Št. 77. V Gorici, v sredo dne 27. septembra 1905. Tečaj XXXV. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane v. izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novom letu vrod po pošti pre-jemana aH v Gorici na dom pošiljana; vso leto....... 13 K 20 b, ali rM. 0-60 pol lota........O » «0 » » » 3'iJO četrt leta.......3 » 40 » » • 1-70 Posamično številko stanejo 10 vin./-. Naročnino sprejema npravnistvo v Gosposki ulici štev. 7. v (Jortei v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od S. uro zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlane na ročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so računijo po petit-vrstal^čo tiskano 1-krat 8 ki\. 2-fcrat 7 kr., tf-krat O kr. vsakV* vrsta. Večkrat po dogoditi. — Večjo črke. po prostortu — Reklame in spisi v uredniške!« delu lr> kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od* novornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek 1« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 19. dopoludno ter od 2. do 5. popoldno; ob nedeljah j praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se- pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravmštvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak pe^ek in stane vso leto 3 S 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schvvarz v Šolski ulici, Jellersit« v Nunski ulici in v Korenski idici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskaraa« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska In zal. Dr. Rybaf o narodno-napredni stranki. Na shodu narodno-radikalnoga di-jaštva v Trstu je govoril tudi tržaški odvetnik dr. Otokar Rybar. Za nas posebno zanimiv jo bil njegov govor pri točki: Trst in vse-slovenstvo, ker pri tej je obsodil — narodno-napredno stranko. Menda bi pričakoval vsakdo vse kaj drugega pod tem naslovom, toda govor so je gibal v vseh možnih rečeh, skoro le drugo je bilo čuti, samo naznanjena točka je ostala skoro nedotaknjena. Trst je le tolikega pomena, da se je iz njega posebnih razmer govornik povspel na stališče, da je dajal zaušnice na levo in desno ter obsojal. Kot pristni »nadstrankar« pa je bil strahovito obziren s klerikalci. Ka-toliško-narodno stranko jih je imenoval, pravega označila klerikalci pa so je skrbno ogibal, pozneje pa mu je bilo uSlo enkrat, da je rekel katoliško - narodna stranka ali takozvani klerikalci — dočim je naprednjake takoj s po-četka nagnal z liberalci. Pri zadajanju zaušnic »takozvanim klerikalcem« je postavil v ospredje — Nagla in Fiappa, češ, takim dušnim pastirjem se ne bomo klanjali. To je jako popularno, in brumno duše so ploskale. Ali kje pa so Misije, Jegliči, Napottiiki, Mahniči ?! Kaj tem pa se bomo klanjali?! O teh je bilo treba izreči sodbo, Če se je kdo že postavil za sodnika. Udariti le po tujih sovražnikih, ni bilo umestno. Potem pa je prešel na liberalce. Rekel je, da nimajo pozitivnega programa, no povedo, kako hočejo urediti šolstvo, kako je sploh z našimi narodnimi potrebami, kako ohraniti narod v boju proti tolikim sovražnikom. Liberalni program je program negacije, liberalno časopisje pa izvaja ta program tako, da pavšalno napada in obrekuje slovenske duhovnike, te naše p i j o-n i r j e ! Tako je govoril g. dr. Otokar Ry-bdf v Trstu. So ljudje, ki nočejo videti delovanja narodno-napredno stranke. Vse, kar storijo napredni življi, pri njih ne velja nič. Ce jim kdo to omenja in razlaga, molčijo, če se pa klerikalci kaj nerodno in škodljivo okrenejo na gospodarskem ali kakem drugem polju, to pa več ali manj priznavajo, kakor je pač okoliščina, kakor pač kaže. Kadar kaže reči, da narodno-napredna stranka ninia programa, pa rečejo, da ga nima, čeprav vede, da ga ima ter da ga izvaja. Kadar se borijo naprednjaki proti škodljivim stremljenjem klerikalcev zlasti na gospodarskem polju, takrat pa govorijo tako radi o negaciji! — Vsaj delovanje naprednih življev na Goriškem, ko je vendar tako blizu, bi moralo biti znano dr. Rybaf u, ali nič ; on še ni čital nikjer našega programa, nikjer še ni čul naprednega mnenja o ureditvi Šol, o splošnih naših narodnih potrebah, nič takega še ni slišal iz naprednih vrst, slišal pa je vendar nekaj: pavšalno u *i r i h a n j e p o duhovnikih, ki s i a Š i p i j o n i r j i. Edino to ve o narodnd-napredni stranki tržaški rodoljub dr. Otokar Rybai'. čudno se sliši to, ali res je! Ker smo že pri programih, moramo omeniti, da je vedno več glodati na delovanje, katero naj se bklada z napredkom, ki se razvija v današnjih časih čudovito hitro, na pametno prilagodenje brzo menjajočim se razmeram, tako, da so začrtane ideje lahko izvršujejo in se program popolnjuje ter lahko tudi predrugačuje, seveda ne da bi se stranka kdaj v principu odrekla vsem potrebnim stremljenjem - nego le ne pisane stavke. Pri klerikalcih je to drugače. Oni imajo svoje dogme in na teh jahajo. Zmeraj so jednaki, danes in jutri, zmeraj so Rimci. Kaj to ponfeni, ve menda vsak, tudi tisti, ki noče vedeti. Z dogmami stojijo in padejo. Kadar duh časa po-bije njihove dogme, morajo zapreti svoje botege. Če bi bilo ostalo pri re- formaciji, če bi bila štela tista doba več mož Trubarjevega duha med našimi predniki, bi bile te botege že zdavnaj zaprte — in naš narod bi bil velik. Namesto da je sežgal Hrtm slovenske biblije, naj bi bili sežgali njega, in vse tiste farje, ki so bili njegovi oprode — potem bi bil naš narod rešen pijavk in lepo bi se bil razvil. Protireformacija nam je dala pijonirje, pa ne za narod, ampak za — Rim in njega požrešnost! — Spalo je vse, in živeli so dobro. Šele narodnostni boji od polovice preteklega stoletja naprej so dvignili duhovščino v boj, v glavnem vedno za svoje interese. Bili pa so med njo v Slovencih res tudi častiti možje, blage duše trpečih src, ki so res delovali narodno. Malo jih je bilo sicer, ali bili so. Če je dandanašnji še kje kak jednakih Čutov, ne more več nastopati, ker je osamljen. Trpin je. »Slovencev« duh je okužil vso duhovščino tako, da je že o izjemah težko govoriti; okužil jo je tako, da je vsa fanatična, divja, da se spušča v boj z vsemi nedovoljenimi sredstvi, ali ne dela za narod, dela le za duhovsko nadvlado nad ljudstvom, zase in za Rim. Od Korotana in od štajerskih jezikovnih mej do furlanske ravni in doli v tužno Istro, povsodi prevladuje no farovžih »Slovencev« duh, oni zli duh, ki zabranjuje vsako resno narodno delo. In odkar je zavladal, se je dvignila duhovščina, in dela, res dela, pa ne za narod, ampak le zase in za Rim! O pijonirjih govoriti je skrajno pretirano, da ne rečemo kako. drugače. Ne bomo hodili drugam po vzglede, imamo jih dosti doma. Na visokem Livku ob laški meji pase ovčice duhovnik, ki je doktor sv. pisma. Ta mož pravi mladeničem, naj spijejo rajši par frakljev žganja mesto da plačajo me-sečnino za bralno društvo. V bližnji naši najbolj eksponirani vasi tik Gorice duhovnik ni imel nujnejšega posla nego riti proti narodno zasnovanemu pevskemu in tamburaškemu društvu in gibal je in gibal, ko se je pripravljala prva veselica, proti njej, V tako eksponirani vasi kaj takega! Ta pijonir — da govorimo po tržaško —- pa ima Marijino družbo. V tej družbi je doma — nečistost! Namesto da bi jo očedil, rije rajši proti narodnim prireditvam v vasi. Lep pijonir! O nastopanju »pijonirjev« v našem deželnem zboru nočemo tu niti govoriti. Omenjamo samo najznačilnejši passus. Ker se je jeden naprednih poslancev potegoval živo za naše potrebe ter našteval to seveda ob vsaki priliki obširneje, mu je zabrusil ob neki priložnosti »pijonir« nergaje v obraz očitanje, da vse to dela le zategadel, da govori. Komentarja k temu ni treba menda niti za »nadstrankarji«, mi ga pa tudi ne iščemo k dejstvu, da v Trstu še sedaj n.so obsodili pogubonosne zveze »pijo- nirjev« s Pajerjem !------Celo galerijo slik takih in drugih pijonirjev pa dobi g. dr. Rybar v »Soči«, kjer jih postavlja na ogled — ljudstvo. Iz ljudstva samega prihajajo vse tiste pritožbe proti »pijonirjem«, katere neko vrsto ljudij tako bolijo. So ljudje, ki se prijemajo za glavo, če čitajo kaj o kekein duhovniku. Zvijajo roke in kričijo: Ježeš, Ježeš, spet so enega napadli! Ne čitajo vsebine, ne pomislijo, koliko trpi ljudstvo pred takimi >pijonirji«, zapomnijo si samo to, da je bil zopet neki duhovnik napaden. Tisto »pavšalno udrihanje« izhaja tudi iz ljudstva samega! In ljudstvo nam je hvaležno, da dajemo prostora njega opravičenim pritožbam proti vsemu temu, kar dandanašnji uganjajo farovški gospodje ž njim. Le še preveč popustljivi smo, le še preveč obzirni! »Pavšalno udrihanje« je le opravičen odpor, pa naj prihaja iz ljudstva samega ali pa iz naših peres, enkrat pa vendar morajo priti »nadstrankarji« do tega, da pripoznajo tudi klerikalna resnično udrihanje. Kaj ne ve gosp. doktor, kako udrihajo klerikalci po najboljših možeh iz narodnonaprednih vrst, kak ostuden boj bijejo proti na. Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Albert in grof gresta za njim. Ko prideta v prednjo sobo, je bilo videti nad vrati, vodenimi v salon, grb, katerega bogati okvir in soglasje okvira z dekoracijami sobe sta kazala, koliko važuost pripisuje lastnik palače temu grbu. Monte-Cristo obstane pred njim in ga pozorno ogleduje. „V azuru sedem zlastik merlet v vrsti. To je vsekakor vaš rodbinski grb, gospod grof?" vpraša. „Ilazun poznanja posameznih delov tega grba, s katerih pomočjo bi uganil pomen, vem o heraldiki zelo malo. Mene je namreč napravila grofom toskanska vlada za moj denar, in čisto nič bi mi ne bilo ležeče na tem, da nosim naslov velikega gospoda, da mi niso vedno in vedno pravili, če človek mnogo potuje, da je grb aekaj neobhodno potrebnega, in čeprav samo zato, da ne prebrskajo carinski uradniki vsega, kar ima človek s seboj. Zato mi torej oprostite vprašanje, katero sem vam stavil kot čisto slučajen grof:« »VpraSanje ni nikakor indiskretno, gospod grof," pravi ¦ jorcerf s priprostjo, h katere se je videlo njegovo prepričanj«', „in čisto prav ste uganili; to je naš rodbinski grb, to se pravi grb očetovega rodu; toda kakor vidite, se naslanja ta na drugega, ki nosi v rdečem polju srebrn stolp in je rodbinski grb moje matere; po materi sem Španec, toda rodbina Mor-efirl je francoskega pokoljenja in, Kakor so mi rekli, celo jedna "ftjstarejših južne Francije.« „I)a/f odvrne Monte-Cristo, „to kažejo merlete. Skoro vsi bojeviti romarji, ki so osvojili ali hoteli osvojiti Sveto deželo, so jemali v svoje grbe ali križe, ki so značili njihovo nalogo, aH ptice selivke, ki so značile daljno pot, na katero so se nameravali odpraviti in ki sojo upali prehoditi pod okriljem vere. Jeden vaših predirikov se je pač udeležil kake križarske vojne, in če je bila to vojska svetega Ludovika, se da določiti izvor vašoga rodu tja do trinajstega stoletja, kar ni nikakor malo." „Toje mogoče," pravi Morcerf; „moj oče ima v kotu svojega kabineta rodbinsko drevo, ki nama pove to in h kateremu sem napisal nekoč komentar. Zdaj več ne mislim na to, vendar vam moram povedati kot vaš cicerone, da se ljudje pod našo ljudsko vlado s tem pečajo zopet jako mnogo." »Torej bi potem storila tudi vaša vlada boljše, da bi iskala v svoji preteklosti kaj boljšega kakor oni dve pankarti, kateri sem opazil na vaših monumentih in sta brez vsakega heraldičnega smisla. Kar se tiče vas, ljubi grof, ste srečnejši kakor, vaša vlada, kajti vaša grba sta resnično lepa in zadovo-ljujeta človeško domišljijo. Da, tako je, vi ste zajedno Provan-salec In Španec, in od tod je razlagati veliko podobnost portreta, katerega ste mi pokazali, in lepo zagorelo polt, kakor sem jo občudoval na obrazu plemenite Katalonke," Človek bi moral biti Edip ali Sfinks, da bi ne bil Čutil ironije, s katero je govoril Monte-Crfsto te besede, a izražal z njimi navidezno le veliko uljudnost. Tudi Morcerf se mu zahvali samo s smehljajem, stopi kot vodnik predenj in odpre vrata pod grbom, vodeča v salon. Na mestu, ki je bilo očem najpristopnejše, se je tudi v salonu nahajal portret; predstavljal jo pet- do osemintrideset-letnega moža v generalski uniformi z onimi dvojnimi bogatimi epoletatni, ki značijo visoko vojaško dostojanstvo; trak častne Legije na vratu je kazal, da je komander; zvezda visokih častnikov reda Odrešenikovega na desni in veliki križ reda Ka-rola III. na levi strani prsi sta značila, da si je mož, ki ga je predstavljala ta slika, pridobil važne vojaške zasluge na Grškem in v Španiji. Monte-Cristo opazuje ta portret z isto pazljivostjo kakor prejšnjega, ko se odpro stranska vrata in obstoji pred njim grof Morcerf sam. Bil je to štiri- do petinšthidesetleten mož, ki pa je bil videti najmanj petdesetleten. Njegove črne brke in obrvi so tvorile s skoro belimi, po tedanjem vojaškem običaju nalik ščeti ostriženimi lasmi čuden kontrast. Bil je oblečen civilno in nosil trak z barvami različnih svojih redov v gumbnici. Vstopil je elegantnih in hitrih korakov; Monte-Cristo ga pusti, da se približa, ne da bi se zganil; zdelo se je, da je pri-rastel k tlom, in njegove oči so se vsesale v obličje grofa Morcerfa. „Oče moj," pravi mladi mož, »čast vam imam predstaviti grofa Monte-Crista, velikodušnega prijatelja, s katerim sniti se sem imel srečo v težkih razmerah, ki so vam znane." »Bodite nam dobrodošli, gospod," pravi grof Morcerf in se smehljaje pokloni; „s tem, da ste nam rešili jediuega dediča naše hiše, ste si pridobili pravico do naše večne hvaležnosti." Pri teh besedah pokaže grof Morcerf Monte-Cristu naslonjač in sede sam njemu nasproti. Monte-Cristo vzame stol, ki mu ga je pokazal grof, a ga postavi tako, da ga zakrijejo bogati baršuhasti zastori pred okni, dočim sam lahko fiita v grofovih potezah, razoranihod naporov in skrbij, celo povest tajnih bolečin, vtisneno temu prezgodaj postaranemu obiazu. prednjakoffi. na Kranjskem in na Goriškem ?! Ako bi hotel to videti, bi bil moral opravičeno obsoditi resnično klerikalno udrihanje! Pa to ne to, po »liberalcih« je treba udariti, to je nad-strankarsko, to je pošteno narodno. Brumne duše porečejo: Sedaj so napadli pa dr. Rvbara — ali mi ga nismo napadli, marveč le odgovorili smo, kakor po navadi mnogo prerahlo, na njegov napad na narodnonapredno stranko, na njegovo na skrajno krivično pa z znanim namenom izrečeno sodbo o naši stranki. Po Prešernoui slaunosti. (Konec.) Po kratkem odmora je vstal g. dr. Ka-rol Triller. Prešeren je bil, je rekel govornik, eininentno slovanski pesnik, ki je v svojih neumrlih pesmih učil Ijubav do skupne matere Slave in gorečo ljubezen do rodnega jezika; on J8 bil prvi glasnik slovanske vzajemnosti. Zatorej bo dan njegovega slavja, ko se mu odkrije spomenik, apoteoza duševne slovanske vzajemnosti, magistrale kulturne zajednice vseslovanske. Govornik je napil slovanski vzajemnosti. Nato se je dvignil ugledni češki državni poslanec dr. Herold, ki ga je poslal držav-nozborski „Mladočeški klub', da ga zastopa pri slavnosti odritja Prešernovega spomenika. V svojem govoru je naglašal, kako je slov. narod, dasi je majhen in slab, v novejšem času silno napredoval in dokazal vsemu svetu, da je poln življenskih moči, ki ga usposob-Ijajo za kulturni napredek bolj nego marsikateri drugi narod. Basi je zatiran in pritiskajo nanj sovražniki z vseh strani, vendar napreduje na vseh poljih prosvete s tako velikimi koraki, da mu je zagotovljena srečnejša bodočnost. In kakor napreduje narod slovenski, tako se tudi krasno razvija njegova prestolnica — bela LJubljana. Govornik je bil pred 30 leti v Ljubljani, a takrat je bilo mesto še vse nemško, samo ljudstvo je govorilo slovensko. Sedaj je vse drugače — Ljubljana je spremenila lice, postala je pravo slovensko središče, v katero se steka živ^enje vse Slovenije. Govornik je nato napil slovenski Ljubljani in njenemu vrlemu županu g. Ivanu Hribarju. Eo je končal svoj govor, so mu udeleženci priredili navdušeno ovacijo. Besedo je nato dobil župan kraljevega prestolnega mesta Belgrada g. E. Gla vini 6, ki je bil radi svečanosti proglašenja polnoletnosti prestolonaslednika Gjorgja zadržan se udeležiti odkritja in se je pripeljal v Ljubljano šele opoldne. — Govornik je slavil v izbranih besedah Prešerna, naglašaje, da je blagor narodu, ki ima takega duševnega velikana, zakaj takemu narodu je za v^dno zagotovljena bodočnost. Bela Ljubljana pa sme biti ponosna, da se v njej dviga spomenik temu veleumu is proroku. Eončaje svoj go- vor, je napil mestnemu občinskemu svetu ljubljanskemu. Za Glaviuičem je govoril župan zagrebški dr. Milan Amruš. Zastopniki vseh slovanskih zemejj, je rekel govornik, so prihiteli danes v Ljubljana, da so navzoči pri slavnosti, ki je za narod slovenski največjega knlturnega pomena. Da se je pa ta slavnost omogočila, v to si je steklo največjih zaslug rodoljubno in požrtvovalno slovensko ženstvo, ki podpira, kakor pravi stari pregovor, tri ogle v domači hiši.- — Govornik je nazdravil rodoljubnim slovenskim damam in kot repre-zentantmji njih gospe županji Milici Hribarjevi. Gosp. ravnatelj Šubic je napil ustvari-telju Prešernovega spomenika — kiparju Zajcu, ki je bil navdušeno aklamiran od vseh navzočih. Župan je nato dal besedo gMpe Gabrijeli P e is so v i, z nameniti češki pisateljici in veliki prijateljici Slovencev, ki je bila navdušeno pozdravljena, to tembolj, ko je jela govorit' —- slovenski. Govorila je prilično takole: Iz praške „Umeleekd Besede", tega starega pribežališča ljubezni in obrambe naših slovanskih kulturnih pridobitev, prinašam poklonstvo spominu moža, kateri je nad težko ledino svoje dobe povzpel se do rajskega jutranjega ptička z veličastna slovensko pesmijo. Mi Čehi smo si prilastili Prešerna kot svojega; obogatili smo se z dragocenostmi njegova talenta isto-tako kakor rastemo v vaši zvesti bratovski ljubezni, ki nam je vedno bila zanesljiva uteha. Ta vzajemna lpbezen češko slovenska, posebno pa skupnost naših idealov in kulturnih pridobitev, bodi večnoponoana cvetka pri pomniku Franceta Prešerna. On ni dosegel v življenju svojem obljubljene dežele; mi tesno združeni njegovi potomci pa smo sigurno na poti vanjo. — Ko je končala, so ji priredili Slovenci iskreno ovacijo in ji navdušeno klicali: „ Živela Gabriela Preissova!" Nato se je dvignil od vseh navzočih navdušena aklamiran slavni hrvatski pisatelj g. Ljuba pl. Babič-Gjalski, ki je v vznesenih, pesniško navdahnenih besedah slavil narod slovenski, ki je rodil velikega Prešerna in mu postavil tako krasen spomenik. Slovenski narod je majhen in slab, a je velik in močan v svoji ljubavi do rodne svoje zemlje in do svojega jezika. Onemu, ki mu je ustvaril krasni pesniški jezik, postavil je danes spomenik. To je za ves narod velik dan, saj je z odkritjem spomenika največjemu svojemu pesniku pokazal le svoje veličje. Spomenik je postavil narod, moj dragi in ljubi narod slovenski, je nadaljeval govornik, in ta narod, čigar jedro je krepak kmetski stan in ki nima bogatih aristokratov, si je sredstva, ki so bila potrebna za spomenik, takorekoč pritrgal svojim ustom, samo da je izkazal svojo neomejeno hvaležnost največjemu svojemu dobrotniku Prešernu. Ko sem zrl danes dolge, skoro nepregledne - vrste krepkega naroda slovenskega, ki so prihitele z vseh strani, kjer se razlega slovenskega govorica, da se poklonijo manom veleuma Prešerna, prešinilo me je prepričanje, da nas vse mora družiti in edinki eden etičen moment in ta moment nam je dan v demokratizmu. V tem oziru je dal najlepši zgled baš narod slovenski, ki se s ponosom lahko opira na široke mase zavednega ljudstva. — Govornik je med navdušenimi ovacijami končuje svoj govor vzkliknil: „ Slava Prešernu! Živeli dragi in mili moji Slovenci!" Eot zadnji je govoril župan mesta Kranja, Šavnik. V svojem govoru je poudarjal, da bo Kranj, kjer počivajo pozemski ostanki neumrlega pesnika v domači zemlji, zvest idejam, ki jih je "znanjal Prešeren v svojih umotvorih, ter nazdravil županu ljubljanskemu g. Iv. Hribarju. Skoro bo tri tedne, kar je^ bil odkrit Prešernov spomenik, ali ves ta čas se je široka javnost bavila z velikim impozantnim slavljem, in se še v«lno bavi. Vsi slovanski listi na severu h< Jugu, ki prav uvažujejo velik pomen Prešernovega dne 10. sept., pišejo navdušeno o slavlju. o Prešernu, o Slovencih, o slovenski domovini. Tudi ruski listi so se živo zanimali za velik naroden praznik, in več važnih nemških listov je prinašalo in prinaša feljtone o Prest nu. Siavlje je pustilo za seboj nepričakovano dobre posledice, slovensko ime je pridobilo na veljavi, dvignil se je naš ugled, z drugimi slovanskimi brati smo se tesneje združili, v tujih nam narodih pa je pustila slavnost kar najboljši ntis, čeprav ga je kak obskurnež tuintam hotel tajiti. Edino klerikalna banda okoli »Slovenca" je hotela pokaziti pomen in utis narodnega paznika, edino klerikalci delajo z vso silo na to, da bi zbrisali dobre posledice, katero je porodilo siavlje, ki ni bilo — njihovo. Klerikalci se trudijo, da bi spravili na nič pomen Prešerna in odkritja spomenika, ker oni ne pri-poznavajo uikakega res velikega duha; Jrar nosi talar ali kdor je njihov brezpogojni hlapec, tisti kaj velja pri njih. Toda kljubu njihovemu najpodlejšemu nastopanju se je vendarle pokazalo, da na Slovenskem še ni vse tako »katoliško", da bi se klanjali le cerkvi in njenim organom, marveč da znamo častiti svoje velmože prostega, visokega poleta. In to lepo uspelo slavljenje jezi hlapce Rima, jezi jih, da pihajo in psujejo — ali opravijo pa nič. Pravzaprav jim moramo biti še hvaležni, da so se baš ob tej priliki pokazali v vsej svoji nagoti. Spoznal jih je širši svet, in tudi med nami je marsikakemu slepcu padla mrena z očij...... Domače in razne novice. Odlikovanje. — Gosp. arhitektu profesorju dr. Maksu Fabiani-ju iz Kobdilja na Krasu je ruski car podelil komanderski križ reda sv. Stanislava. Imenovanje, — Vadnični učitelj na učiteljski pripravnici v Maribora g. Josip Fistravec je imenovan glavnim, učiteljem na učiteljišču v Gorici. Smrtna kosa. •— V Mirnu je umrla gospa Jožefa F a g a n e 1 i, rojena Peric, v 72. letu svoje starosti. Pevsko In glasbeno društvo je razposlalo čekovne položnice za pristop. Da se iste ne poizgube brez haska, se vabijo gg., ki ne mislijo pristopiti, da položnice oddado na mesta, odkoder je pričakovati podpore. Pevsko |R glasbeno društvo naznanja, da šola za gosli in klavir prične dne 2. oktobra. Za pouk v klavirju se je pridobila kot tretja moč gojenfea „Glasbene matice" v Ljubljani g.čna Pavla Tre o, tako da se bode pouk v klavirju vršil za učenke in učence posebej. Ker je treba razvrstiti gojence po skupinah in tečajih, se poživljajo posebno gojenci prejšnjih Ječajevdase pravočasno vpišejo. Vpisovanje se vrti vsak dan dop. od 11 —1278 in od 2—3. pop. v društvenih prostorih, ..Trgovski dom", I. nadstropje, uhod od strani ljudskega vrta. Spremembe pri deželnem predsedniški kranjskem I« pri namestnIŠtVU V Trstu. — Deželni predsednik kranjski baron H e i n je imenovan sekcijskim načelnikom v ministerstvu notranjih stvarij. Istodobno mu je podeljen veliki križ Fran Jofk-ovoga reda. Podnamestnik v Trstu T. Ss:hwarz je imenovan deželnim predsednikom na Kranjskem. Dvorni svetovalec pri deželni vladi v Ljubljani grof Schaff-gotseh je premeščen k namestništvu v Trst ter mu je podeljen naslov in značaj pod-namestnika. Na njegovo mesto pride v Ljubljano kakor dvorni svetovalec pri deželni vladi grof Chorinsky, doslej sekcijski svetovalec v ministerstvu za železnice. Ustanovni občni zbor Slovenske sokolske zveze se bo vršil v Ljubljani dne 1. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldan v gostilniških prostorih „Narodnega doma", Dnevni red: 1. Nagovor staroste ljubljanskega Sokola. 2. Volitev predsedništva t. j. staroste, prvega in drugega podstaroste, načelnika, tajnika, blagajnika, zapisnikarji In treh namestnikov. Pristop k občnemu zboru z raz-pravno pravico imajo vsi člani zveznih društev, glasovalno in volilno pravico pa imajo samo izvoljeni zastopniki društev. (Želeti je, da se delegatje vdeleže v kroju.) 3. Volitev 3 pre-gledovalcev računov. 4. Določitev leinega prispevka. 5. Slučajnosti. K obilni vaeležbi vabi: Za odbor ljubljanskega „Sokola": Dr. Ivan Tavčar, starosta. Dr. Fran Windischer, tajnik. V primeru, da prvi občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši z istim dnevnim redom eno uro pozneje drugi občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih zastopnikov (člen 11 zadnji odstavek pravil.) Razpis 4 deželnih podpor, — Razpisujejo se s tem štiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje in stopili v visoke šole. (Dalje u prilogi.) »Gospa grofica," pravi Morcerf, Je bila, ko je naju obvestil sin, da naju osrečite s svojim obiskom, baš pri toaleti; a v desetih minutah bode tukaj." aV veliko čast mi je," odvrne končno Monte-Cristo, „da me takoj prvi dan mojega bivanja v Parisu smatra spoznanja vrednega mož, katerega zasluge so jednake njegovi slavi in pri katerem se sreča, enkrat izjemoma pravična, ni motila. Toda ali vam nima morda podeliti na ravninah Mitidje ali v Atlaso-vih gorah maršalske palice?" „0," odvrne Morcerf in nekoliko zardi, ^zapustil sem službo, gospod grof. imenovan za Časa Restavracije pairom. sem se udeležil prve vojske pod maršalom Bourmontom; zatorej sem pač lahko mislil, da dosežem kaj višjega, in to bi se bilo tudi zgodilo, da je ostala na prestolu starejša panoga vladarske hiše. Toda julijska revolucija je bila, kakor se zdi, dovolj slavna in uspešna, da si je lahko dovolila nehvaležnoat; in nehvaležna je bila za vse zasluge, ki niso bile izza časa cesarja. Izstopil sem torej iz službe, kajti kdor si je pridobil svoje epolete na bojnem polju, ne zna manevrirati na gladkem dvornem parketu. Odpovedal sem se meču, se zavzel za politiko in posvetil industriji, za katero sem imel že tekom svojega dvajsetletnega vojaškega življenja veliko zanimanje, ali nič Časa." „To so ideje, ki odlikujejo Vi narod pred drugimi in mu zagotavljajo premoč nad dragimi deželami, gospod," odvrne Monte-Cristo. „Kot plemiču iz stare rodbine in posestniku lepega premoženja se vam ni zdelo prezirljivo, služiti kot vojak, počenši od nizke stopinje; to je najti redkokrat; nato se kot gneral, kot francoski pair, komander častne Legije niste smatrali previsokega ter ste pričeli proučevati nekaj čisto novega, brez vsakega drugega upanja in plačila, kakor da lahko koristite svojim rojakom... O gospod, to je več kakor lepo, to je vzvišeno." Albert gleda in posluša Monte-Crista z začudenjem; še nikdar ga ni slišal govoriti tako navdušeno. „0," nadaljuje tujec, brezdvomno, da prežene komaj vidni oblak, ki je legel pri teh besedah na Morcerfovo čelo, „tako mi v Italiji ne delamo, mi se strogo ločimo po dostojanstvu in rodu ter vse svoje življenje pridržimo isto barvo, isto postavo in največkrat isto brezkoristnost." „Toda, gospod," odvrne grof Morcerf, „za moža, ki ima vaše zasluge, Italija ni domovina, in Francija vas sprejme z odprtimi rokami. Sledite njenemu klicu, Francija ni vedno nehvaležna, včasih je trda in stroga napram svojim otrokom, a s tujci je navadno prijazna." ,3j, oče moj," pravi Albert smehljaje, „ vidi se, da grofa Monte-Crista še ne poznate. On stremi nad ta svet, ki nima zanj nikakega plačila; za zunanjo Čast mu ni, in izrablja jo samo za svoj potni list." „To je z ozirom na mojo osebo najbolj primerna sodba vseh, kar sem jim kdaj slišal," odvrne tujec. »Gospod grof je bil gospodar svoje usode ter si je izbral pot, potreseno s cvetjem," pravi grof Morcerf in vzdihne. „Tako je, gospod," odvrne Monte-Cristo z nasmehom, ki bi ga ne mogel obnoviti noben slikar in bi bil težko razumljiv. „Če bi se ne bal, da gospoda grofa ne nadlegujem in da ni pretruden," pravi nato general, ki so mu Monte - Cristove mauire očividno ugajale, „bi ga povabil, da me spremi v zbornico, kjer se ima vršiti danes seja, ki je za človeka, kateri ne pozna naših modernih senatorjev, nekaj posebnega.' 3 Zelo hvaležen vam bodem, gospod, če mi ponovite to povabilo drugič; a danes, ko gojim prijetno upanje, da Ijodem predstavljen gospej grofici, bi mi bilo to ljubše." O, tu je moja mati," vsklikne Albert. Monte-Criato se hitro obrne in res zagleda gospo Morcerf na pragu vrat, nahajajočih se nasproti onim, skozi katera je vstopil njen soprog. Ko se je obrnil Monte-Cristo, je bila vsa bleda in je stala nepremično. Njena roka, ki jo je nehote po- ložila na pozlačen nazidek, ji je omahnila. Stala je tukaj že lekaj sekund ter poslušala zadnje gostove besede. Ta zbere svoje moči ter pozdravi grofico z globokim po-klonom, in tudi ta se pokloni nemo in slovesno. „Ej, moj Bog, niadame," vpraša grof, „kaj pa vam je V Ali je morda tu v salonu prevroče, da vam je slabo?" „Ali ste bolna, n.ati moja V" vsklikne Albert in priskoči k Mercedi. Ona se obema zahvali s smehljajem. „Ne," pravi, „ampak bila sem tako ganjena, ko sem prvič zagledala moža, ki je preprečil, da nismo zdaj v solzah in žalosti. Gospod grof," nadaljuje z dostojanstvenostjo kraljice, „ zahvaljujem se vam za življenje sinovo in vas blagoslavljam za to dobroto. Zdaj se vam zahvaljujem tudi, da ste mi napravili veselje in mi dali priliko, da se vam lahko zahvalim tako, kakor sem vas dozdaj blagoslavljala, namreč iz dna srca." Grof Monte-Cristo se pokloni zopet, a še globokeje kakor prvič. Bil je še bledejši kakor Mercedes. „Madame," pravi, „ gospod grof in vi mi povračata čisto priprosto dejanje prebegato. Rešiti človeka, prihraniti očetu bolečino, prizanašati čntom žene, ni toliko dobro delo, kakor dolžnost člv.i/koljubja." Na te besede, izgovorjene z brezkončno nežnostjo in največjo uljudnostjo, odgovori gospa Morcerf z globokim po-vdarkom: „Moj sin je zelo srečen, da si je pridobil vaše prijateljstvo, gospod grof, in jaz se zahvaljujem Bogu, da je ukrenil tako." In Mercedes dvigne svoje oči proti nebu, z izrazom brezkončne hvaležnosti, da se grofu zazdi, da vidi v njih trepetati dve solzi. ' , Gospod Morcerf se ji približa. ^Madame," pravi, „ opravičil sem se že grofu, da ga moram zapustiti. Seja je pričela ob dveh, zdaj je tri, in jas moram govoriti." Priloga »Soče" It 77. z dne 27. septembra 1905. Te podpore se podele za I. leto obiskovanja visokih sol, in se bo gledalo na to, da dobita podpore dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene reče-nib narodnosti, sme se nakazati podpore dijakom druge narodnosti. - .«,,,, Podpore se bodo izplačevale v štirih etrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki gmora izkazati, da je vpisan v vseučiliščno ma-trikulo in pozneje da obiskuje učilišče. DotiČne prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do' ltjCfrk-tobra 19ik5. in naj se jim priložijo spričevala zrelosti,, uboštva in. vpisa v eno izmed visokih šol. — Deželni odbor. Razpis.JUjMilfl. — Razpisujejo se trij 0 deželni štipendiji po 6 O kron, ki jih je ustanovil deželni zbor s sklepom 10, septembra 1888. v spomin 40, vladarstva Nj. VI. presv. cesarja Franca Jožefa I, 1, Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi (fceia rojenega, stanujoče,, a V pristojnega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij, thržeč se obstoječih postavnih predpisov. — 2." Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 20. oktobra 1905. iu naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem iznied^ navecunih nčilišč in dosedanjem napredovanji. '! Deželni odbor. Obrtno-nad. šola za zidarje v Renčali prične šol. leto 1905/6. z mesecem oktobrom t. 1. Upisovanje učencev bo v nedeljo 1. oktobra ob 1. uri pop. v obrtni šoli. Učenci drugih občin prineso naj svedočbo-odpustnieo ljudske šole. Vpisnina 2 K. Pouk traja 1 mesecev. Stariši, ne zamudite ugodne prilike in pošiljajte svoje mlade zidarje k strokovnemu pouku,* 4'r Vodstvo. ' Eksportna akademija na Dunaju. — izšel je seznam predavanj na tej akademiji v c. kr. trgovinskem ministerstvu na Dunaju in posebnih tečajev za juriste, kakor tudi glede poslovanja bank in špedicij ter glede splošno pristopnih večernih predavanj za šolsko leto 1905/06. Upisavanje se je vršilo v času od 21— 27. t. m. Predavanja začno 2. oktobra t. 1. NOV urad za Obrtne reči se v kratkem ustanovi v ministerstvu za trgovino, Ta resort bo razdeljen v postavodajalni odsek v oddelek za obrtne zadruge, v industrijski odsek, v oddelek za delavsko varstvo, v administrativni obrtni oddelek in v obrtno-tehnični oddelek. Maturo na *ukajšnjem gimnaziju je napravil v ponedeljek g. Fr. Cigoj. „VseslOY. legltimaCljSki list" sta pretekli mesec vzeli: akad. ferijal. društvo »Adrija" v Gorici kot društv. legitim: 50 kom. iu „no-vomeški visokošolci" kot vstopnice pri vese- lici dne 16. IX. 05.: 100 kom. Ob jednem si dovoljuje odsek za vseslov. legit. Ust naznanjati, da posluje od 1. okt. dalje pod naslovom: Odsek za „vseslov. leg, list" Dunaj IX, Hebragasse 7. III./2I. Apelujemo še enkrat na vseslov. organizacije, katerim je količkaj ležeče na' procvitu '^m':'^m&mWTMnmri\i Ifeem, da se pridno poslužujejo »vseslov. leg. lista", ter pomagajo naši šolski družbi vršiti težavno nalogo. ~- Odsek za »vseslov. leg. list". Deželna učitel^ko društvo za Soriško in Gradi* fcinsko vabi k letnemu občnemu zboru 5. oktobra 1905. ob 10'/s predp. v dvorani hotela »Pri zlaten jelenu" v Gorici. Dnevni red: 1. Poročilo a) predsednikovo, b) obeh tajnikov, e) blagajuičarjevo. 2. Sklep Tačuna za leto 1904./5. in preudarek za leto 1905./6. 3. Volitev dveh pregledovalcev računov v smislu § 10 a) društvenih pravil. 5, Morebitni predlogi. Te je treba doposlati predsedniku pismeno vsaj jeden dan pred občnim zborom. — Predsednik: Fr. Bajt. Tajnik: Al. Urbančič. - Bralno in pevsko društvo »Nada" v Sovodnjah vabi na prvo veselico, katero priredi v nedeljo dne 1. oktobra 1905. na prostornem vrtu gosp. Kodermaca v Sovodnjah. Začetek ob 3. uri in pol popoludne. Po končanem vsporedu ples. Vspored veselice se vrši na v; u g. Kodermaca, ples istotam v dvorani. Vspored: 1. Parma: „Mladi vojaki", ženski zbor s sprem-ljevanjem orkestra. 2. Kocjančič: »Sirota", mešan zbor. 3. Suppe: Ouvertura k operi „Model", svira orkester. 4. Mašek: »Strunam", možki zbor. 5. Ziehrer: »Pobček pridi", valjček, svira orkester. 6. Komičen prizor: »Čevljar", petje s spremljevanjem klavirja. 7. Evsler: »Poljubčkati ni greh", svira orkester. 8. Sattner: »Po zimi iz šole", mešan zbor. 9. Hausmann: »Pod Radboštein", slovanski potpouri, svira orkester. 10. Burka: „Damo-klejev meč". 11. Komzak: »Dunaj v noči", potpouri, svira orkester. 12. »Črna paradna straža", komičen nastop s spremljevanjem orkestra. Vstopnina k veselici 40 v, sedež I. vrste 1 K, II. vrste 60 v. Plesni venček 6 kom. 1 K. K prizorom v vsporedu se razpisuje razočarujoča nagrada vsem onim, kateri se vzdržo smeha. Izletnikom iz mesta se nudi ugodna prilika, da lahko pridejo k veselici z vlakom, kateri vozi ob 2.05 iz Gorice, nazaj ob 6.20 in 10.12 zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Družba SV, Cirila in Metoda se v posebni zahvali kar najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je XX. velika skupščina uspela tako sijajno. ŠOla Podtumom. —- V slovensko mestno šolo Podturnom se je upisala letos ena sama deklica. Ostala je tam 4 dni, potem pa se preselila v »Mali Dom". Škocjanske Jame je poselil dne 22. t. m. nadvojvoda Karol Fran Josip. Popravek. — V notici »Smrtna Icosa", kjer smo poročali o smrti g. Trampuša, se nam je urinila pomota. Pokojni Trampuš ae ni imenoval Josip, ampak Ivan. Predsednik deželne sodnije v Trstu gosp. m. Urbancich bi bil kmalu ponesrečil. Ko se je vozil v kočiji v Verso, je pridrdral nasproti avtomobil. Konja sta se splašila, in g. predsednik je pri padcu ali skoku ,j#Jkoj5ije padel tako nesrečno, da se je precej poškodoval, ter so ga morali nesti domov. Prešernova veselica v Velikih Žafcjah. — Poročajo nam iz Vel. Žabelj: Da bode »Preroku, pesniku izpod Triglava, Prešernu večja slava", tudi v srcu Vipavske, se bo, vršila dne 8. oktobra v Vel. Žabljah Prešernova veselica" s temle vsporedom: 1. Nagovor. Pozdrav predsednika „Biralnega_ društva". 2. Pesem »Prešernu, A. Nedved, poje meš. zbor 3. Slavnostni govor. 4. Strunam, K. Mašek, poje meš. zbor. 5. Deklamacija: »Prešernu", Aškerc. 6. Dvospev: »Sarafan" Rus. pes. hrm. Foerster s Spremljevanjem glasovirja. 7. Deklamacija : »Neiztrohnjeno srce" Fr. Prešeren. 8. Igra »Jedna se mora množiti". 10, Samo-speva: Dekliška tožba in Rožmarin, H. Vola-rič s spremljevanjem glasov. 11. Prosta zabava, — Veselica prične ob 3. pop, v dvorani g. Jos. Paljka. Mogočni kres ob Šviganju raket na predvečer nad Zabljami oživlja naj zavednost in ponos okoličanov, kojega goje do našega genija, ter da prihodnjega dne " tem častnejšem številu dospo med nas. Torej na svidenje 8. okt. v Žabljah! »Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici naznanja, da se im^o vsi do 30. t. m. upisani učenci zglasiti .* dan t. je v soboto ob 2. pop. v glasbeni šoli, da se jim naznani urnik. Veselica V PodgOri, — Slabo vreme je prisililo »Pevsko iu tamburaško društvo v Pod-gori", da je moralo odložiti veselico za cel teden, tako da se bode ista vršila z istim vsporedom nepreklicno dne 1. oktobra t. 1. K premembi v predsedniku za Kranjsko, ¦ Vlada je Žrtvovala barona Heina in grofa Sehaffgotscha klerikalcem, da opustijo obstruk-cijo y kranjskem deželnem zboru ter da bodo na Dunaju zvesto hlapčevali vladi. Gautsch je kupil klerikalce, in na Kranjsko prihaja iz Trsta Scb\varz kot koncesija klerikalcem in kot zaupnik vlade in klerikalne stranke. — Tisti klerikalci, ki toliko kričijo o pogubonos-nosti »zveze" z Nemci, so se sedaj zvezali še z vse drugačnimi Nemci, prodali so se, vlada jih je kupila; sedaj imajo vezane roke, in lepo ponižni vladni hlapčki postanejo. Obstruk-cija utegne prenehati, na Dunaju bo Šusteršič Gautschev trabant, vsako toliko časa pa jim bo vlada štela tisočake za lakajstvo in izdajstvo! Kapitulacija vlade pred klerikalci in zveza ž njimi pomeni nove slabe čase za slovenski narod. Toliko brezobzirnejši mora biti boj z vladnimi prodanci. Nova koncesija klerikalcem. — Kranjska dež. vlada je dobila iikas, da prepove" že določeno šolsko slavnost pred Prešernovim spomeni- kom. To je nova koncesija klerikalcem in Nemcem! Naš deželni odbor. — Po »odstopu« Ber- bnča in Klančiča jo naš deželni odbor sestavljen tako-le : dr. Pajer, dr. Marani, dr. Verze-gnassi; dr. Gregorčič, Jakončič. — Leta, 1901. je bil sprejet deželni statut, po katerem je prepovedano, da je deželni odbornik tudi državni poslanec. Združevanje obeh nalog je delalo težkoče, radi tega se je bilo sprejelo tako določilo. Ali vkljub temu sta bila izvoljena leta 1902. dva državna poslanca v naš deželni odbor. Sedaj sta v odboru državna poslanca dr. Verzegnassi in dr. Gregorčič, Dr. Marani je župan v Gorici. Radi tega bi ne smelbiti v deželnemojboru, ker je tako on^v-enL osebi__ I. in II. instanca! Torej sedijo neopravičeno pravzaprav trije v deželnem odbora. Pri nas se spremejajo statuti zato, da se nikdo ne' ravna po njih! Sramežljivost loških Uršulink. — v »Gorenjcu" smo Čitali ta, dopis: Presvetli škof daje prelepe izglede katoliške sramežljivosti, ko pisari pisma proti pesniškim muzam. Tudi pobožne in čednostne nune uganjajo podobne stvari. Bivše učenke teh šol pripovedujejo, da sramežljive te device vsakemu angeljčku narede srajčico, ki kaže le kaj golega. Zgodovinska knjiga ima med drugimi slikami tudi Laokonovo skupino. Kakor znano, 1 je Laokon ovit s kačami in gol. Po drugih \ zavodih dobe gojenci in gojenke take knjige, j kakor so natisnjene. Pri loških UrŠulinkah pa je Laokonova skupina s papirjem prelep-j ljena, da se ne pohujša kakšna gojenka. Ako • je na klavirskih notah nadpis kake pesmi ali 1 druge igre »Liebestraum'' ali »Liebesgloeken" j itd., prečiste nune prečrtajo besedo »Liebes" in tudi besedilo pod notami skrbno prelepijo, ' če je le kaj o ljubezni omenjenega. Tako so sramežljive loško Uršulinke, Kakšna je taka hinavska vzgoja ? Zares daleč je dospela ka-1 toliška borniranost! Z lepim izgledom gre pa I naprej ljubljanski škof. Ko bi pač rajše obrnil pozornost na razne duhovnike, ki uganjajo * skrivne in očitne grdobije, katere se z neoble-| ceno muzo ne dajo niti malo primerjati. [ Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trg. j društva Jerkur" v LJubljani. — v službo se sprejme: 1 knjigovodja ob jednem korespon-dent, 1 kontoarist in 1 praktikant, 10 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske, 2 pomočnika manufakturne, 1 pomočnikov galanterijske in modne, 1 prodajalka, 2 kon-toristinji ena vešča laščine in nekaj stenografije, 8 učencev. Službe iščejo: 1 poslovodja, 3 kontoristi, 24 pomočnikov meš. stroke, 11 pomočnikov^ špec. stroke, 5 pomočnikov špec. in želez, stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 1 pomočnik galanterijske in meš. stroke, 4 prodajalke, 2 blagajničarki, 8 kontoristinj, 1 učenec. Ruski begunec.---------Te dni se je predstavil nekdo mestni straži v Gradišču ob Soči, rekoč, da je ruski begunec. Bi »Pojdite, gospod; prizadevati si hočem, da vas v vaši' odsotnosti nadomestim grofu," pravi grofica z istim mehkim glasom. »Ali nam grof," nadaljuje, obruena k Moute-Cristu," izkaže čast, da prebije še ostali del dneva pri nas?" „ Hvala, madarae; sicer vidite, da sem vam za vašo prijaznost tako nehvaležen, kakor je sploh mogoče, toda danes zjutraj sem izstopil pred vašimi vrati iz popotnega voza. Kakšno je moje pariško stanovanje, ne vem; kje je to stanovanje, vem komaj. Sicer je to majhna a vendar odpustljiva «krh." „A napravite nam to veselje &ugjč? Ali obljubite V" vpraša groiica. Monte-Cristo se pokloni, ne da bi odgovoril, vendar je to možno smatrati za znak, da povabilu ugodi. »Potem vas ne zadržujem, gospod," pravi grofica »kajti za nobena ceno bi ne hotela, da hi se vam zdela vsled svoje hvaležnosti neskromna ali celo nadležna," . »Če dovolite, moj ljubi grof/ pravi Albert, »vam poskusim povrniti prijaznost, katero ste mi izkazali v Rimu, in vam ^rej dam na. razpolago svoj voz do tedaj, da bodete imeli f-as, poskrbeti za svoj hlev." »Tisočkrat vam hvala za vašo prijaznost, grof," pravi Monte-Cristo, »toda mislim, daje gospod Bertuccio štiri in pol me> katere sem mu pustil, porabil dobro ter mi poslal voz pred vrata palače." Albert je bil od grofa podobnih stvarij že navajen, vedel je, da grof kot Nero noče poznati nobene nemežnosti, in se torej ne čudi, hoče pa se prepričati, kako so se izvršila njegova naročila, ter ga spremi dO vrat palače, Monte-Cristo se ni motil. Komaj se prikaže v prednji sobi grofa Morcerfa, že prihiti v perist.il lakaj, in sicer isti, ki je prinesel v Rimu Albertu in Francu grofovo karto, in visoki popotnik dobi, prišedši pred vrata, res voz, ki ga je čakal, Bil je Kellerjevega atellerja, in vanj sta bila vprežena konja, o katerih so vedeli vsi pariški lahkoživci, da jih prejšnji večer Drake ni hotel prodati za osemnajst tisoč frankov. »Gospod,4' pravi Monte Cristo Albertu, »ne morem vas povabiti, da me spremite, kajti pokazati bi vam mogel hišo, v kateri je pripravljeno vse le za silo, in kakor veste, si moram ohraniti,glede improvizacij svoje dobro ime. Dajte mi jeden dan odloka in mi dovolite, da vas povabim potem, ko si bodem bolj svest, da ne zagrešim ničesar proti zahtevam gostoljubnosti." »Če zahtevate od mene jeden dan, gospod grof, že vem, da to, kar mi potem pokažete, ne bodo hiša, ampak palača. Vsekakor morate imeti v svoji službi kakega genija." »Pri moji duši, naj ostane pri tem," odvrne Monte-Cristo iu privdigne nogo na stopalo svojega krasnega voza, obšito z baršunom; »to mi bode v korist pri damah." Dvigne se v voz, ki se za njim zapre, in se odpelje v diru, a vendar ne tako hitro, da bi ne opazil, da se je zganila zavesa ob oknu salona, kjer je ostavil Mercedo. Ko se vrne Albert k svoji materi, jo najde v njenem bu-doarju, slonečo v velikem, baršunasten naslanjaču; ker se je razbijala po celi sobi poltema, ne more razločevati obraza svoje I matere; toda zdi se mu, da njen glas trepeta; tudi mu je mogoče razločevati med vonjem rož in heliotropov, cvetočih v sobi, oster duh jesihasiega etra, in res tudi zagleda na kaminu gro-fičino stekleničko, vzeto iz škatljice. Vse to mladega moža vznemiri. »Ali ste bolni, mati'?" vsklikne, vstopivši. »Ali vam je bilo slabo, ko sem bil jaz spodaj?" »Meni? Ne, Albert; a lahko razumeš, da izdihavajo te rože, tuberoze in oranžni cvetovi svoje prve, najfinejše vonje, katerih se je treba šele privaditi. Tako oster duh..." »Potem, mati moja," pravi Albert in položi roko na zvonec, »jih jo treba spraviti v prednjo sobo. Vam je res slabo, kajti že prej, ko ste vstopili v salon, ste bili zelo bledi." »Da sem bila bleda, praviš, Albert?" »Tako bledi, mati, da vam je izvrstno pristojalo, a očeta in mene vendar silno vznemirilo." »Ali ti je oče kaj rekel o tem?" vpraša Mercedes žil vahno. »Ne, mati, ampak vam samim; ali se ne spominjate, da je to opazil?" »Ne spominjam se," pravi grofica. Ta hip vstopi sluga, priklicali po Albertovem zvonjenju. »Odnesite te cvetlice v prednjo sobo," pravi Albert. »Premočno dišijo za gospo grofico." Sluga uboga. Tekom prenašanja cvetlic, ki traja precej dolgo, mati in sin zamišljeno molčita. »Kakšno ime pa je to, Monte-Cristo?" prekine mati molk, ko odnese sluga poslednjo cvetlico. »Ali je rodbinsko ime, ki znači tudi posest, ali zgolj priimek?" »Mislim, da je samo priimek, mati, in nič drugega. Grof je kupil majhen otok v toskanskem arhipelu. Sicer mu pa za plemstvo ni mnogo in imenuje se slučajnega grofa, dasi velja v Rimu za velikega gospoda." »Njegove manire so izvrstne," pravi grofica, »vsaj kolikor lahko sodim po svojem kratkem pogovoru ž njim." »O, lepe, mati, tako lepe, da nadkriljujejo vse, kar sem našel med najfinejšimi aristokrati Evrope, namreč v Angliji, Španiji in Nemčiji." Grofica nekoliko pomisli in reče po trenotku obotavljanja: »Ti, moj ljubi Albert, — kar te vprašam, je vprašanje matere, razumeš —' ti si videl grofa Monte-Crista v njegovi hiši; ti si bistroumen, poznaš svet in imaš takt v višji meri, kakor je to običajno v tvojih letih; ali misliš, da je grof tudi resnično to, kar je videti na zunaj ?" »In kaj je videti na zunaj ?" »Kar si pravkar rekel sam, namreč velik gospod." »Kakor sem vam rekel, mati> smatrajo ga za takega." < „A kaj misliš o njem ti, Albert?" ,,Priznain vam, da f njem nimam določnega mnenja. Mi-|slira, da je doma, z Malte." je brez sredstev. Ko so mu dali jesti in piti, I je odšel naprej po svetu iskat srečo. | Vojaško OblBkO nekega narednika tuk. 47. pešpolka je našel v stranski ulici vicolo della Carita mestni redar M. Vižintin. Uniformo je nesel v vojašnico. Z Odra pri stavbah za deželno norišnico jo padel 12 letni deček E. Orzan. Deček se je namreč spuščal z odra po vrvi, ali to ga je omamilo, da je padel kakih 7 m globoko. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je umrl. — Izpred SOdBlJe. — Na 6 tednov težke ječe s postom je bil obsojen 15 letni Dan. Valen-tiučič, in sicer radi tatvine in ker je grešil z deklicama 5 V, oziroma 11 let. Drugega, 19 letnega M. Ipavca, obtoženega jednakega drugega zločina, preiščejo zdravniki, če je pri zdravi pameti, potem pride zopet pred sodnike. Prezlranje učitelje« od strani tržaškega škofa. — V »Učit. Tovarišu" smo čitali zanimiv dopis s Krasa, kjer je povedano, kako prezira tržaški škof učitelje po vseh onih krajih, kamor hodi birmat, Nekaj zamrmra, ali pa sploh ne pogleda učitelja. Tudi večina domačih duhovnikov ob takih prilikah gleda učitelje z vrha doli! Šolska mladina dela štafažo našemu sovražniku! To mora nehati! Poklicani činitelji na noge! Nagi ne zasluži nič drugega nego preziranje t Pevsko In tamburaško društvo Ji. Andrei" i St. AndreŽU bo imelo v nedejjo dne 1. oktobra 1.1. svoj ustanovni občni zbor ob 3. uri popoludne v prostorih g. Franca Paškulina. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika pripravljavnega odboru. 2. Volitev stalnega odbora. 3. Določitev udnine. 4 Določitev društvene sobe in časopisov. 5. Razni predlogi. K obilni udeležbi nljudno vabi začasni odbor. Sumljiv tatvine 6000 K, — Aretirali so nekega Derosija, trgovskega agenta, ki je sumljiv, da je ukradel dražini Martineilijevi hranilno knjižico za 6000 K ter dvignil na isto celo svoto. OponlR. — Opozarjam vsakogar, da mojemu sinu Štefanu Skrt ue posoja denarja ali .Vaj drugega, ker on ni pri zdravi pameti. Podpisani ne jamčim za njegove dolgove. Valentin Skrt, Sv. Štefan št. 39, občina Kal p. Avče. Razgled po suefu. Državni Zfeer. — Včeraj se je sešel državni zbor. Zbornica je bila prenapolnjena. Gautseha # so pozdravili soc. demokratje s klici: Fej l Skrite se pod podnja krila kake nadvojvodi-nje! Ven ž njim! Gautsch je govoril na dolgo. Glede položaja na Ogrskem ni povedal nobenega momenta, o trg. pogodbah je rekel, da morajo biti obnovljene do 1. marca, čeprav tudi brez Ogrske. Bekel je, da on ni ugovar-al splošni in enaki volilni pravici na Ogrskem. Za vseučilišča predloži predlog o kreditu 25 mil. Glede" jezikovnega vprašanja je obljubil zakon, naslanjajoč se na obstoječe zakone. Drž. zbor bo zboroval do jul. prih. L, septembra in okt. bodo nove volitve. Rizzi je predlagal, naj se (kugo čitanje zakona o laški fakulteti od stavi z dnevnega reda. Predlog je bil sprejet. Čehi so uložili nujni predlog glede splošne in jednake volilne pravice. Debata o Gautsche-vem govoru bo trajala tri dni. Za zagovornika vlade se je vpisal tudi dr. Šusteršič. Kriza na Ogrskem. — Dan 23. t. m. je historičnega pomena. Ta dan je cesar sprejel v avdijenci zastopnike madjarske parlamentarne koalicije, pet poslancev, ki jih je vodil Kos-suth. Vsa avdijenea je trajala le dobrih pet minut, pravzaprav to sploh ni bila nikaka avdijenea. Cesar je madžarske politike ogovoril najprej nemški, jim prečitalmadjarski spisan dokument ter jih potem kratko odslovil. Noben madjarski politik ni prišel v položaj, da bi bil izpregovoril le eno samo besedo. — Vtis te kratke avdijenee madžarskih politikov pri cesarju je nepopisen. Madžarski politiki so bili brez sape, ko so zapustili cesarski dvorec. Pet minut pred 11. uro so prestopili prag cesarskega dvorca, pet minut po 11. uri so že zopet sedeli v svojih vozovih in se odpeljali v hotel Bristol. V dokumentu, ki ga je prečital cesar madjarskim parlamentarcem, je izrečen poziv, da naj madjarska koalicija na podlagi svojega programa sestavi novo ministerstvo, kar pa se more zgoditi samo pod naslednjimi pogoji: 1. V armadnih zadevah, v kolikor se tičejo službenega jezika in jezika komande, mora ostati vse, kakor je Jsedaj, in je popolnoma izključena vsaka prememba in vsako od-nehanje; tozadevne zahteve mora koalicija črtati iz svojega programa. 2. Temelji skupnosti armade in skupne uprave zunanjih zadev morajo ostati nespremenjeni, kakor so sedaj, 3. V gospodarskih vprašanjih med Ogrsko in Cislitvansko je izključen ysak enostranski dogovor med kraljem in ogrskim parlamentom, marveč se morajo rešiti po intervenciji dunajske in peštanske vlade potom kompromisa, ki ga mora odobriti krona. 4. Koalicija se mora zavezati, da se v parlamentu rešijo proračun, rekrutui zakon in trgovinske pogodbe. 5. Koalicija se mora zavezati da se izvolita delegacija in kvotna deputaeija, da odobri tiste stroške za armado, ki jih je že dovolila delegacija in da sprejme novi brambni zakon, s katerim se pomnoži stalna armada, zato pa uvede dveletno službovanje pri vojakih. Končno je cesar naznanil madjarskim parlamentarcem, da je pooblastil grofa Goluchowskega ne kot ministra zunanjih del nego kot ad hoc določenega svojega zaupnika, da sprejme odgovor na to deklaracijo. In avdijenea je bila končana. Ker pa Goluchowski ni ogrski državljan, se Ogri niso hoteli ž njim pogajati. Določen je bil za to grof Czirakv, ki pa tudi ni nič opravily ker koalicija ostaje pri svojih terjatvah, cesar pa je točno oznanil svoje mnenje. I Poslanci so bili na Ogrskem navdušeno spre- jeti. Spor med krono in Ogri se je poostril j kar najhuje mogoče. Poiar V Trstu. — Požar je napravil' v ulici Veltro v prodajalni« jestvin g. A. Sak-sidu škode 12.000 K. Predrzen Kalabrež. — v Trstu je prodajal sadje na Velikem trgu A. Simčič. Prišel je kupit neki Kalabrež, ki je izbral sadje, ali ko je bilo treba plačati, se je začel kregati s Simčičem, da je predrago. Slednjič je potegnil nož ter se zagnal v SimčiČa. Ta je začel teči, Kalabrež za njim; na Korsu ju je ustavil redar ter peljal na policijo. Predrzni Kalabrež se piše Romeo Pasquali. Pridržali so ga v zaporu. ; SplOŠni Štrajk obetajo delavci v Berolinu. Če se uresniči, bo to velikansk štrajk. Samo pri električnih industrijah je uslužbenih 501000 delavcev. Prepir radi Strossmayerjeve zupuščlne. — Znano je, da je škof Strossmaver zapustil svoje premoženje zlasti dvema dunovskima ustanovama. Tekom zapuščinske razprave je hrvatski deželni erar izjavil kakor zastopnik omenjenih dveh zaklad, da nastopi dedščine. Toda med tem so se javili ogrski finančni erar in sorodniki škofovi, da pobijejo veljavnost oporoke in da iščejo vsaki za-se tretjino zapuščine. Hrvatski erar opira svoje pravo na konkordat od leta 1855., sorodniki pa na stareje zakone. Civilni zakonik pridržuje v moči vse stareje zakone o pravicah prelatov na oporočno zapuščino premoženja. Sorodniki škofovi se naslanjajo na to in trdijo, da so odredbe konkor-data, ki dovoljuje prelatom pravo oporoke, v protislovju s kanonično konvencijo od leta 1702., ki tega ne dovoljuje, a po civilnem zakonu je ista v kreposti. Po tej konvenciji pripada po ena tretjina zapuščine prelatove cerkvi, škofu in sorodnikom. Hrvatski deželni erar trdi, da je v Hrvatski konkordat še v moči. Osješka sodnija je vzela na znanje zahteve sorodnikov. Žrtev vojaške Strogosti. — V domobranski vojašnici v Karlovcu je umrl pred kratkim nadomestni reservnik Mesič. Čepi\„vje bilMesič bolan, je moral vendar opravljati razno delo, spati na tleh, iti na vaje itd. Ubogi vojak je podlegel naporu ter umrl v vojašnici. Vojaški predpisi določajo strogo, da ne sme noben bolnik ostajati v vojašnici, marveč mora takoj v bolnišnico. Tako bi se bilo zgodilo tudi z Mesičem, če bi bil imel polkovni zdravnik kaj usmiljenja ter bi bil proglasil Mesiča nesposobnim, ga poslal domov ali vsaj v bolnišnico. Zdravnik je bil sicer oštet, ali to ne povrne življenja nesrečnemu Mesiču, družinskemu očetu. Važna iznajdba. — Dne ll. avgusta so se na dunajskem vojaškem strelišču v navzočnosti vojaških tehnikov vršile poizkušnje z oklepom, ki sta ga že pred več časom izumila Atanazij Janopol in Anton Loibl. Vse kaže, da se bo ta izumitev obdržala in da bo velikega stra-tegiškega pomena. Oklep, ki sta ga izumitelja od leta 1903. sem vedno popravljala, je le 9 milimetrov debel. — Pri tej vaji so streljali na oklep celo iz bližine dveh metrov, kar doslej še niso. Kroglje, ki so še enkrat večje kot je debelost oklepova, v tem oklepu kar izginejo. Videti je samo odprtino, kamor je kroglja zadela, na drugi strani pa ni sledu kake poškodbe, izbočitve ali razpoke. Kakor hitro namreč prileti kroglja v oklep, se svinčeni del kroglje razdrobi*, v prah, jekleni plašč kroglje pa se v oklepu popolnoma poplošči in stlači. Ta oklep bi izrstno služil topništvu v varstvo proti šrapnelom, pehoti kot varstvena stena, posebno v rovih, pri municijskih vozovih; tudi i,a ladjine oklepe se bo dal ta oklep porabiti, ako se ga podebeli in poveča. Naprsni oklep stane 10 kron. Največjo pozornost je vzbujalo pri vojaških izvedencih to, kako so kroglje v oklepu popolnoma izginjale. Največji prevozni parobrod, — Pred kratkim je bil spuščen v morje največji prekoceahsH parobrod „Kaiserin Augusta Victoria". Dolg je 213 m, širok 30, globok 16'/»-. Stroji imajo moč 17.200 konj, 18 vozlov vozi na uro. Od Cherbourga do Newjorka prevozi parnik v 7 dneh, prenašajo 16.000 tonelat in 4000 oseb, med temi 000 mornarjev. Na parniku sta dva restavranta, dva orkestra svirata med obedom, telovadna dvorana, usmiljene sestre za vsak slučaj bolezni, telefonska služba, vspenjače na razpolaganje potnikom itd. Književnost Metodika zemljepisnega pouka v ljudski šoji, raz- kazana na svojem razvoju. Spisal Gabriel Majcen. Že naznanjega knjiga je izšla ter se dobiva v naši tiskarni po 2 K, po pošti 20 v več. — Ruske knjige v izvirniku. Podpisani knjigarni se je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 2*40, — podpisana pa jih prodaja le po K 1/GO. Te knjige so: 1. Peterburgskije Tumani, I. del. 2. „ „ II. „ 3. „Pered čem — to ?w Roman, in »Trup« povest. 4. „Iz Trjasini na Dorogu." Roman. 5. „Zyjezdaa (Potepenko) — h. „Žena« (Čehov). 6. in 7. „Bezmo1jtrije neba", roman. Slovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. „Ne vprašam te po njegovi domovini, ampak po njegovi osebi." „0, kar se tiče njegove osebe, je stvar drugačna; na njem sem videl toliko posebnega in ne soglašajočega, da moram na vaše vprašanje, kaj mislim o njem, odgovoriti: smatram ga za jednega oni Bvronovih mož, M jih je zaznamovala nesreča s svojim usodepolnim pečatom, za neko vrsto Man-freda, Lare ali Wernerja ali za zadnjega potomca stare rodbine, ki je izgubil premoženje svojih očetov ter si je s svojim predrznim razumom, ki ga povzdiguje nad postave človeške družbe, pridobil novo, večje premoženje." „Ti praviš ?" „Pravim, da je Monte-Cristo otok v Sredozemskem morju, brez prebivalcev, brez posadke, pribežališče tihotapcev vseh narodov, roparjev vseh dežel. Kdo ve, če ti ne plačujejo svojemu pokrovitelju f jga davka." „To je mogoče/ pravi grofica zamišljeno. »Toda kaj škoduje to," odvrne mladi mož, »tihotapec sem ali tja; vi mi morate pritrditi, ker ste ga videli; grof Monte-Cristo je izvrsten mož in bode v naših salonih vzbujal pozornost. Kajti glejte, to jutro je pričel svoj vstop v pariški svet s tem, da je strmel nad njim Chateau-Renaud." „In koliko more biti star?" vpraša Mercedes, polagaje na to vprašanje očividno veliko važnost. „Pet- do šestintrideset let, mati." „Tako mlad! To je nemogoče," pravi Mercedes pol Albertu, pol sebi. „ Vendar je res; tri- ali štirikrat mi je rekel, in gotovo brez namena: ,Tedaj sem bil star dvanajst let.' Radovednost me je delala pozornega na vsako najmanjšo okolnost, tičočo se njega, primerjal sem podatke, in vedno so soglašali. Star je torej ta navadni mož, ki nima nobene starosti, kakor sem prepričan, kakih petintrideset let. Sicer pa pomislite, mati, kako živahno je njegovo oko, kako Črni so njegovi lasje in kako Jgladko njegovo dasi bledo čelo; to ni samo močna, ampak tudi I |še mlada narava." ' Grofica povesi svojo glavo kakor pod težo prebridkih mislij. „In ta mož je postal t70j prijatelj, Albert?" vpraša nervozno trepetaje. „Mislim, mati." „In ti... ali ljubiš tudi ti njega?" »Ugaja mi, in naj reče Fran" d' Epinav zoper njega karkoli hoče, slikati ga mi je hotel namreč- kot moža prihajajočega iz dru{ 3ga sveta." „Albert," pravi grofica s tresočim se glasom, „vedno sem te pmsila, da bodi pri novih znancih previden. Zdaj si mož in bi lahko svetoval meni; vendar ti ponavljam, da bodi previden, Albert." „Da bi lahko ubogal ta nasvet, ljuba mati, bi morala biti kaka možnost, da mi grof lahko škoduje. Toda grof ne igra, pije samo vodo, ki jo pobarva z nekaj kapljicam španskega vina; pokazal se je tako bogatega, da bi se mu moral smejati v obraz, če bi si hotel izposoditi od mene denar. Česa torej menite, da bi se mi bilo od grofove strani bati?" „Prav imaš," pravi grofica, „in moj strah je neumen tem bolj, ker mi ga vzbuja mož, ki ti je rešil življenje. Oprosti! Ali ga je sprejel oče prijazno? Treba je, da smo z grofom več kakor uljudni. Oče ima večkrat mnogo opraviti, njegovi opravki ga raztresejo ter mu provzročijo skrbi, in mogoče bi bilo, da bi nehote"..." „Oče je bil popolnoma prijazen, mati," jo prekine Albert, »ali pravzaprav Se več: zdelo se je, da se čuti resnično počaščenega od treh ali štirih finih poklonov, katere je napravil grof s toliko ročnostjo, da bi človek mislil, da ga pozna že [trideset let. Vsaka izmed teh puščic pohvale je zadela mojega 'očeta s tako gotovostjo, da sta se ločila kot najboljša prijatelja na svetu, in oče ga je celo hotel vzeti s seboj v zbornico, da bi slišal, kaj bode govoril." Grofica ne odgovori; utopila se je v tako globoke sanje, da se ji nehote zapro oči. Mladi mož stoji pred njo ter jo opazuje z ono skoraj strastno otroško ljubeznijo mladih ljudij, katerih matere so še lepe in mladostne; ko vidi, kako se njeno oči polagoma zapro, posluša še trenotek njeno nežno, jednako-merno dihanje ter odide po prstih in previdno zapre vrata materinega budoarja, misleč, da je zaspala. „Ta vražji človek!" zamrmra, majaje z glavo. „Povedal sem mu že naprej, da vzbudi v našem svetu pozornost; njegov uspeh sodim po točnem merilu. Ko je postala nanj pozorna moja mati, je pozornosti vsekakor tudi vreden." In nato odide v svoj hlev, brez tihe nevolje, da je dobil grof Monte-Cristo, ne da bi vedel za to sam, v svoje roko konje, ki so bili v očeh poznavalcev, kar se tiče izbornosti, drugi po redu. »Gotovo je," pravi, „da niso vsi ljudje jednaki; in po prosim svojega očeta, da razpravlja o tem stavku v zbornici pairov." IV. Gospod Bertuccio. Med tem je grof Monte-Cristo dospel domov; pot je pustil za seboj v šestih minutah. V teh šestih minutah ga je videlo najmanj dvajset mladih ljudij, ki ^o dobro poznali čem' konj, katerih niso mogli kupiti, in so pognali svoje konje v dir, koto" slediti bogatemu gospodu, ki lahko da za svoje konjo po deset tisoč frankov. Hiša, ki jo je izbral Ali in ki je bila določena za gro-fovo bivanje v mestu, je stala na desni strani Elizejskih polj, med dvoriščem in vrtom. Gosta skupina dreves sredi dvorišča je zakrivala del pročelja, na obeh straneh te skupine dreves sto se vlekli nalik r-kam dve široki poti, ki sta dovajali vozove od ograje do dvojnatih stopnic. Ta hiša, ki je bila v precejšni! okolici jedina, je imela razuh glavnega vhoda še drugega v ulici ttontbieu. (Dalje pride.) Poletne neuarnosti. Poletje je za veČino človeštva najlepši lotni čas. dno prinaša naravne dobrote v obilni meri ter nebrojnim masam delavnega ljudstva dneve počitka in dopusta. Jako nestrpno pričakuje te dneve duševno izmučen človek, uradnik, učitelj, ko lahko zapusti zaduhle sobe ter izleti v krasno naravo, v gozdove, na hribe, kjer si okrepi telo in dušo ter nabere novih močij za prihodnje naporno delo. Posebno za mlajšo polovico človeštva je poletje velike važnosti. Ven iz šolskih prostorov, preč s knjigami, prostost! Kako veselje zavlada med mladino, ko se konča šolsko leto ter pričnejo počitnice. Kako blagodejno vpliva ta odmor na otroški Žrteu jezuitou. (Dalje.) . ""*¦ " "*""' P. Miho Gattin je uložil kot pooblaščenec jezuitov v Kraljeviči ulogo proti obno-ritvi procesa Kelerjevega, reko6, da so vsi razlogi izmišljeni, da je neverjetna izpoved petre Marjanovič, da je cula v kritični noči delati Nazarija Kelerja v sosedni sobi, daje mogel Keler koga drugega najeti, d a r a z b i j a t a m tisti 6 as. To je pae prav jezuitsko sumničenje! V tej ulogi je povedano tudi, da je videl pater Rosan nekoč Kelerja, kako gleda izbuljenih očij skozi okno hodnika prav na rektorjevo sobo, kjer so bili novci ukradeni l Preiskava se je vršila dalje. Občinsko glavarstvo v Kraljeviči je potrdilo, da je javno mnenje o družini Kelerjevi dobro. Jezuitje so najeli pravno pomoč, dr. Marijana Derenčina, ki je predložil kot pooblaščenec rektorjev državnemu pravdništvu v Zagrebu novo ulogo, v kateri pripoveduje, da je videl pater Kosan nekega jutra pred samostanskimi vrati Keleija z nekim tujcem, kateremu je kazal velik ključ od vrat, katerega je držai v roki. Kanonik Jakov Itandič je potrdil, da je' cela Kelerjeva rodbina poštena, da se ni nikdar o nobenem članu te obitelji, tudi ne o Nazariju, culo nič slabega. Rekel je: „Nazarij Keler je imel pristop v samostan kot čestit mladenič, gotovo bi ne bil imel pristopa, če bi bil na slabem glasu, kakor ga sedaj predstavljajo". Pater Gattin je rekel na glavni razpravi, da se mu zdi, da je videl nekoč Nazarija v rektorjevi sobi, dve ali tri leta kasneje pa izjavlja, da je pripravljen priseči, da ga je * s a m p e 1 j a, 1 v rektorjevo sobo! • Marija Mihičlč je potrdila, da jej je re-5 kel oni večer, ko se je dogodila tatvina v samostanu, Nazarij, da se ne more odzvati njenemu vabilu ter ž ajo večerjati, ker mora I celo noč izdelovati fotografije za nekega I agenta, ki odpravlja ljudi v Ameriko. Antonija Šabalič je bila v Kelerjevem , stanovanju v nedeljo pred onim ponedeljkom, ko so ga aretirali. Kazal jej je omot s fotografijami, ves omot je bil vlažen, slike mokre. , Bilo je kakih 10 slik. Nazarij je rekel, da je -„ izdelal te slike ponoči. | Orožnik Adam Sudac je izpovedal, da ker ¦;:- so sumili, da je mogel ukrasti denar tudi ka-^teri izmed jezuitov, toliko bolj, ker so med l njimi tudi lajiki, so se odločili, da preiščejo stanovanje vsakega. To so naznanili rektorju, \ ki je pa zahtevo odbil, na kar so tudi orožji niki odstopili od te namere. Potem so orožji niki tajno poizvedovali o Nazariju, katerega je x sumničil rektor. V nedeljo zvečer je bil na ^ plesu, pa ni kazal nikake vzburjenosti. Pre-3 iskava pri njem je ostala brezuspešna. Cnrlo lteretta mu je dva dni po tem dogodku rekel, |,-da je videl v lr\ Cul noči Kelerja v samo-**-: stanskein hodniku skritega. Carlo Beretta je bil med tem „preme-v Milan. Dr. Derenčin je sporočil preiskovalnemu sodniku, da se jezuitje potrudijo, da pride v Zagreb jezuit Carlo Beretta pričat. Ali za me-s Priporoča vsakovrstno pecivo, kolačw za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu ža mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Prva konsumna zaloga olja Henrik C uri el Tekal* Jas V»rdi 42. GORICA Tekališče Jas. Verdi 42. a oUkinegaoHa 5 kron in še več zaslužka na dan Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba nobenih znanosti). Se ne | gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za oletenie Tomaž H. Whittick & Co — Praga 1 trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa- nile 13—434. | Srednje vrste a 32 kr. lite fine „ „ 36 „ „ ri 1 iz Istre „ 40 „ M\ „ Corfu „ 48 , 00 „ Bari „ 56 „ „ CM „ Molfette „64 „ „ O „ Provence „ 72 B „ a „ Monte S. Angelo „ 80 „ „ j n Luke „ 96 „ » Sprejemajo se naročila v posodah od 5, 10, 15 litrov, katere se prepusti stranki, dokler jih rabi. Brezplačne pošiljanje na dom. E«fS Gorica ¦¦ Gorica Hčtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. „Goriška tiskarna" fl. (kliršček priporoča svojo •------------------------- moderno urejeno ter preskrbljeno z vsemi potrebnimi stroji. Sprejema naročila na — eleLai)h)e iij fii)c \tezbe l{J)ji$, — protokolov, map ter izvršuje vsa v knjigovežko stroko spadajoča dela. izdelek ukus^n in. po zmernih cenah. Tr^oVsko - obrtna reLi5tro\/ana zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hraallaa vlog« obrestuje po 4%%, — večje, stalno naložene najmanj na jcdno leto, po dogovoru — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Bentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplača vanje 'adražalkl vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključka petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904: Oalalf: a) podpisani..... . . .K 1,058.400-— b) vplačan!....... . > 319.684'— Dana aasajlla ...........> 1.900.302 — Vlaaa . ................ 1,991.340-— Ako hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke J. ZORNIK - Gorica sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke ;perila an ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd. — Zaloga vseh potrehiCin za g. šivilje in krojače. —- .Narodni kolek' ri koleke, poštne znamke in use poštne ured-ncstnice prodaja Knjigarna A, Gabršček. V zalogi ima tudi razne haracnite plošč umivalnike za kuhinje, žlebe itd. F. Podberšič, antoriz. kamnoseški mojster. Gorica, Tržaška ulica št 17. -------- Priporoča -------- li-se slavnemu občinstvu za bližajoči so vseh vernih duš dan ------ svojo bogato zalogo -------- | različnihnagrobnih spomenikov, bodisi priprostili ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste za 15 K in više. ffl** L§ e tt) 1 j e \M d -%• pol &> prsten) Ii) ol|l|8/\ BOUOr) — g *}S BDIin B>JSOdSOL) - BOUOO ¦O «H«s!8 'V Mlinski stroji in priprave na prodaj. Radi obnovitve ajdovskega valjčnega mlina se prodajo sledeči stroji: 2 okrogli siti (Rundsichter) od Horde & Co., 3000x600 stoječi (dobro ohranjeni). 4 sita (Cylinder) 2800x750 visečo z gonilnim kolcon 2 « « 1700*700 « 2 * « 3500 < 900 c ¦ c • c 1 « c 3900 «800 « c 1 *. « 3600*850 « « « 2 € « . 3800 «9C0 c « * 1 « « 3700«950 c « « in polžem 1 « « 3000 «850 « * « c 3 « ' c 2600*700 « « c t 1 centrifugalno sito (Zentrifugalsichter) »Saturn« od Horde & Co. stoječe št. III. 1 dvojnati phalni stroj (Stossmaschine) dvoveterni. 1 ščetni stroj otrobov (Kleienburstenmaschine). 1 izprašnica (Siigestauher). 3 odihala (Aspirateure). 1 prahočistilnica (Dunstputzmaschine)' pat. Haggonmacher št. IV. 1 »Schrottstuhl« od Ganz & Co. 4 valjice 300X150 z rezervnimi valjicami. 1 izmlelni stroj (Ausmahlstuhi) od A. Biihler, 2 valjici 500X220. 1 »VVegmannstiihU iz porcelane, 4 valjice 350X220. 1 ščotni stroj (Burstenmaschine) (TroopJ .St. 0. 1 trijOr No. II. od Heida z ventilacijo, popolnoma nov. 2 para mlinskih kamnov 42". 1 par « « 40" (Spitzstein). Posamezne dele in druge različne mlinske priprave si vsakdo lahko tukaj ogleda ter se oddajo le proti gotovini. Cene po dogovoru. Daljčni mlin 'i). Docbmann v Ajdovščini. Odlikovana pekanja m sladčičarna. Zemljevid Sprejema in izdeluje vsakovrstne kamnoseške in t strugarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah.