansko le tretjino vrednosti, in pa z denarjem, ki so ga zbrali občani, so vsak po svojih močeh začeli graditi. Toda denarja je bilo premalo. Le ena streha je na novi stavbi. Vsi drugi pa imajo le zidovje. VAŠE STANOVANJE = = VAŠE PREMOŽENJE Zavarovalnica »Sava« Celje krije škode, ki bi nastale za- radi: • požara • vlomne tatvine • ropa • razbitja stekel in ogledal • delovanja električnega toka POVSOD BREZ SKRBI S PO- LICO ZA KOMBINIRANO ZA- VAROVANJE STANOVANJ- SKIH PREMIČNIN PRI ZAVAROVALNICI »SAVI« CELJE VELIK POMEN PREDŠOLSKE VZGOJE ZA OTROKOV RAZVOJ Prva priprava za življenje Del vzgojnih bremen naj prevzamejo vzgojno varstvene ustanove »Ko bomo nekaj naredili zanje, bodo otroci lahko po- stali odrasli ljudje, sposotmi razvijati svojo deželo in s tem sposobni, da po svojih mo- čeh pomagajo uresničiti pra- vice svojih otrok,« je izjavil U Tant za letošnji svetovni dan otroka- v zadnjem desetletju pri nas stalno narašča zaposle- nost ženske delovne sile. Ve- čina strokovnjakov za dru- žinska vprašanja je danes enotnega mnenja, da doživlja sodobna družina ob tem ve- like spremembe v strukturi in formi. Spremembe, ki od- ločilno vplivajo na organiza- cijo družinskega življenja in družinske funkcije, izvirajo Ж potencirane industrializa- cije in urbanizacije življenja. Gre za pojav, da se je obseg družine zmanjšal, to pa po- meni, da sodobna družina ne opravlja več nekaterih funk- cij, ki so bile včasih za veli- ko družino glavna naloga. To na eni strani pomeni, da se dviga življenjski standard družine, hkrati pa povzroča zaposlitev žene izven doma njeno prezaposlenost. Vemo, da je še vedno večina skrbi za dom in družine na ženi- nem bremenu, zato ima gor- nje dejstvo za družinsko vzgojo precejšnje posledice. Ker je za otrokov nadaljnji psihofizični in socialni raz- voj zelo važna ravno predšol- ska vzgoja, delno pomagajo reševati ta problem predšol- ske vzgojno-varstvene usta- nove Vedno hitrej.^i napredek tehnike in gospodarstva po- stavlja pred mladega človeka vedno več zahtev Ena naj- važnejših zahtev po splošni izobraženost,! rešuje osnovna šola. Delo z otrokom — šo- larjem pa je tem lažje, v ko- likor ."io se z njim v predšol- ski dobi vsestransko ukvarja- li v družini, oziroma tudi v predšolski vzgojno-varstveni ustanovi. Ker je vedno več družin, ki vključuiein svn'e otroke v te ustanove že s tretjim letom, če že ne prej, predvsem zairadi prezaposle- nosti, se sprašujemo, v koli- ko starši poznajo in vredno- tijo delež vzgoje, ki ga lete otrokom nudijo- Cesto pre- vladuje mnenje, da je pred- šolska vzgojno-varstvena usta- nova — vrtec le varstvena ustanoiva, kjer naj bi bili otroci na toplem in varnem. Vse premalo pa še poznamo delež, ki ga le-te prispevajo k otrokovi vzgoji in izo- brazbi. Mladinska in pedagoška psi- hologija dokazujeta pomen sistematične vzgoje za otro- kov nadaljnji razvoj že od rojstva. Uspeh te vzgoje pa je možen le, če izkoristimo pogoje, ki jih daje sama otrokova psihofizična struk- tura. Otrok od 3. do 7- leta ima izredno plastičen živčni sistem, zato mu moramo v tej dobi posredovati čim več novih vtisov iz okolja, ga bo- gatiti z izkustvi in spoznanji in to izkoristiti kakor v Ì2X> brazbene tako v vzgojne na- mene. Prav tako je treba raz- vijati otroku pozitivne dispo- zicije za razne sposobnosti in lastnosti. Otroku je treba organizirati določene aktiv- nosti, ga zanje motivirati in mu s tem zagotoviti razvoj določ-enih sposobnosti, spret- nosti, navad ipd Iz tega sledi, da ni namen predšolske vzgoje pripravljati otroke na šolo po direktni, ampak po indirektni poti, preko razvijanja osnovnih dispozicij v sposobnosti, ki se z nadaljnjo vzgojo v razlicnii kombinacijah kažejo vedno na višjem nivoju, če delaji vzgojno-varstvene ustanove ' smislu teh spoznanj, je jasi» da je nesmiselno mnenje, 4 bi se morale oz. smele on* j iti le na varstvo otrok. 01 tem bi se p>ojavilo vprašanj« zakaj je potreben tak apara za vzdrževanje vzgojno-val stvenih ustanov ter šolaM pedagoško usposobljenega Ц dra. I Premalo je dati otroku ži^ ljenje in skrbeti zanj le sli^ čajno in po neki intuiciji- 21 vedajmo se svojih roditelj skih dolžnosti in, v koliW jih zaradi preobremenjen" sti in nepoznavanja vzgojni; nalog v odnosu do psihofi^i^ ne strukture otrok ne zrno"^ mo, zaupajmo del naših do^ nosti do njih ustanovam, " so jim namervjene. Edino tem jim bomo zagotovili malen vsestranski razvoj 4 prehod v obvezno osnov4 šolo, ki bo V2^ojno-izobrai valni proces nadaljevala I poglabljala. J proi. Ana četkom Vodovffl PRAZNIČNA NAGRADNA ШЖк Tudi tokrat: 8 lepih nagrad Po daljšem času smo danes pripravili našim bralcem majhno presenečenje: na- gradno križanko. Med izžrebance bomo tokrat razdelili 8 lepih nagrad: 1. NAGRADA — 10.000 Sdin 2. NAGRADA — 5.000 Sdin 3. NAGRADA — 3.000 Sdin 4. NAGRADA — 1.000 Sdin 5. NAGRADA — 1.000 Sdin 6.-8. NAGRADA: knjižna darila Izrezana križanka bo hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. Rešitve pošljite najkasneje do petka, 10. decembra 1968, na naslov: TEDNIK CELJE, Gregorči- čeva 5 (levo spodaj pripišite na kuverto: KRIŽANKA). In nikar ne pozabite: vaš točen naslov mora biti obvezno napisan na belem robu izrezane križanke! Reševalcem križank in vsem, ki radij tarejo trde orehe — lep pozdrav! UREDNIŠTVO CELJSKEGA TEDNIKAJ VODORAVNO: 1. dotok, 7. z merjenjem določena višina kake točke, 11. vrsta športne igre (predvsem v Angliji), 17. drevesni zaje- dalec, 19. navlaka, napota, breme, 21. del moške gar- derobe, 22. glavno mesto Jordanije, 23. sončni za- hod, 25. velik gorski vrh, 27. postava, zaveza, 28. žu- pan pri nas za časa Fran- cozov, 29. časovno obdobje, 30. gora v Grčiji, simbol pesništva, 31. indijski dro- biž, 32. glavni števnik, 33. vrsta ptice, 34. avto- mobilska oznaka Makar- ske, 35. zemljevidna knji- ga, 37. kratica za »Anno Domini« (v letu gospodo- vem), 38. kdor nič nima, 40. gospodična, 42. žila od- vodnica, 44. slušni organ, 47. drvarsko orodje; del alpinistove opreme; 48. gorivo, 50. ušja li- činka, '52. avtomobilska oznaka Imperio (Italija), 53. del tedna, 54. hribovje na Gorenjskem, 56. tmje- vo drevo, 58. čas brez voj- ne, 59. odmev, 60. glavno mesto Grčije, 62. kdor se nepoklicno (iz ljubezni) ukvarja s čim, 63. hladno orožje, 64. zajezena voda, 66. orodje za tanjenje, 68. žensko ime, 69. južni sadež, 71. desni pritok Do- nave v vzhodni Srbiji, 74. igra na konjih z žogo, 75. pod, 76. izdatek, 78. no- vost, novota, 80. življenj- ska tekočina, 81. avtomo- bilska oznaka Kotora, 82. lopa za senn», 84. gre- dina, polica v rebri, del stavbe, 85. kavni nadome- stek, 87. naplačilo, nadav, 89. obredna posoda, 91. pe- neče se vino, 92. spremlje- valec, oproda, 94. italijan- ski veletok; 96. hišno obuvalo, 98. naš tednik, 99. najrazširjenejša rastlina, 100. kemijski sim- bol za erbij, 101. priganjač' v kazenskem taborišču, 103. pripomočki za varje- nje, 105. šarenica v očesu, 106. žensko ime, 107. vrsta pokrivala, 108. duh, vonj, 109. ime pisatelja Kersni- ka, 110. literarna zvrst, epopeja, 111. pozna živ- ljenjska leta, 113. geološka doba, mlajši terciar, 115. usedlina, sediment, sese- dek, 117. glasbilo, 118. kra- tica evroazijske države, 119. najvišja turška gora. NAVPICN'O: 1. ognjeni zubelj, 2 zlatnik, 3. južno- srbska reka, tudi znamka cigareL, 4. mdustnjska ra- stlina, 5. okrajšava 2за »idem« (isti, isto), 6. ma- zilo, kl ga pridobivajo iz surovega olja, T. plesen na vinu; tudi tatarski po- glavar, 8. staroslovanska pijača, 9. teža posode ali omota, 10. lepa vrtna cve- tlica, 11. avtomobilska oz- naka Kranja, 12. praska, razpoka. 13. žensko ime, 14. vrsta papige, 15. nra- voslovje, etika, 16. kitajska utežna enota, 18. vrsta so- late, 19. vrednostni papir, 20. črnilo. 21. vojašnica, 24. polt, 26. zadano delo, 29 stroj ilo, 30. zguba, dol- govi, obveze 33. drevesni zajed alee, 34. pralno sred- stvo, 36. del električne na- peljave, 39. lectar, 40. vrst.a sekire (ši ročka); 41. čas, ico se začne da- niti, 43. belgijski pevec za- bavne glasbe italijanskega rodu, 45. mrhovinar, 46. del pohištva. 48. peketanje, 49. kis, 51. srbsko moško ime, 54. pregrada, 55. pes- niška stopica, 57. naša so- sednja država, 58. vodnik, vzgojitelj, svetovavec, 59. jesenski mladič, 61. mera, 63. krinka, 64. navpičen ali zelo strm rov, 65. ovoj, paket, 67. močno črnsko pleme v Zambeziji, 70. del obraba, 72. vrsta žita, 73. grebljica. strgavka v me- dicini, 75 cev, svitek, oboj- ka, 77. tisoč vatov, 79. oli- ka, obzirnost, 80. domača žival, 83. upodabljajoči umetnik 85. davna doba, 86. vetrnica, 88. naprava, stroj, 90. grški mitološki brodnik, ki je prevažal duše umrlih preko reke Stiks; 92. tesno se prilegajoča pletena obleka, 93. cseba, na katero je izdana me- nica, 95. veliko glasbeno delo, 97. znani angleški časnik, 99 bodica, 101. žen- sko ime, 102. žlebič v des- kah, v dogah, 104. azijska država, soseda Vietnama 105. ime rodezijskega ra sista Smithà, 106. grs« pokrajina, 107. član II zvezne nogometne lige - zahod, 109. črka (staroslo vans«ka), 110. obdobje. 112 avtomobilska oznaka 3a rajeva, 114. kratica za goi sko stražo, 116. oranje. (Sestavil: J02E UDIR] — Prepozni smo. tu je že pred nami nekdo pristal! Smeli stoletij Nekdo }e govoril o zakonu in dejal: »Mož, ki slabo ravna s svo- jo ženo, zasluzi, da se mu zažge hiša nad glavo.« Shaw, ki je moža dobro poznal, je nedolžno pripom- nil: »No, upam, da ste visoko zavarovali svojo hišo!« Mlada igralka, priznana le potica, je pisala satiriku pi smo, v katerem je izrazila zeljo, da bi imela z njim otroka, ki bi bil po njenem mnenju izreden, saj bi pode- doval njeno lepoto in pisa teljevo duhovitost. Shaw pa je ukrotil njeno navdušenost z enim samim stavkom: »Kaj pa. če bi bil otrok neumen kot m in lep kot jaz?« Lepa gospa, katere mož je bil hudo bolan, je vprašala Shawa: »Kaj mislite, mojster? Alt je kaj upanja?« »Hm,« je odgovoril neusmi Ijeni humorist, »to je odvis no od tega. kai unrfp « 16 (WARD KOPCZINSKI: TE Шт£ ViSNJEÏf ^^Čl ц sem v službi v uUci, . je ustavljanje prepove- 0. Nenadoma se je tik za metnim znakom ustavila jda« 1000 MB, iz nje je jila elegantna ženska in iiila v kavami na drugi ini ulice. Mislil sem si, da čez hipec, dva nazaj, a Ujezila me je tolikšna îbriznost, še posebno, ker bil ravno teden kulture v metu. Popravil sem si liformo, stopil v kavarno že sem jo zag edal v ži- ihnem pogovoru z neko Ugo žensko. Salutiral sem 1 vprašal: »Ali je vaš tisti avto na rugi strani ulice?« Pogledala me je s čudovi- mi višnjevimi očmi in mir- ) rekla: »Ne, to ni moj rto.« Čeprav začuden, sem od- iano rekel: »Videl sem vas, sko ste ga zaklenili.« »Seveda, toda vi ste vpra- ša i, ali je moj. Ni, možev je.« »Oprostite, toda vi ste voz- nica tega avtomobila.« »Veste,« je rekla v smehu, »vi ste prvi, ki me je tako ljubeznivo ogovoril z vozni- co. Moj mož trdi, da vozim kot vol.« Vljudno, a odločno sem nadaljeval: »Parkirali ste av- JQ_ na prepovedanem kraju.« široko je razprla oči, me- ni je bilo vedno bolj top o, ker so bile zelo lepe, in z iskrenim začudenjem rekla: »Nobenega parkirišča nisem videla.« Nekaj me je začelo dušiti v grlu, toda obvladal sem se in ji pojasnil: »Prav imate, tam res ni parkirišča, to- da . ..« »Zakaj pa potlej pravite, da sem parkira a avto?« »Ce ste na cesti pustili za- klenjen avto, se pravi, da ste ga parkirali.« Zdaj sem v njenih velikih očeh zagledal strah. »Gotovo ga je kdo ukradel, pa ste mi ртШ povedat, o bog!« Pomiril sem jo: »Nihče ga ni ukradel.« Obrisal sem si znoj s čela in s tresočim se glasom reke;: »Ali niste vi- deli znaka, da je ustavljanje na tem kraju prepovedano?« Prižgala si je cigareto in rekla: »Nikakršnega znaka nisem videla. Zelo previdno vozim avto: med vožnjo imam toliko opraviti, da me od tega boli glava: venomer je treba menjati hitrost, mi- sliti na smerne kazalce, pa še volan moram držati . . . Saj veste, kako je na cesti, vsi vozijo kot nori, vsem se mudi, ljudje hodijo kot slep- ci.« Sklenil sem končati pogo- vor: »Parkirali ste v ulici, kjer je prepovedano ustav- ljanje. Napisal vam bom man- datno kazen.« Vzel sem blok in jo pro- sil za vozniško dovoljenje. Pogledala je v torbico in rekla: »Nimam ga s seboj.« Oni drugi ženski pa je pojas- ni'a: »Gotovo sem ga pustila v svetli torbici, v tisti z ve- liko pokromano zaponko.« Segel sem po robec in si obrisal obraz. žena z višnjevimi očmi pa me je sočutno pogledala in vprašala: »No, pojasnite mi, v čem je moja krivda?« Za hip sem zaprl oči, da se ne bi razjokal, in z drhte- čim glasom rekel: »Parkirali ste avto na pre- povedanem kraju, pa sem prišel . . .« Sega mi je v besedo s še toplejšim bleskom v velikan- skih očeh: »Opazila sem, da ste nad- vse ljubeznivi in da ste ~";e hoteli opozoriti. Hvala vam, popila bom kavo, pa poj- dem. Res, hvala, že dolgo nisem srečala tako ljubezni- vega moškega. Ravnali ste kot pravi gent'eman.« čutil sem, da je skrajni čas, da začnem tuliti. S posled- njimi močmi sem se zadržal, salutiral in.. . jo ucvrl iz ulice, kjer je prepovedano ustavljanje. Medtem ko sem bežal, pa sem se oziral na- zaj, kajti zdelo se mi je, da mi sledijo široko odprte, za- čudene višnjeve oči... — No, in ko je moja žena v spanju zakričala: »Moj Bog, moj mož gre!«, sem skočil skozi okno ... (Karikatura iz .TEZA) Sklenil sem jo izvršiti tudi v korist svoje naloge. Nisem vedel, da govorim s taKO po- membno živino. To juiro so me izbrali na apelplacu med desetimi izbranci in me pod esovsko stražo, kot je bil obi- čaj, peljali v urade taboriščnega gesta- pa. Kot prvič so me tudi danes z osta- limi vred potisnili v sobo z okrvavljeni- mi stenami, brez kosa pohištva in z majhnim okencem pod stropom, ki je bilo zamreženo z železnimi palicami. Pri zasliševanju sem bil tretji na vrsti. Tokrat so me peljali v sobo šefa tabo- riščenega gestapa. Vsaj tako je pisalo vvc^\i, n nekajKtat seir^ si moral osna- žiti cokle Esovec je ostal zunaj pri vratih, sam pa sem se znašel iz oči v oči z visokim gestapovskim oficirjem, ki me je pričakoval, udobno sedeč v glo- bokem usnjenem fotelju, tostran pisal- ne mize. Nemo sem obstal pri vratih in gestapovec mi je z roko pokazal stol, kamor naj se usedem. Bil je navaden lesen stol. Nekaj časa sva gledala drug druge- ga. Ocenjevala sva se. Merila moči. intelektualne. Takoj sem dognal, da imam opravka s posebno vrsto gesta- povca. Videti je kulturen, dostojen in uglajen, je pa dosti bolj nevaren kot gestapovca, ki sta me pretepala pri prvem obisku. Predstava o tem, kakšni ljudje in osebnosti pravzaprav drže v ljudje orodja, kot so gestapovski in esovski morilci, je z današnjim sreča- njem s tem intelektualcem v obleki vi- sokega gestapovskega oficirja dobilo svojo podobo. To so živci organizma, ki se imenujejo nacistično gibanje. Molk je prekinil oficir, za katerega sem mnogo kasneje izvedel, da je bil Sturmführer Kersten, višji inšpektor šestega Himmlerjevega urada iz Berlina. »Da slišim, kaj imate povedati!« me je nagovoril. Prisluhnil sem njegovemu glasu. Miren, uglajen, celo dobrohoten. Človeški. V normalnih okoliščinah, če bi se s tem človekom sestala kje v ka- varni, ne pa v taborišču, in on ne kot visok oficir, ki odloča o življenju in smrti tisočev, jaz pa ne kot nemočen jetnik v njegovih rokah, bi mu morda zaupal. Tako pa sem svojo opreznost potrojil. »Ničesar, gospod!« sem odgovoril in se potrudil, da mi je bil glas kar naj- bolj sproščen. Brez strahu. »Nihče mii ni ukazal, kje naj začnem, kako naj de- lam. Samo to so mi rekli, da moram odkriti taboriščno tajno organizacijo.« — Oficir je pokazal napeto zanimanje. »No, in ...? Kaj ste odkrili?« »Nič, gospod. Kaj naj pa izvem? Zjutraj vsranemo ob štirih. Do šeste, sedme ure stojimo na apelplacu, nato gremo na delo na farmo, pozno proti večeru se vrnemo v taborišče, pojemo, se umijemo in uredimo, potem pa lačni in zbiti zaspimo na pogradih kot živali. Komu se ljubi pogovarjati? Kaj šele hoditi od barake do barake!« Gestapo- vec je bil uvideven. To me je malce zmedlo, ker sem pričakoval popadke jeze »Nekaj resnice je v vašem.« Vikal :ne je. Zanj sem bil torej človek, ne ta- boriščna številka. Ta nova ugotovitev je v meni poostrila opreznost »Vendar so za človeka vašega kova taboriščni pogoji dela in življenja ma- lenkost. Razpolagamo s skromnimi po- datki, da ste pod težjimi pogoji opravi- li mnogo zahtevnejše in težavne j še na- loge.« Prisluhnil sem. Po žilah se mi je razlila žerjavica. Gestapovec je opazil rdečico, ki je nikakor nisem mogel pri- kriti. Pa je mirno nadaljeval. »Upamo, da ste moder fant. Da ste sprevideli, da ste v naših rokah in da rešitve izven naše volje za vas ni. če ste za Britance in partizane delali v Ljubljani kot ka- rabinjer na njihovi komandi in če ste prizadejali mojim kolegom, ki delajo na Kranjskem in štajerskem, toliko te- žav in sitnosti, potem vas težki pogoji tu v taborišču nikakor ne morejo ovi- rati, da popravite svoje napačno življe- njsko delo in opravite še za nas kakšno malenkost. Verjemite, da smo boljši plačniki od Britancev in komurüstpv.« Molčal sem, prepaden nad dejstvi, da vedo vse o meni. Da sem razkrit do kraja. Ob tem se je vame zapičila ena sama misel: kaj čakajo? Zakaj me ne ubijejo? Gestapovec je opazil vihar v moji notranjosti, strah in grozo. Saj to je hotel doseči. Na tem je zgradil svoj na- črt, ki ga je imel z menoj. Ne da bi me izpustil izpred oči, je nadaljeval: »Samo teden dni vam damo časa. V tem roku nam boste prinesli seznam vseh sumljivih ljudi med jugoslovan- skimi in italijanskimi zaporniki. Odkri- ti morate glavne voditelje tajne tabo- riščne organizacije, in kar je poglavit- no, kanal, po katerem, pošilja tajna ta- boriščna organizacija poročila izven ta- borišča. Imate kakšno vprašanje?« — Sto in tisoč misli naenkrat se mi je tisti trenutek podilo po glavi. Da bi ne- kaj le vprašal, sem hotel dopolnilo: »Kaj takega pa naj bi tajna tabori- ščna organizacija poročala izven tabo- rišča?« Gestapovec je oživel. »To ugotovite vi!« Drznil sem se ugovarjati. Zopet brez ukora. »Po moje iz taborišča nimajo kaj poročati. V tem primeru tudi kontrole ni. Torej ni moč odkriti ničesar. Toliko že poznam razmere v taborišču, da vem, da je vse delo organizatije, če sploh obstaja, usmerjeno le na prena- šanje vesti s front, o čemer skušajo ob- držati med jetniki moralo.« '■ Bila pa je lepa in sončna nedelja in vse, kar i imelo kaj opraviti s prometom, je bilo danes Govorjeno z maligani. Tudi naš črpalkar. - Da- -č na desni sta stali dve rdeči črpalki. Na eni ^ pisalo ZRAK. na drugi NAFTA. Cevi obeh pa ^9 bili med seboj zamotani in zavozlani. Tako 9vo7i4ni. da celo trezen ne bi pogruntal, iz ka- tere naj piha zrak in iz katere naj curlja nafta. - Črpalkar si danes v nedeljo vsekakor ni ubijal glave s tem vprašanjem. Potegnil je pač k sebi eno teh cevi in napolnil gumo. »Še ostale tri malce dopolnite!« je ukazal Paradižnik. Črpalkar je storil, kot je bilo rečeno, in spravil v žep kovača napitnine. Paradižnikova limuzina pa je oddrdrala po cesti prvega reda naravnost proti domu. - »Najprej se za hipec ustavim v domači gostilni! Vsi zavistneži bodo danes tam!« je koval v duši Paradižnik. Enako- merno brundanje stroja mu je zaupno pritrjeva- lo. Potegnil je, kar se je dalo, in ni minila urica, ko se je že zapraši! v domači odcep. OLENJŠKItlST* TEDNIK *VESTNIK= vsak četrtek BOMO izvodov ! Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,50 Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi Usta zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Celje, Gregor- čičeva 5, pritličje desno; 1е1е1о||_Ш>б.__________ v. . PRODAM VISOKOPRITLIČNO hišo (dvosobno sončno) s klet- jo, garažo in vrtom v Ce- lju prodam. Cena 13,000.000. Naslov v loipravi lista. TAKOJ vseljivo hišo z vr- tom prodam. Vojnik 239. HIŠNI vodovod, kompleten agregat 80 1, enofazni mo- tor, skoraj nov poceni pro- dam. Dostavim tudd na dom. Golob, Šmartno ob Dreti. NOVO otroško ipo&teljioo pro- dam po zelo nizki ceni. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Jernej Centrih, Pe- če vnik 8 (ob železnici). DODATNI štedunik — peč GORENJE prodam. Dimi- trijevič, Kersnikova 32/A. KORENJE, krmilno peso, ko- lerabo, repo proda: Anton Ribič, Dol, Šmarje pri Jel- šah. NOVEJŠO enodružinsko hišo z garažo, vrtom in manj- šim sadovnjakom prodam. D. Šimenko, Rimske Topli- ce 21 a. HIŠA v Svetelki 3 — Drem- lje naiprodaj. Informacije pri odvetniku dr. Pintar ju Celje, čuprijska ulica. 3 PLEMENSKE, doraščene, velike činčila zajke in 14 salonitnih plošč ugodno proda: Stanko Gregorčič (bivši Štorman) Ločica 25, p. Polzela. KLUBSKO mizico in tri fo- telje prodam. Ogled mogoč vsako popoldne od 15.—17. ure. Naslov v upravi lista. NEKAJ tisoč komadov sta- rih hmeljevk raznih dolžin prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO kolo Ziindapp R 150 ugodno prodam. Franc Kos, Teharje Bukovžlak 91. NOVO oljno peč — elektro- vžig in kamen proda: Kos, Oblakova 24. KRAVO 8 mesecev brejo pro- dam. Guček, Zagrad 108. ENOSTANOVANJSKO hišo z gospodarskim poslopjem z nekaj zemlje (vrt, braj- da) takoj vseljivo prodam. Ogled: p>etek, sobota, nede- lja od 11. ure naprej. Pani Divjak, Pečovnik 16. KUPIM STARO hišo ali zidanico (za- silno stanovanje) tudi na samoti kupim. Naslov v upravi lista. MLADO srednje težko kobi- lo in nekaj tisoč komadov cepljenega vinogradniškaga kolja kupim. Anton Jurak, MiiToinicp ,52, Griže STANOVANJE V OPREMLJENO ogrevano sobo s posebnim vhodom sprejmem dve dekleti. Na- slov v upravi lista. DVE opremljeni sobi oddam. Naslov v upravi lista. NA STANOVANJE sprejmem takoj sostanovalko. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo z balkonom in souporabo kopalnice od- dam. Najemnino plačati leto dni vnaprej. Naslov v upravi lista. DVE SOBI s posebnim vho- dom oddam. Ivankovič, Ce- lje, Popovičeva 43. ZAPOSLITEV GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem. Anica Mastnak, Celje, Kajuhova 11. RAZNO TAPETE IN TAPISOM pola- gam hitro in solidno. Raz- polagamo tudi s kvalitet- nimi tapetami. Ponudbe pod »Tapete in tapisom«. PROFESOR angleščine daje instrukcije: Georgijev, Ipav- čeva 4/1. V NAJEM vzamem tovorni avto do 5 ton, po možno- sti KIPER. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. PREDŠOLSKEGA otroka sprejme v popolno oskrbo: Amalija šmerc. Mala Bre- za 38, La.ško. KMETIJO s preživnino sta- rejših ljudi prevzamem. Naslov v upravi lista. MILOŠ KLINAR — KLJU ČAVNICARSTVO — Celje, Vrunčeva 14, telefon 30-51, izdeluje aluminijaste karni- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne cevi za razne profile, ter opravlja vsa stavbna klju- čavničarska dela solidno in poceni! 150 NAGRAD + AVTO je bilo izžrebanih na velikem na- gradnem žrebanju vezanih hra- nilnih vlog KREDITNE BANKE CELJE. Žrebanje je bilo med za- bavno-glasbeno prireditvijo 16. novembra 1968 v Kulturnem do- mu V Slovenski Bistrici ob 19.30 uri. Prireditev je pripravila svojim varčevalcem KREDITNA BANKA CELJE. Nagrade so prejele vse poslovne enote Kreditne banke glavni dobitek avto »ZASTAVA 750« pa je zadela številka hra- nilne vloge 4461 KB Celje — po- družnice Slovenj Gradec. Vse izžrebane vlagatelje bo Kreditna banka Celje pismeno pozvala, da dvignejo nagra- de pri poslovnih enotah banke. Celoten izid žrebanja je vlagateljem na vpogled pri vseh poslovnih enotah banke in pri vseh 111 poštah na področju Kredit- ne banke Celje. KREDITNA BANKA CEUE Trbovlje Marsikaj bo videti Doslej so opravili na Trgu revolucije v Trbovljah že precej ureditvenih del, letos so dogradili tudi nov hotel »Rudar« in prvi trgovski pa- viljon. Trenutno je v teku regulacija struge potoka Tr- boveljščica na Trgu revolucije tako, da bi stekla Trbovelj- ščica pri poslovalnici Vita- minke v novo strugo, v staro strugo pa bi se vrnila pri mostu na Vodenski cesti. Tako bi bila v celoti oprav- ljena regulacija struge poto- ka Trboveljščica v srednjem in zgornjem delu Trga revo- lucije. Regulirano strugo Trbovelj- ščice bodo v zgornjem delu tudi že letos toliko prekrili, da bo mogoče urediti priklju- ček Vodenske ceste na Šu- štar jevo cesto, ki so jo letos asfaltirali, uredili pa bodo še pločnike ob Šuštarjevi cesti- Na spodnjem delu Trga re- volucije bodo Trboveljščioo po vsej verjetnosti regulirali prihodnje leto, saj je regula- cija potoka potrebna za pri- četek izgradnje trgovskega paviljona, ki naj bi ga gra- dili za ljubljansko Metalko- Sicer pa so na Trgu revolii.| cije že začeli s pripravami na gradnjo drugega trgovske- ga paviljona, ki bo stal na- sproti novemu hotelu »Ru-I dar«, v njem pa bodo IckaH Ijubljf.nskih podjetij SAP, Elektrotehna in Tctoak tei poslovalnica zagrebškega Ghe- taldusa. Ta paviljon bo do-, grajen, kot predvidevajo, do 1. maja prihodnje leto- Na Trgu revolucije bodi' letois začeli tudi že z delniii urejanjem stare struge pott^^ ka Trboveljščica in z папч^! ščanjem kolektor ja za odpad- ne vode. Preurejajo in rekQ4(j struirajo tudi vodovod ifl opravljajo potrebne prikljufr; ke; prestaviti pa bo treba Ш naprave za telegraf in telé-* fon ter električno napeljaWi Prihodnje leto pa bo treba dokončno urediti tudi kriái*| šče Vodenske ceste. Cesto 1. junija in šuštarjeve cest^ v zgornjem delu Trga revolu- cije ter cesto in most Ml spodnjem delu trga- ^ Na Trgu revolucije pa bođ« zgradili več stanovanj skih| objektov in poslovni zgradbi^ (N) Tovarna platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše izdeluje zavese in namizne garniture iz s in te tike 28. nov. 1968 (i, ил\: poročiia ob 5.15, ,00, sm, 10.00, 13.00, 15.00, [g.'M in 22.00. Pisan gla.sbeni od 4.:«) do 8.00. ETKK, 29. NOVE.MBRA: 8.05 1 tobogan«. 9.40 Pesmi borbe I. 10.00 Prenos svečane seje , letnici zasedanja AVNOJ, »estitke za praznik republi- ,15 z minulih in današnjih 4.05 Drago Košmr!: »Jugo in svet«. 14.35 »Pa zapo j- I domače« — iz narodne in lO-zabavne glasbe. 15,20 Slo- opflrni pevci. 16.00 Mladin- portaža. 16.20 Valčki in pol- Koncertni obliki. 17.05 Ples tih. 18.00 »Praznični portret :jsta4 — razgovor s slikar- Božidarjem Jakcem. 19.00 noč, otroci! 19.15 Minute z blom Borisa Kovačiča 20.00 in orkestri. 21.15 Oddaja o in pKJmorščakih. OBOT.ii. 30. NOVKMBRA: Mladina in praznik«. 9.(И lanski spored zabavnih me- 10.05 Karel Franz: »Sporni- »ri 25 let«. 10.40 Slovenske B pesmi poje komorni zbor Ljubljana, 11.00 Poročila — ični napotki za tuje goste, [z slovenske lahke simionič- isbe. 12.10 Opoldanski spo- ibavne glasbe. 13.15 »V na- n tonu«. 14.05 Vedre melo- 15.05 Zvone Križišnik: »člo- pjiašnjega časa«. 15.35 Iz do- operet. 16.00 Trideset mi- plesnim orkestrom RTV ana. 16.30 Stane Urek — Pavšar; Kako bomo in ka- do letos smučali. 17.05 Ples tih.- 18,00 »Vedra stran zgo- ж. 18.40 Rado Simoniti: ljubezenskih pesmi za tenor ;ester. 19.00 Lahko noč, otro- ci! 19.15 Ckjdala v ritmu. 20.00 Sobotni zabavni mozaik. 20.30 Za- bavna radijska igra — Dr. Walter Gerteis: »Vozli inSpektorja Bral- na«. 22,15 Oddaja za naše izseljen- ce. ■ NEOKIJA, 1. UECKMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radij- ska igra za otroke — Leopold Su- hadolčan: »Pepelka«. 8.55 Glasbe- na medigra. 9.05 Koncert iz na- ših krajev — »Novo mesto vabi Štajersko«. 10.05 Se pomnite, to- variši . . . r.tiha Bertoncelj: Prvi koraki. 10.30 Pesmi borbe in de- la. 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste, 11.50 Pogovor s po.slu- šalci. 13,15 Vedri zvoki z velikimi orkestri. 14.05 Nedeljsko športno popoldne. 16.00 Ùetrt ure z Vese- limi planšarji. 1(5.15 Humoreska tega tedna — Vlada Bulatović-Vib: Humoreska. 17.05 Priljubljene slo- venske popevke. 17.30 Radijska igra — lom Stoppaa-d: »Albertov most«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 32.15 Serenad- ni večer. ■ pom-:oeui:k, 2. deckm- BRA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.10 »Cici- banov svet« in »Pesmica za naj- mlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasve- ti — Jože Kregar: Vrt v decem- bru. 12.40 Majhen koncert pihal- nih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Lepe melodije. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Georg Friedrich Händel: odlomki iz opere »Julij Cezar«. 18.15 »Signali«. 18.35 Mla- dinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minule s pevcem Edvinom Plisar jem. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 Za ljubitelje jazza. 23.05 Literarni nokturno. ■ TOREK, 3. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šo- la za srednjo stopnjo. 9.25 Nekaj zabavne glasbe. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 Poročila - Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme- tijski nasveti -- inž. Rado Linz- ner; Poskus preureditve kolobar- jenja na Agrokombinatu Emona. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Gla.sbeno udejstvovanje mladih. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek — Prof. Miran Borko: Zime pri nas. 19.00 Lahko noč', otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 Radijska^ igra — Jean Husson: »Zbiravec* misli«, 21.15 Deset melodij — de- set pevcev. ■ SREDA. 4. DECEMBRA: 8.И Gla.sbena matineja skladb iz stare Francije. 8.08 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 Četrt ure z orke- strom Dino Martinelli. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — ini. Jelka Hočevar: Herbicidi v fižolu in ze- lju. 12.40 Od va.si do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Gla.sbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK. 5. DECEMBRA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radij- ska šola za višjo stopnjo. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti Rudi Cajič: Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v finančni luči. 12.40 Pi- lialni orkestri .la koncertnem od- ru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glasbeni in- termezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov simfonični koncert. 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Kul- turni globus. 19 00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer umetniške besede. 21.40 Glasbeni nokturno. A,SI I !{(.OVI,NI NEDELJA, 1. DEC. Kmttij.çica oddaja v madžar- ščini (Becgiad) Dobro nedeijo voščimo z an- samble«! Štirje kovači (Lj) Kmetijska oddaja (Zagreb) Filmska matineja: Avtomat za izpolnitev želja — č-eški lilm (Ljubljana) .Sa¿;r. o Fosytih — ponovitev (Ljubljana) Šahovski komentar Braela- va Rabarja (Zagreb) Poročvila (Beograd) ■Karavana — potopisna re- portaža (Beograd) TV kažiix>t (Ljubljana) Močnejše rxi zločina — re- portaža (Ljubljana) Cikcak (Ljubljana) Роса.чпа zatemnitev v temo ameriški film (Ljubljana) rv dnevnik (Beograd) Vijavaja (Ljubljana) Tuji gostje na fe.stivalu Split W : i^agreb) i; pregled (JRT) ■a. (Ljubljana) >NEDELJEK, 2. DPC. Tv v šoli (Zagreb) Ruščina (Zagreb) Osnove splošne izobrazbe (Beograd) Tv v šoli — ponovitev (2^) Ruš<-ina — ponovitev (Zgti) Anglt-scina (Beograd) Kulturna panorama v ma- diaršrini (Beograd) Poročilu (Zagreb) Jííiii s-.íet — oddaja za otro- kf- 'Zagreb) , , *Èt.EVIZIJSÌKr 17.30 Skrivnosti narave — serijski film (Ljubljana) 17.55 Po Slo7e::iji (Ljubljana) 18.20 Propagandne medigra 'Lj) 18.25 Vloga in рмпеп. sinonimov - o-^aja iz cikla Slovenšči- na (Ljubljana) 18.50 Report-aža — Sarajevo (Zgb) 19.20 Vokalno i.'i;îtrunie.ntalr>i soli- sti: Barbala (Ljubljana) 19.40 Rezerviran čas (Ljubljana) 19..S0 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 2П..30 Vijavaja (Ljubijnna) 20.30 Toma Arsovsk:: S:o kora- kov - drama v produkciji TV Skopje (Ljubljana) 21,50 Koncert orkestra RTV Ljub- ljana (Ljubljana) 22.20 Poročila (Ljubljana) TOREK. 3. DEC. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.30 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove spl(5šne izobrazbe (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zgb) 15.40 Angleščina — ponovitev (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Beograd) 16.40 Francoščina (do 17.10) (Bgd) 17.55 Risanka (Ljubljana) 18.10 Obrežje — oddaja za itah- jansko narodnostno skupino (Ljubljana) 21 ..30 Nenavadna Amerika -- film 18.35 Filmski mozaik (Ljubljana) 19.05 Naša manjšina na Koroškmi — oddaja iz cikla Sve* na zaslonu (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 30.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.40 Preganjani — angle*ki film < Ljubljana) .... Zabavno glasbena oddaja t Ljubljana ) .... Poročila (Ljubljana) SREDA. 4. DEC. 9.35 TV v Soli (Zagreb) 17.06 Madiarsfci TV pregled (Bgd^ 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 Zgodbe iz pipe — lutkovna '■erija (Skopje) 17.45 Pisani trak (Ljubljana) 18.20 20 slavnih — oddaja za otro- ke (Zagreb) 19.05 Popiüama glasba (Beograd) 19.45 TV prospekt (Zagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 Vijavaja (Ljubljana) 20.35 Pozdravljena dolina Ser.tflor- janska — recital (Lj) 18.30 Propagandna medigra (Lj) iz eitla Človek s filmsko kamero (Ljubljana) 23,00 Športna report4«a (Lj) 23..30 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 5. DEC 9.00 Kongres ZK Hrvatske — pre- nos (Zagreb) 14.35 T\' v .šoli (Zagreb) 15..30 Nemščina (do 16,00) (Zgb) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tiktak: Princesa z zlatimi lasmi (Ljubljana) 17.30 Pionirski TV dnevnik (Lj) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 V narodnem ritmu (Bgd) 18.45 Po sledeh napredka (Lj) 19.05 Dt-kleta ia fantje — serijska o;i daj a ( Beograd ) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Saga o Porsytih — nadaíje- vanje (Ljubljana) 21.40 Kulturne diagonale (Lj) 22.20 PoročiU (I,jubljana) PETEK, 6. DEC. 9.35 TV v Soli (Zagreb) 11.00 Osnove spioène izobrazbe (Beograd) 11.30 Francoščina (Beograd) 14.45 TV v šoU — ponovitev (Zgb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe (do 16.40) (Beograd) 17.30 Daktiiri — mladinski serijski film ( Ljubljana ) 18.20 Mi mladi (Ljubljana) 19,05 Kadri v g(3spodarstvu —- od- daja iz cikla Človek, znanofit in proizvodnja (Ljubljana) 19.30 EntiMiomska šola na malih zaslonih (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Odporniško gibanje v film- ski upodobitvi — Bitka za progo — francoski film (Lj) . . . Poročila (Ljubljana) SOBOTA, 7. DEC. 9.35 TV v šoli (Zagreb) 16.30 Prenos športnega dogodka (do 18.00) (Zagreb) 18.15 Poročila (Ljubljana) 18.20 Glasba ne pozna meja — mladinska (xldaja (Zagreb) 19.20 Naš globus — zanimivosti v svetu (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Humoristična oddaja (Bgd) 21.50 Videofon (Zagreb) 22.05 Sherlock Holmes — serijski film (Ljubljana) 33 00 TV Kažipot (Ljubljana) 23.20 Poročila (Ljubliana) ČE V VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TOVL SMEH STOLETIJ Leta 1856 se je rodil Irski in človeštvu slavni satirik, dramatik in pisatelj Bernard Shaw. Na srečo je živel v literarni druščini, ki je zapiso- vala njegove duhovite domislice in zbadljivke, da so se nam ohranile. Ko je bil še majhen, ga je vzgojiteljica oste- la, ker se ni pripravil za pouk zgodovine. Svojo pridigo je zaključila takole: »V tvojih Mih sem že znala našteti na pa- met vse angleške kralje.« Mali Shaw je strupeno pripomnil: »To vam rad verjamem. Takrat, ko ste bili v mojih letih, jih je bilo res še zedo malo.« V družti so se pomenkovali, kaj bi si kdo izbral po smrti: nebesa ali pekel. »Kam bi šli, vi, mister Shaw?« se nekdo obrne do pisatelja. »Glede podnebja bi se odločil za nebesa, kar zadeva družbo, bi se pa dosti raje znašel v pe- klu,« se odreže strupeni Irec. * Neki novinar je vprašal pisatelja, kje je imel svoj prvi govor. »V Hyde parku.« »Gotovo je bilo mnogo poslušalcev?« »Ne ravno preveč,* ga potolaži Shaw. »Deže- valo je kot iz škafa. Moji poslušalci pa so bili: šest policajev, ki so jih poslali, da bi me nad- zorovali, in tajnik društva, ki me je povabilo, da bi govoril« DOù£JUM/L/ST* ТЕОтШШК^ШксегШк 60.00a izvodov] 31 Beeedo im»: Toni Hercfeler Za vas, kl prebirate to mo- je pisanje, omejeno na tip- kano stran, imam danes ne- kioliko širšo novico o časni- ku C Tednjk. Ce se dobro spominjate, sem ob neki pri- liki pred tedni omenil razpis ankete o vsebini C Tednika tn da redakcija s tem očitno nekaj zasleduje. Resnično se nisem zmotil v svoji oceni. Danes je namreč vsa stvar že tako daleč, da vam lahko zaupam kaj več. V NOVEM TEDNIKU bo- mo objavljali veliko kronike, kratkih zapisov iz življenja okrog nas, reportaže, zgodbe, roman, križanka, skratka za vsakogar bo nekaj. Prvotno bi morala iziti prva številka NOVEGA TEDNIKA že 5. de- cembra, vendar v tiskarni niso mogli prevzeti obveze zaradi praznikov. Do novega leta se bomo torej na NOVI TEDNIK, o katerem pa vam, seve, nisem izdal vseh po- drobnosti, že nekoliko nava- dili, še nekaj: tudi v bodoče, vsaj tako so mi zagotovili, bom imel svoj prostor na zadnji strani. Vsaj vsake šti- rinajst dni se bom oglasil v kakem drugem kraju in bi vas zato prosil, če mi tu in tam sporočite kakšno »po- sebnost«. Ja, še to: včasih utegne za- gosti zima in v kolikor bi bUo le preveč snega, ne bom mogel obresti vseh krajev. Torej, v tem primeru nekoli- ko razumevanja. Počasi bo prišlo vse na dan. Nekdo je na primer v Fran- kiolovem zgradil hišo na čr- no- Nekega dne so prišli z odločbo delavci ter milica in jo hoteli porušiti. Prvič je ni- so, drugič pa so to opravili dosledno. Inšpektorji so v zadnjih tednih v celjskih go- stinskih lokalih opravili šte- vilne kontrole kvalitete vina, kar že dolgo doslej niso opravljali, pri »Volni« so na primer šli odrezati konstruk- cijo nadstreška nad vhodom v trgovino samo zato, ker je podjetju, ki je rekonstrukci- jo delalo, zmanjkalo prav ti- stih dvakrat po 34 centimet- rov železne konstrukcije ali pa na primer bo, da je to- čajka v pivnici nekemu go- stu poleg vrčka s pivom po- stavila še kozarec piva rekoč: »Oprostite, včeraj sem vam ga natočila nekoliko prema- lo.« O stanju in problemih šolske telesne vzgoje Na svoji zadnji seji je svet za telesno kulturo pri OS Celje razpravljal o stanju in problemih šolske telesne vzgoje. Iz obširne analize ZPFS Celje je bilo razvidno, da je kadrovsko vprašanje več ali manj zadovoljivo re- šeno, saj je v celjski občmi v tem šolskem letu že 32 pedagogov za telesno kulturo- Težave nastajajo zaradi ma- terialne zaostalosti na tem področju, ki so dediščina preteklosti. Občutno je po- manjkanje telovadnic (pri osnovnih šolah jih je 7, pri srednjih pa le ena). Vrsta šol je brez ustreznih pokritih prostorov za sodoben pouk telesne vzgoje. l\idi partizan- ske telovadnice in hala Kla- divarja so v polni meri izko- riščene za šolsko telesno vzgojo. Pomanjkanje telovad- nic pvzroča na marsikaterih šolah krčenje predmetnika, zlasti na razredni stopnji na osnovnih šolah, pa tudi na nekaterih poklicnih šolah Organizacija puuka na marsi- katerih šolah ne odgovarja že ustaljenim načelom, saj se gnete istočasno v telovadni- cah po 70—80 otrok Na ne- katerih šolah izvajajo teles- no vzgojo po garderobah, hodnikih in razredih. Izo- brazbena in TOgojna raven pouka v takšnih pogojih pač ne more odgovarjati napred- nim smotrom v telesni kul- turi. Tudi igrišč pri šolah še močno primanjkuje, zlasti urejenih z opremo m rekvi- ziti, da bi služiU zahtevam učnih načrtov za različne sta- rostne kategorije. To so vse- kakor objektivne težave, s katerimi se spoprijemajo vodstva šol m pedaggi za telesno kulturo pri prizade- vanjih, da bi tudi telesna vzgoja kot enakovreden pred- met dobila ustrezno mesto v vzgojno-izobraževalnem pro- cesu v šolah. Pri odstranjevanju mate- rialnih težav je bil v zadnjih letih po prizadevanju OS Celje napravljen precejšen napredek. Pri gradnji vseh novih šol so zrasle tudi telo- vadnice in urejena igrišča. Vse več je tudi na voljo fi- nančnih sredstev za urejanje šolskih igrišč iz naslova športne napovedi. Tudi šolska mladima je v zadnjih letih krepko prijela za krampe in lopate pri urejanju šolskih igrišč Dotakniti pa se velja tudi subjektivnih vzrokov za še ne povsem zadovoljivo sta- nje šolske telesne vzgoje. Od- govornost in zavest o vlogi in mestu telesne kulture v okviru vzgoje in izobraževa- nja še marsikje na šolah ni v skladu z ostalimi učjiimi in vzgojnimi prizadevanji. Marsikje prištevajo še to po- membno vzgojnoizobraževal- no področje med veščine. Ne- kateri pedagogi se tudi pre- več držijo še klasičnih oblik pouka s formalističnim poj- movanjem telesne vzgoje Gre za posodobljenje pouka telesne vzgoje, kjer naj ne bi bilo primarno učenje do- ločenih veščm. pač pa delo učitelja pri razvoju celotne mlade osebnosti, skrb za dvig zdravja, telesnih sposobnosti in ustvarjalnosti na splošno. Če nam bo v bodoče izhodi- šče učenec, zado'voljevanje njegovih potreb in skupnosti, potem moramo preiti na hu- manizacijo šolske telesne vzgoje. Veliko vlogo pri mora odigrati tudi гагз^гјеђ dejavnost na tem področjjj' kar najbolj množično цсЈс,' stvovanje mladih v okvij^ šolskih športnih društev, bov in sekcij, pa tudi пЦ^^ vega vključevanja v obstoj^, če društvene organizacije ven šole. številke o с1ап8Ц šolske mladine v treh temelj, nih društvenih organteacij^j pa so zaskrbljujoče. V ganizaciji Partizan je le [j odstotkov osnovnošolske ^ srednješolske mladine, v pij ninski organizaciji na osno^ nih šolah 3, 7 odstotkov, srednjih 8,4 odstotka in v tj borniški organizaciji - ђ, osno-vnih šolah 3,2 odsíoti¡j in na srednjih 2,4 odstotlq Množičnost naše telesne kuj ture je vsekakor v največj meri odvisna prav od ук1јц čevanja šolske mladine v ob stoječe organiza;;ije bodij pri šolah bodisi na terenu Tu gre vendarle za skorajci 12.000 otrok in mladine!!! Člani sveta za telesno kui turo in predstavniki društv! pedagogov za telesno kultur so se v razpravi dotaknil najbolj perečih problemov 3 izboljšanje stanja šolske te lesne vzgoje kot: postopno ¡3 boljševanje materialnih pogo jev za izvajanje rednegj pouka in razširjanja prosto voljnih dejavnosti, s pravil« kadrovsko politiko zagotovil večje število pedagoginj j telesnp kulturo, pristop | gradnji pokritega plavalne? bazena, da bi zadostili zahte vam učnega načrta po učenji plavanja, normati-vna uredi tev števila otrok pri pouln telesne vzgoje, odprava hU ur pri tem predmetu, smotr nejše izpolnjevanje predpisoi na vseh vrstah šol pri izv* j.anju šolskih športnih dm vov, materialno stimuliranj« dela pedagogov pri razširjen dejavnosti v okviru šolskil športnih društev, krožkov il sekcij, določitev namenskii sredstev za vzdrževanje špait nih šolskih objektov, izbolj sanje kvalitete pouka telesni vzgoje, šolskih prireditev ii tiSkmovanj, smotrna organi zacija smučarskih tečaje^v iJ šol ter delež pedagogov đ telesno kulturo pri razvoji telesne kulture v celjski ko muni. K. JUG Z vrcmciK.in so pač vedno težave. V jeseni je povsem normalno, da je dež naš Stalni gost in reči moramo, da nas letošnja jesen glede tega ni razočarala, saj je deževalo kar naprej. Deževje pa laliko prinaša s seboj tudi druge tegobe. Eno takih nevšečnosti vidimo tudi na naši sliki. Pred stopnicami, ki vodijo s pločnika pred veliko in moderno »MEXOVO« samopostrežno trgovino na Otoku 3, se ob vsakem deževju nabere velika mlakuža, ker je odtočno korito po vsej dolžini pred stopnicami, verjetno zamašeno. Tokrat so si pomagali kar z »zasilnim mo- stom« iz dveh desk, da ne bi nakupovalci po nepotrebnem preizkušali kvalitete svoje obutve. TIPIČNI PRIZOR AMATERIZMA: Lani, ko so na Fruški gori celjski rakcta"| z dolgo rogovilo postavljali raketin nos kvišku, je bil to reporterski »buuuu"' za snemalca ameriške televizije, kajti to je ob raketarstvu še tisto, kar je roni^,, tično. Tudi v nedeljo, ko je trostopenjsko celjsko lepotico bilo treba postav': v pravi položaj, so prijeli z rokami. Kot nekoč fantje, ki so postavljali sredi mlaj, tako so tudi naši Celjani dvignili skoraj 300 kg težko raketo z rampo , kvišku. Prizor so posneli fotoreporter ji, ki so prišli v Primišlje pri Slunji' Kordunu iz vseh večjih novinarskih hiš. Vse je pri Celjanih teklo v najlcp«*^ redu, potem pa je prišlo do neljubih presenečenje ... ^ TEDNIK - Uredništvo m uprava Ueije. Gregorčičeva &, poStni predai idi Urejuje oredniSJci ixlbor Glavni uredniJi IXJNE SKUK, odgovorni urednlls BERNARL srKMcNiM Časopis )e ustanovil olirajni >dboi SZDl Celje izhaja) je KOf »Nova pot« »Na đeloo »NaSe delo« (1945) feot »Ceijslu tednik« (1948—1950) nato K01 »Savinjsta restnik« 1954' in 00 I9f)5 ponovno HO) »C^ljsK tednik« S I januarjein 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSko Mozirje, Slovenske Konjice, Sentjui рп Celju Šmarje pr leiSab ш fEDNTK Izhaja ob četrtkih Izdaja- CP dDELC« - delovna enota »Inlormaclje - propaganda« Celje Tisk tn kllSeJi CP »DELO«' Rokopisov ne vračamo Cena posamñzne 5¡- w 'fir ítarib riin> iptna naročnina 30 lovth 'ЗШ starih) din polletna 15 novih '150P starih^ cJIn »-ujlna fiO fROOO) Tekoči račun 401 1 12RP tft FPrMvn '^--'^ "»i fiP mali пг1а.ч1 m oaročninp ^105 окппотпика огппа?лпг|в чп R.3f11r ":рПр ?п nç