Delavsko samoupravljanu« v Železarni Zenica Obratni svet so do kraja opravičili svoj obstoj PRED VOLITVAMI V ORGANE SAMOUPRAVLJANJA V SOCIALNEM ZAVAROVANJV Več kakor 7 milijonov državljanov uživa zaščito IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV razvoj konfekcijske industrije TJstanovLtev ohratnih svetov coj. In ne samo to. S centralizl- v roJcu treh dnd prou&tl, »prejeti Heorneni n&jvefcji uspeh v razvi- rano razdelitvijo plačnega skla- ali odkloattl io o tern piameno jaaju deTavske samouprave v že- da fivi en obrat oznroma oddelek ali ustmeno obvestdti obratne leaumni Zenica. V poldrugem le- na račun drugega. Nagrajevanje svete. tn so popolnomna opra-sričiB svo] na podlagi doseženih rezultatov Najbolje deluje obratnt svet obstof. Ta nova sarooupravna pornenii eno največjih material- valjarne, ki je imel od izvolitve teleaa niso predivideraa v seda- roih vzpodbud za obrate in nji- v juniju lanskega leta 36 sej. Na mjem za&onu o delavsJcem samo- hove svete. O tem je razpravljal njih je diskutiralo povprečno po i^kraivJjanju. Ngibjovo ustanotvi- tudi delavski svet podjetja in je 15 članov. Ta obratni svet je de- tev pa je zahtevaia praksa, kajti sklenil, da bo v najkj-ajšem času vetkrat razpravljal o tarilnem skoraj vsak otorat v žeiezarni začel deliti plačni sklad na pod- pravilniku in o razmeščanju na predatavlja po&etnno tovarno. Za- lagi izvršitve plana prodzvodaje delovna mesta, o mesečnfh ope- rsdl tega dalavsku svet podjetja in udeležbe posameznega obrata rativaih planih pa na 11 sejah ni mogel pravočasno ia tamelji- v proizvodnji železarne. itd. toreževati problemov vseh obra- Da bi uspešneae reševal vsa tar. Hazen tega je bilo članom KOMISI.TE — POMOC vprašamja, je obratni svet va- delavskega sveta zelo oteženo In DELAVSKIM SVETOM Ijarne osnoval tri komisije: za skoraj anemogočeno podajanje Obratrd sveti sklicujejo svoje norme in premije, za tarifna obrafruna za svoje delo kolek- seje po potrebi, najmanj pa en- vprašanja in stanovanjsko komi- itvu- krat mesečno. Ni redek priraer, sijo. Te komisije pripravljajo V delavsld svet podjetja In v da obratni organi upravljanja gradivo za seje obratnega sveta, •foratne srcte je vključenih raz.pravljajo tudi o vprašanjih, kj po razpravah sprejema sklepe. tfkrog 250 neposrednih proizva- *" so važna za vse podjetje: o Delavski svet je na svoji zad- jalcev, ki pri&pevago k uspešnej- Pravildh podjetja, o polletni in nji seji sklenil, da bodo v pri- demu reševanjti vseh probJemov Istni bilanci, o tarifnem pravil- hodnje obratni sveti predhodno ˇ tovarni. Zelezarna ima dese-t niku itd- s svojih sej pošiljajo proučevali mesečne plane in še- obratnih svetov, ka štejejo od 10 obratni sveti predloge in suge- le potera bo o njih razpravljal od katerih Se vedno trpi sticij. ma oddelka in da dajejo Predlo- = naša indu3trija konfekcije. Vzro- V Crikvenici ima^o strokovno ge m sugestije za reševanje:ki teh pomanjkijivosti nastajajo šolo za žensko delovno silo. Ta vprasanj, ki ^adajo v pnstoj-:že pri proizvo-""h organov upravljanja. :lanj proizvodi ne morejo vedno zaproeil tovarno »Naprijed« za «i sveti razpxavljajo o fzadovoliiti potrošnikov. In ven- pomoč. Kraalu zatem so prišli v vsc.i probJemih svojoh. obratov infdar je proizvodnja konfekcije Crikvenico predstavniki tovarne, »ddelkov. Tako na pnimer obrat-ESflede na stanje pred dvemi, tre- ki so se seznanili s podatkl o na samoupravna telesa vršijolmi leU znatno napredovala. To razpoložljivi strokovni delovni razdektev plačnega sklada obra-i vidimo tudi iz števila potrošiti- sili, o možnosti lokacije novega ta med oddelke in delovne sku-ikccv. Danes kupuje konfekcijo že obrata itd. Kmalu so napravili pine, upo&tevajoč njihov uspehjblizu 30°,'» potrošnikov, medtem elaborat. Pokazalo se Je, da je hi prispevek v proizvodnji. Izda- = ko jiii je bilo pred vojno samo za otvoritev obrata patrebno jajo odločbe o izkoriščanju:5"/»- K terau je vsekakor pripo- okrog 25 milijonov din, od tega atnortizacij&kega sklada v okvi-inaogla tudi razlika v ceni med 5 milijonov v devizab. za uvoz ru zneska, ki ga je določil de-:konfekcijo in izdelavo obleke prl nekaterih strojev. Vse.drugo bi larsJd svet za posamezne obrate, ikroja^u. Konfektaja je povpreč- lahko izdelali doma. Obrat bi za-razpravljajo o zakljui'kih delav-šno za 30°/» cenejša. Ako bomo še poslil v dveh izmenah okrog 280 skega sveta podjetja glede cen i izboljšali kvaliteto in bolj delavcev, od tega nad 70°/» žena. proizvodov in uslug, ki jih obra-1 ustregli okusu in zahtevam po- Obrat z 280 delavci, to je že kar ti nudijo medsebojno, razprav-E trošnikov ter obenem znižali ce- tovarna. V njej bodo izdelovali Ijajo o prediogih obratne upra-ri»o, bo povpraševanje po konfek- otroško konfekcijo. Investdcije ve, o zmanjšanju oziroBna pove-lciji stalno rastlo. Zlasti hitro za posamezno delovno mesto čanju tarifnih postavk za posa-iraste povpraževanje po otroški znašajo samo ofcrog 90.000 ddn. mez-ne delavce in uslužbemce itd. jkonfekciji. Tovarna »Naprijed« je izdelala Ti primeri kažejo, da imajoi elaborat, ker namerava odpretl obratni sveti preoej šir<*e kom-1POMOC LJUDSKIM ODBOROM obtat otroške konfekcije v Za-petence. Toda postavlja se vpra-: Tovarna obleke »Naprijed« je grebu. Za ta obrat, kl bi za-šanje, ald imajo obratni sveti za-jže dozdaj precej pomagala raz- posljeval okrog 600 delavcev, po-res te pristojnosti in ali zaresivoju konfekcije na Hrvatskem. trebujejo okrog 160 miliijonov vse to delajo. Čeprav imajo nažNanjo se obračajo tudi mnogi din, oziroma 260.000 din investi-prkner vsi obrati svoja knjigo-: loudski odbori. Nekateri iz opra- cij za posamezno delovno mesto. v«8stva, ki bi lahko delaJa no-: vičendh. razlogov, ker so pri njih Vsekakor je velika razlika: 90.000 tranjc račune, pa vendar plačni Epogoji za odpiranje takih obra- ali pa 260.000. Razširitev tovar-sklad delijo še vedno centralizi-E tov, nekateri pa tudi brez za- ne v Zagrebu so za sedaj od-rano. Vsi obrati dobijo enak Ldostncga jamstva za uspeh. To- ložili, čeprav bi morali to znova pia&ni sklad, ne glede na to, ko-=vama je pomagala osnovaU proučiti. Vlaganje aredatev v liko plaoa proizvodnje so ures- j otarat konfekcije v Krapini. Dala Cnikvenici je mnogo balj renta-niiaili. Tak način razdelitve /.'.ač:je 25 razndh strojev, nudila teh- bilno. Tam imajo zgrajeno tudi vsekakor ne daje mnogo vzpod-:nično pomoč in pomagala pri stavbo, ki jo je treba sarao ure-bude za povečanje proizvodnje |uss>osabljanju strokovne delov- diti. Strokovnjaki tavarne »Na-to zmanjšanje materialaih s-tro- \ ne sile. Danes zaposluje pod- prijed« bodo nudili pri organiza-škov. Zakaj, recimo, neki obrat,: jetje >Kotka« v Krapini okrog ciji novega obrata tehniino po-kj je svojo planako nalogo ures-:300 delavcev. Tovarna je poma- moč, nekaj strokovnih dalavcev niCU z 90%, prejme 100"/» plače, [gala tudi pri ustanavljanju de- pa bodo poslali v Crikvenico, kakor tisti, ka je plaa presegel: lavinice »Vesna« v Zagrebu. Se- kjer bodo ostali vse dotlej, do-za 10 aJl več odstatkov. Takih i daj pripravljajo otvoritev nove- kler se ne bo oforat popolnoma primerov pa je v žeJezarni pre-Iga obrata v Orikvenicl. To bo 06amoevojiL Ker imamo sami>u.pravne or-gane, v katerih dela nad 12.000 članov skupščin, niso problemi sociadnega zavarovanja danes več sanno stvar zakonodajalca in strokovnega aparata, t&mvei so predmet vsestranske skrbi vseh zavarovancev ter državnih in družbenih organov. Gre za nenavadno obsežen in občutljiv socialni, ekonomskd, zdravstveni, kulturni in politič-ni pomen. ki ga združuje v sebi sdcialno zavarovanje, kot eno najvažnejših področij vse naše socialne politike. Nad 7 milijo-nov prebivalcev (osebe v delov-nem odnosu in člani njlhovih družin) ali skoraj 40% vsega prebivaJstva je deJežno raznih oblik zaščite po socialnem za-varovanju, za kar dajemo v zadnjih letih povprečno nad 10 odstotkov narodnega dohodka. Vseh vprašanj še vedno ni-smo rešili, toda uvideli srao v glavnem razvojne tendence in imamo vse pogoje, da to samo-upravo popolnoma dogradimo na postavljenih načelih tako v pogledu organizacije kakor tu-: di sistema finansiranja. : Smo pred novimi volHvam:, : ki se morajo opraviti v skladu i z odločbo zveznega izvržnega E sveta o volitvah organov samo-i upravljanja zavodov za soci-: alno zavarovanje. Volitve bodo : skoraj verjetno v prvem tro-i mesečju prihodnjega leta. Te : volitve imajo večstraaski po-= men. Razen tega, da bodo dale i analizo dosedanjega dela, uspe-= hov ia slabosti in določile smer-i nice za bodoče delo, bo treba i na njih izbrati tudi organe sa-: mouprave — skupščin». : Lahko rečemo. da so nam že i nih pravic (ki pa niso dovolje-\ ne niti formalno niti socialno), \ zanemarjanje reševanja določe-= nih probleraov, ki so v ozki : zvezi z izkorišfanjem pravic : scw:lalnega zavarovanja (zaščita : pri delu, stanovanja, red, : zdravstvene ustanove itd.) bo-= mo dosegli, da bodo organi sa-: moupravljanja dobili za svojo ! politiko podporo najširšega kro-r ga zavarovancev. : Zato zahtevamo in pričaiku-j jemo od samoapravnih organov. : da bodo s politiko na širokem TUDI TO JE RAZSIRITEV ZMOGLJIVOSTI Ta primer kaže na možnosti, ki jih lahko izkoristijo tudi v dru-gih panogah industrije blaga za široko potrošnjo. Ni treba vedno težiti za razširtvijo zmogljivostl p,ri sami tovarni. NAp obrate lahko dostikrat z mncifo manjši-mi sredstvi ustanovimo tudi v kakšnem drugem kraju. Ti so celo lahko organizacijsko pove-zani z matičnim podjetjem in se pozneje postopoma osamosvaja-jo. Najvažnejše je, da matitno podjetje nudi tehnično pomoi, pomoč pri organizaciji obrata in pri usposaJaljanju strokovne de-lovne moči. Tako lahko z majh-nimi sredstvi povečamo prodz-vodnjo blaga za široko potrošnjo in zaposlimo novo delovno silo. J. K. pdanu ustvarill najoej© sode«-lovanje z organi oblasti, deiav-skimi sveti, družbenimi organl mpravljamja v zdravstvenih ustanovah in z vsemi družbe-nimi orgaoizacijaini. Iz.boljš»-nje organizacije zdravstvenih jasne giavne sroeri nadaljnj« dejavnosti lamoupravnih. orga-nov v socialnem zavarovanju, kakor tudi vsebine in metoda dela. Prva in neposredoa naloga samoupravnih organov je, d» se bolj usmerijo k notranjiru problemom organizacije in dela zavoda, v smeri ohranitve za-konitosti, učirikovitega in hi-trega uveljavljanja pranric, ki jih jamči zakon, in graditv! so-cialistične podobe te službe. Za izpolnitev teh nalog je potrebna bolj sistematična kadrovska po-litiika, strokovno in poliitično dv:ganje kadrov, ki delajo v zavodih. Odstranjevati moramo pojave nečloveškega odnosa nasprotl zavarovancem. protek-cijo in povržnosti itd. Samo-upravni organt rrrorajo imet! pogostejši sitik z zavarovanci* to jih pritegniti k sfcupnemu re-ševanju posameznih vprašanj^ da bodo sfcupno nosili odgovor-nost za odstranitev slabosti. Ne sme manjkatl tudi druž-bene kontrole, ki se ustvarj* pri teh medsebojnih stikih. Na-pačno bi bilo pričakovati, da bom« vse te problerae rešili a administrativnimi ukrepi, go— spodarakimi sankcijami itd. Treba je poživlti nepoeredno zanimanje in jlm pomagati, da iz analize konkretnib. primerov v podjetjih, v posamezni go-Bpodarski veji in v vs«n lorajTl spoznajo vzroke slabosti. tei s« pojavljajo. Znano je, na pri-mer, da so porastli izdatki na posameznega zavarovanca za zdraviJa, topliško in k.limatsfc(» zdravljenje, kaikor tudi ambi*-lantno-poliklinični in bolniškl lzdatki. Povečani izdatki pa niso v skladu z UL-inkovitostjo zaščite, ker gredo dostikrat tj«. kjer niso vedno potrebni, ali pa jih trošijo pretirano. kar objeJc« tivno slabi možnost za ostvari— tev te zašfcite v bolj potrebn3» primerih. Ce bomo kookretno obravnavali razna vprašanj« . kot je anaJiza porasta bdlovanj^ : čeemerao izkotiščanje določe-: ustanov, vprašanje razvoja am-l bulan* v podjetjih, odstraniter i vzrokov nesreč pri delo, od-: stranitev vzrokov profesional-« j nih in splošnih obolenj, proble« : mi rehabilitacije, učinkovit« : izvajanje palitike preventiv* : razvoj raznih vrst otroške z»« | ščite itd. vse to je predmet vs»« | kodnevne politike samouprav-¦ nih organov. Zaradi takega de-: la organov samoupravo je tr&-: ba posvetiti pozarnost izbirl : kadrov, ki bodo v imenu zava-š rovancev opravljali to služba^ l Od njihove aktivnosti im pozna-l vanja problemov bo v prvi vr-i sti odvisna kakovost de-la vsegm B zavoda in izvajanje naše soci-: alne polHitce na tako važnea ipodračju. J. B.